Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 53. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 53. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 7. novembra 2023 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.

(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 53. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki na Ministrstvu za javno upravo, gospe Mojci Ramšak Pešec.

Izvolite.

Spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, s katerim se predlaga sprejem posameznih dodatnih ukrepov za odpravo oz. ublažitev posledic vremenske ujme, ki je prizadela velik del Slovenije v avgustu letošnjega leta. S predlogom zakona se istočasno izboljšuje in dopolnjuje posamezne že sprejete ukrepe v tem zakonu, ker se je v praksi pokazalo, da je potrebno posamezne ukrepe dopolniti, izboljšati ali podaljšati njihovo veljavnost. Poudariti je potrebno, da so novi ukrepi oziroma pomoči, da so potrebni novi ukrepi oziroma pomoči prizadetim v tem predlogu, prvenstveno usmerjeni v pomoč oziroma reševanje stiskam prebivalcev prizadetih območij.

V predlogu zakona se tako uvaja predplačilo za obnovo stanovanj, uvaja pavšalno nadomestilo za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti, podaljšuje se ukrep krizne nastanitve, določa se sofinanciranje kritja stroškov materiala in storitev izvajalcem javno socialno varstvenih programov, ki so imeli povečane stroške z zagotavljanjem storitev teh programov, nastalih zaradi odprave posledic poplav in plazov. Določa se dolžnost države, da zagotovi prevzem in končno obdelavo onesnažene zemlje in sicer najpozneje do 1. julija 2024. Ureja se povrnitev škode društvom in ustanovam, ureja se prevoz donirane krme. Spreminja se prispevek v primeru opravljanja solidarnostne sobote, ki še vedno sicer ostaja prostovoljna, se pravi, če se za njo odloči delodajalec po predhodnem posvetu s predstavniki zaposlenih pri tem delodajalcu. Ukinja se solidarnostni prispevek, določa se postopek ugotavljanja in določanja objektov, ki jih je potrebno odstraniti zaradi izkazane visoke poplavne ogroženosti, erozije plazu, kot posledica poplav in plazov in s tem povezane visoke nevarnosti porušitve oziroma hudega poškodovanja objektov, s čimer bi lahko nastale škodljive posledice za življenje in zdravje ljudi. Za lastnike teh objektov oz. nepremičnin s temi objekti se določa tudi več možnih nadomestitvenih ukrepov, ki jih bo zagotovila država. Ker so se s sprejetimi amandmaji na matičnem delovnem telesu včeraj pojavile določene neusklajenosti v predlogu zakona, zlasti v 1. členu zakona, bo Vlada pripravila in tekom obravnave vložila tudi en uskladitveni amandma.

S predlaganim zakonom se tako predlagajo posamezni ukrepi, za katere Vlada ocenjuje, da jih je potrebno sprejeti prednostno, da se prebivalcem prizadetih območij čim prej lahko zagotovi dodatne pomoči in ukrepe za odpravo oz. omilitev posledic vremenske ujme iz avgusta letošnjega leta. Te ukrepe Vlada predlaga, da se sprejmejo še pred sprejemom celovitega in trajnejšega zakona o obnovi po poplavah, ki je tudi v usklajevanju že z deležniki in ga bo Vlada predložila v zakonodajni postopek še letos.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici mag. Nataši Avšič Bogovič. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi, ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval novelo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

V dopolnilni obrazložitvi je predstavnica predlagatelja povedala, da je Vlada predlog zakona pripravila z namenom, da se dopolni zakonska ureditev z določenimi interventnimi ukrepi, ki so usmerjeni k čim hitrejši pomoči prizadetim posameznikom med poplavami avgusta 2023, in da se dopolni posamezne interventne ukrepe, ki so že bili sprejeti z osnovnim zakonom. Poudarila je, da se določbe, ki jih vsebuje predlog zakona, med drugim nanašajo na izvedbo predplačil za obnovo stanovanj, ki se bodo izplačale v višini 20 % škode zavedene v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6 tisoč evrov, izplačilo pa bo izvedla Finančna uprava. Predlog zakona dopolnjuje institut namestitve in podaljšuje pravno podlago za zagotavljanje kriznih namestitev osebam starejšim od 65 let ter odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi poplav in plazov ne morejo vrniti v domače okolje. Ureja tudi odstranitev onesnažene zemljine, ki je posledica poplav in plazov, pri čemer odgovornost za odstranitev prevzema Republika Slovenija ter omogoča povračilo stroškov materiala in storitev, ki so nujno potrebni za zagotavljanje socialnovarstvenih storitev v času kriznih razmer. Predlog zakona med drugim tudi preoblikuje solidarnostno delovno soboto in črta obveznost solidarnostni prispevek ter z njim povezane kazenske določbe. Solidarnostna delovna sobota sicer ostaja osnovni institut, gre pa za prostovoljno odločitev oz. dogovor med delodajalci in predstavniki zaposlenih, s tem da se izrecno določa, da se solidarnostni prispevek v sklad izvede v višini neto plač zaposlenih. Ob tem se z novelo zakona izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na dan, na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

V razpravi so opozicijski poslanci izpostavili, da predlog zakona naslavlja probleme, ki bi v tem času že morali biti odpravljeni. Glede solidarnostnega prispevka, ki ga predlog zakona sedaj odpravlja, so povedali, da gre za nepremišljen ukrep in so mu v SDS nasprotovali že pri sprejemanju osnovnega zakona. Podobno velja za določbe 18. člena predloga zakona, ki ureja razglasitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice. Izpostavili so, da z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin te določbe še bolj grobo posegajo v lastninsko pravico, zato bi ga bilo treba v celoti črtati. Med drugim so še opozorili, da na terenu sanacija 4 mesece po poplavah še vedno ni opravljena. Zanimal pa jih je tudi finančni razrez sredstev v predlogu zakona in že porabljena sredstva, ki so bila določena z osnovnim zakonom. V nadaljevanju so predstavili še predloge svojih amandmajev.

Koalicijski poslanci so poudarili, da je predlog zakona pripravljen z namenom, da se čim prej in na transparenten način pomaga ljudem. Izpostavili so instrument predplačil, ki nikoli do zdaj ni bil uporabljen na tak način. Pojasnili so tudi, da zaposleni na pristojnih ministrstvih in vladnih službah vlagajo vse napore v pripravo ukrepov, da bi prizadeti v letošnjih poplavah bili deležni učinkovite pomoči. Upoštevati pa je treba, da se do sedaj še nismo srečali z naravno nesrečo takšnih razsežnosti in zato tudi občine potrebujejo več časa, da pripravijo rešitve za sanacijo škode. Država je pri tem nekoliko bolj učinkovita, ne more pa izvajati ukrepe, ki so v pristojnosti lokalnih oblasti. Do sedaj so občine že prejele akontacije, družine so prejele denarno pomoč, Karitas in Rdeči križ sta prejela od države denarno pomoč za izvajanje humanitarne dejavnosti in izplačilo prizadetim osebam, izplačana je bila tudi likvidnostna pomoč gospodarstvu, prav tako pa poteka intenzivna interventna sanacija na terenu. V zvezi z nekaterimi v razpravi izraženimi pomisleki opozicijskih poslancev je dodatna pojasnila podal državni sekretar Službe Vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Odbor je po razpravi sprejel vse vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolegica mag. Bojana Muršič. Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednica, za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

V praksi in na terenu se je izkazalo, da ukrepi in rešitve iz interventnega zakona, ki odpravljajo posledice poplav in plazov iz letošnjega avgusta potrebujejo nekaj sprememb ter dopolnitev. Obstoječi zakon je potrebno dodelati in spremeniti v delu, da bo država lažje ter hitreje poskrbela za izvajanje ukrepov, ki gredo v smeri pomoči prizadetim v uničujočih poplavah. Vlada Republike Slovenije tako v predlaganih spremembah in dopolnitvah, o katerih bomo danes odločali, želi, da se zakon dopolni z določili, ki bodo uredili izvedbo predplačil za obnovo stanovanj, s čimer bodo lastniki le teh lahko svoja stanovanja lažje ter hitreje obnovili. Vlada želi podaljšati čas zagotavljanja kriznih namestitev osebam, ki so starejše od 65 let, ter odraslim z motnjami v duševnem ter telesnem razvoju, ki so izgubile svoj dom ali prejšnjo namestitev. S sprejemom predlaganih ukrepov se želi zagotoviti povračilo stroškov osebam, ki bodo primorane nadomestitev iskati na trgu nepremičnin v luči tega predloga, da bodo upravičenci lahko prejeli nadomestilo za kritje stroškov bivanja, ki bodo nastali, zaradi tega. Med predlaganimi ukrepi je tudi urejanje odstranjevanja onesnažene zemljine, ki se je prav, zaradi poplav razširila na širša območja in kar celotne regije. S tem imajo največ težav na Koroškem. S tem, ko bo država prevzela odgovornost za odstranjevanje onesnažene zemljine, bo jasno, kdo in kako mora ravnati s to zemljino. Predvsem pa gre za to, da se te zemljine odstrani iz vseh območij in da sanacija ter odstranjevanje ne bo prepuščeno lokalnim skupnostim, ki so, zaradi poplav že tako finančno in kadrovsko oslabljene. Vlada pa želi s sprejemom tega zakona med drugim razveljaviti tudi že sprejet ukrep obveznega solidarnostnega prispevka, določiti pogoje in načine za odstranjevanje objektov, ki so bili znatno poškodovani v poplavah ter zagotoviti hitrejšo in enostavnejšo oskrbo kmetij z donirano krmo, ki jo nekateri kmetovalci že krvavo potrebujejo, zato, da bodo lahko svoje živali obdržali pri življenju in nadaljevali s svojimi dejavnostmi na kmetijah. Vse našteto je le del predlaganih rešitev zakonske materije, o kateri bomo danes poslanke in poslanci tudi odločali.

Socialni demokrati bomo zakon podprli, saj menimo, da predlagani ukrepi naslavljajo težave, ki so se pokazale tekom izvajanja že sprejetega zakona. To, da bodo lahko ljudje upravičeni do predplačil za sanacijo svojih hiš ali stanovanj in da bodo lahko zaprosili tudi za povračilo stroškov, zaradi začasnega bivanja v drugi stanovanjski enoti so ukrepi, ki morajo kar najhitreje zaživeti tudi v praksi.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo zadovoljni, da se je našla rešitev kdo in na kakšen način bo moral poskrbeti za odstranitev onesnažene zemljine, ki ogroža ne le nekaj občin in krajev, temveč celotna območja in celo regijo. Vlada kot predlagateljica zakona po našem mnenju predlaga rešitve, ki morajo stopiti v veljavo takoj, saj bomo le tako lahko reševali težave in zatečena stanja, ki se dnevno pojavljajo ali spreminjajo na območjih, ki so jih prizadele katastrofalne poplave in plazovi. Naloga Vlade in nas v Državnem zboru je, da težave pravočasno prepoznamo in jih tudi naslovimo. Verjamemo da bo obstoječi Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta leta 2023 deležen še kakšne novelacije. Si pa želimo, da bi s prakso aktivnega reševanja težav in iskanja rešitev za nastale situacije, ki so posledica katastrofalnih poplav nadaljevali, saj bomo le tako lahko pomagali tistim, ki so te pomoči najbolj potrebni. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica dr. Tatjana Greif. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni!

Novela interventnega zakona, ki jo sprejemamo, je potrebna za bolj učinkovito izvajanje ukrepov za odpravo posledic poplav in plazov, zlasti pa za ublažitev stisk in trpljenja ljudi, ki so bili v teh poplavah prizadeti. Zima je pred vrati, ljudje pa niso preskrbljeni; to nas mora skrbeti. Med ukrepi gre izpostaviti podaljšanje pravne podlage za zagotavljanje kriznih namestitev osebam, starejšim od 65 let, in osebam, odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se ne morejo vrniti v domače okolje. S podaljšanjem tega ukrepa rešujemo njihovo stisko v času, ko njihova bivališča še niso sanirana. Omogočamo tudi takojšnji prehod v stalno namestitev v domovih za starejše in drugih zavodih za tiste, ki se ne bodo mogli vrniti v svoja bivališča. Spremembe zakona bodo omogočile lažje dostopanje pristojnih služb do podatkov za namene hitrejšega in enostavnejšega vodenja in odločanja v postopkih izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj. Ljudje, ki se prijavljajo na izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja, so že tako ali tako v stiski, saj njihova bivališča niso primerna za bivanje, morda pa nimajo niti dostopa do določenih dokumentov in podobno, zato je za lažje dodeljevanje neprofitnih stanovanj smiselno, da njihove podatke pridobijo občine oziroma stanovanjski skladi sami. Nadalje se bo omogočilo povračilo stroškov materiala in storitev, ki so bili nujno potrebni za zagotavljanje socialno varstvenih storitev v času kriznih razmer. Takoj po poplavah so se morali domovi za starejše in drugi socialno varstveni zavodi hitro znajti, da so zagotovili nadaljnje obratovanje zavodov, da so lahko še naprej oskrbovali ranljive skupine. Opravljeni so bili različni nakupi naprav, dostavljene na primer cisterne vode, zagotavljali različni pripomočki za sanacijo posledic poplav. Tovrstne stroške bo kril državni proračun.

Z zakonom se zagotavlja tudi kritje stroškov prevoza donirane krme iz javnih sredstev. Določa se, da je za odstranitev onesnažene zemlje pristojna država. Oprošča se plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost v primeru socialnih solidarnih delovnih sobot. Dodatne določbe bodo omogočile predplačila za obnovo stanovanja v višini 20 % zavedene škode in še bi lahko naštevali.

V Levici posebej pozdravljamo ukinitev obveznega solidarnostnega prispevka. S tem bomo za sanacijo izgubili okoli 160 milijonov evrov, kar ni zanemarljiv znesek, vendar iz obrazložitve 12. člena novele zakona izhaja, da se bo ta dodaten vir denarja za sanacijo predvidoma pridobil z zvišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, in sicer za prihodnjih pet let, ki bo bremenil delodajalca. Obdavčitev plač, torej dohodkov iz dela, se zamenjuje z obdavčitvijo dohodkov iz kapitala. Sanacijo poplav tako ne bomo plačevali s tem, da bomo ljudem trgali denar od plače, ampak s tem, da bomo trgali denar od dohodkov iz dividend in drugih virov dohodkov, kapitala, ki so našteti v Zakonu o davku na dohodke pravnih oseb.

V Levici bomo zakon podprli. Letošnje poplave so še enkrat znova pokazale da krvavo rabimo državno podjetje za urejanje hudournikov in vodotokov kot je nekoč že obstajalo podjetje PUH, ki je nesrečno končalo z divjim lastninjenjem po osamosvojitvi. Razdrobljeni koncesionarji namreč ne obvladajo težkega stanja na terenu ne premorejo dovolj težke mehanizacije in stroke predvsem pa naši vodotoki se ne vzdržujejo že več kot 30 let, zato se nimamo kaj čuditi poplavam in kriviti zgolj podnebnih sprememb. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega mag. Franc Props. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, je še eden v nizu korakov, ki predstavlja odgovor na katastrofalne poplave, ki so prizadele Slovenijo. Dogodek, ki je bil uničujoč in predstavlja največjo naravno katastrofo v zgodovini države, je zahteval življenja, kruto je prizadel ljudi, skupnosti, gospodarstvo in infrastrukturo. Vendar pa lahko prav v takšnih trenutkih stiske zasijeta resnična moč in odpornost naroda. Občutek naših ljudi za solidarnost, ki smo mu priča ob tej katastrofi, ni nič drugega kot izjemen. Je dokaz moči prebivalcev Slovenije in njihove odločenosti, da pomagamo premagati stisko prizadetih. Vlada je po katastrofi izjemno hitro pripravila zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic letošnjih avgustovskih poplav in zemeljskih plazov, ki smo ga v Državnem zboru družno podprli. Ta zakon je bil ključnega pomena pri usmerjanju prizadevanj države za okrevanje in je že obrodil sadove na številne načine. Pomoč in podpora lokalnim skupnostim ter gospodarstvu, ki je bila rekordno hitra, že kaže rezultate. Po vodotokih in deloviščih v državi dnevno brni tisoče strojev, ki jih upravljajo ekipe, zadolžene za sanacijo škode, urejanje vodotokov in ostalega. S temi posegi vsak dan povečujemo odpornost na tovrstne izredne vremenske pojave, ki nas zagotovo čakajo tudi v prihodnje. Predplačila občinam, finančna pomoč gospodarstvu, tako v obliki kritja stroškov čakanja na delo in različni odpisi sicer rednih stroškov so ogromno pripomogli tako lokalnim skupnostim kot tudi gospodarstvu.

Predlog, ki je pred nami danes, prizadetim v poplavah prinaša in zagotavlja jasen okvir za obnovo domov. Finančna podpora dodeljena s tem zakonom, je lahko za marsikoga, ki je izgubil vse, naj bodo to posamezniki ali družine, rešilna bilka. Pomagala jim bo, da lahko ponovno zaživijo svoja življenja z dostojanstvom in varnostjo. Prizadetim državljankam in državljanom je bila iz državnega proračuna ,so bila že namenjena prepotrebna finančna sredstva, izplačana so bila preko humanitarnih organizacij kot tudi preko izredne socialne pomoči. S predlogom, ki je pred nami prinašamo za prizadeto ureditev predplačil za sanacijo poškodovanih stanovanj ter nadaljnje financiranje nadomestnih bivališč in bivanja na drugem naslovu. S predlogom zakona prinašamo tudi podlage za nadomestitvene objekte za tiste, katerih stanovanjski objekti so bili poškodovani ali so ogroženi do te mere, da jih ne bo mogoče sanirati. Z danes sprejetim zakonom bomo ustvarili tudi pravno podlago za povrnitev škode društvom in ustanovam, ki so bila oškodovana v poplavah. Predlog zakona v skladu s situacijo na terenu prinaša širitev pristojnosti vladne službe za obnovo. Vladna služba bo tako imela zakonske podlage za izdelavo strokovnih mnenj in za pripravo metodologije in izvedbe javnih naročil z namenom preprečitve vojnega dobičkarstva. Še posebej je to pomembno zato, ker tako zadnja razkritja kot tista v preteklosti kažejo, kako perfidno je politika v zadnjih 30 letih vzporedno, skrito pred očmi javnosti izgrajevala infrastrukturo za legalizacijo korupcije. V sklopu programa obnove in razvoja, ki je v pripravi in bo eden zadnjih zakonodajnih korakov na poti k sanaciji katastrofalnih posledic avgustovske ujme, pa bodo dane podlage za pripravo in izvedbo številnih prihajajočih projektov.

V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog zakona o katerem danes odločamo podprli. V času sprejemanja interventnega zakona in novele Zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč v avgustu, smo bili zadovoljni tudi z državotvornim pristopom opozicije pri sprejemanju omenjene zakonodaje, ki predstavlja hrbtenico sistema obnove po katastrofi, ki nas je doletela. Upamo, da se bo to nadaljevalo tudi danes.

Hvala lepa.