9. nujna seja

Odbor za zdravstvo

21. 3. 2019
podatki objavljeni: 21. 3. 2019

Transkript

Lep pozdrav vsem skupaj, tudi iz dejstva, ker smo v neposrednem prenosu zgolj s slabo minuto zamude! Začenjamo 9. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in sicer na podlagi zahtev Poslanske skupine Levice.  Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: poslanec Žiža in poslank Bojana Muršič. Trenutno še nisem dobil informacijo o možnih nadomestnih članih. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 5. marca letos ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer ena in edina točka: Ureditev stanja na področju zdravstvene in babiške nege.  Sklicatelj je Poslanska skupina Levica. Sklic je bil objavljen 22. februarja letos na spletnih straneh Državnega zbora.  Ker do pričetka seje nisem prejel predloga za širitev dnevnega rada oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem. Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - UREDITEV STANJA NA PODROČJU ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE  K točki so bili vabljeni: predlagatelj, Poslanska skupina Levica, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Florence - sindikat medicinskih sester, dr. Brigita Skela Savič, članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester, naknadno vabljen pa je bil Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije.  Preden predam besedo predlagatelju in potem predstavnici enega od vabljenih ministrstev lahko odkrito povem, da so še včeraj potekali dogovori kdo iz resornega Ministrstva za zdravje se bo seje udeležil. Ali bo to raven direktorata, ali kako drugače? Danes ob 11 in 12 minut(?) smo v sistem dobili obvestilo: »Spoštovani! Opravičiti bi želela Ministrstva za zdravje na 9. nujni seji Odbora za zdravstvo.«  Skratka na tej seji, kaj naj rečem drugega, kot to, da bom glede tega govoril z vedejem ministra, ker gre, kakorkoli že obračamo za neke vrste derogacijo dela državnega zbora, ki se kar nekaj mandatov derogacijo dela državnega zbora, ki se kar nekaj mandatov poglablja, kot sem podučen od strokovne podpore, ne politične Državnega zbora, ki je v tej hiši že desetletje, dva ali več. Bili so tudi neki pomisleki s strani kolegov in kolegic ob pripravi in današnje seje in jutrišnje seje. Ali zdaj v tej vmesni fazi to prestavljamo, ali ne, na koncu sem se odločil, da ne, iz kar nekaj razlogov. En je dejstvo, da imamo zakonodajno oblasti in izvršilno oblast, skratka vizavi tej derogaciji.  Drugo je dejstvo, da gre za neko dejavnost, kjer se številni od vabljenih težko udeležujejo na način, da jih bomo mi kot ne vem kaj, jabolka malo premetavali iz enega dneva v drugi, tretji.  Tretja je pa tudi neka žal pragmatične narave, to lahko odkrito rečem, da takrat ni bil upoštevan dobronamerni predlog vedeja Državnega zbora, kolega Tonina v nekoliko manjših odborih. Čisto ob vseh preiskovalkah in tako naprej se bojim, da bo to še večja težava, ko bojo bolj resno začele delati časovnica dela v državnem zboru, ker so termini zasedeni in tudi neke pereče problematike in današnja in jutrišnja okrog družinske medicine si zaslužijo obravnavo, ker drugače bomo prej, ne vem, v prvomajskih preden bojo prišle na dnevni red. To nekako na kratko neko pojasnilo, ki sem ga dolžen. Eni so bili s tem zadovoljni, drugi malo manj, ampak to je dejansko na kratko to.  Predlagatelj zahteve, Poslanska Skupina Levica, v njenem imenu Miha Kordiš. Želite besedo? Izvolite.
/ izklopljen mikrofon/ A lahko samo postopkovno, predsednik, še?
Ja, prosim. Kolegica Jeraj, prosim.
Ja, hvala za besedo. Torej jaz, kolega predsedujoči, sva tudi pred kratkim govorila no, jaz tudi mislim, da če ni zagotovljenega predstavništva z ministrstva, da mogoče nima smisla, da o neki stvareh razpravljamo, ker se potem pač nekaj naloži ministrstvu in pričakuje od izvršilne oblasti, da bo pač nek problem uredila in nima res nobenega smisla, da tukaj sami sedimo.  Glede na to, da pa so povabljeni danes tudi jaz predlagam, da tako kot ste tudi sami rekli, današnjo sejo začnemo in pač poslušamo kaj nam imajo povedati.  Za jutri pa predlagam, da ni seje, ker bomo čisto v isti situaciji in bomo ponovno poslušali povabljene, predstavnikov ministrstva ne bo in bomo potem itak morali še enkrat zadevo odpirati na seji, ki jo bomo nadaljevali, če bomo to prekinili, tako da jaz predlagam, da danes poslušamo, da tisto sejo se pa prestavi na kasnejši datum, ko bomo imeli ministra in bo lahko nekdo kompetentno odgovarjal in takrat potem obravnavamo to temo, ki je na dnevnem redu jutrišnje seje. Hvala.
Ja, hvala za vaš razmislek, kolegica. Zdaj neko dejstvo je, lahko odkrito povem, da sem tudi kandidata za ministra povabil, da se jutrišnje seje udeleži, a bo to želel ali ne je njegova svoboda.  Trenutno še drugo dejstvo je pa, ki sem ga že izpostavil. Zdaj, če se moramo o jutrišnji seji še izjasnjevati, dejstvo je, da je bil nek problem v pripravi te seje, ker sem je v bistvu bolj pripravil jaz, kot pa dejanski predlagatelj. Drugo dejstvo je, da na željo predlagatelja smo se že predstavljani, ne, zdaj še enkrat jo predstavljat … tretje dejstvo je dobro, nekaj vas je, ki ste v tem odboru že sedeli prej. Konkretno, kolegica, vi ste predsedovala odboru. Nekaj ljudi je, ki niso toliko seznanjeni s problematiko in glede na neko perečnost problematike na vem, če je smiselno, da to jutri ne izvedemo, ker potem bomo lovili neki termin, kot sem že prej omenil. Pa tudi v bistvu o odnosu do vabljenih, ki so se na to sejo pripravili, določen del njih je neko izdatno gradivo poslal. Navsezadnje gre tu za odnos Državnega zbora in nas, poslank in poslancev, do ljudi, do neke pereče problematike, do, če hočete, neke, osnovnega dela piramide javnega zdravstva in v tej luči nekako razumem dobronamerno vaš predlog. Sem se pogovarjal, dejansko, z vsemi poslanskimi skupinami in smo nekako prišli do tega, da bi sejo vseeno jutri izvedli. Seveda, bomo pa morali žal po Poslovniku seje, na neki točki pred glasovanjem prekiniti in opravit potem glasovanja o sklepih. Lahko odkrito rečem, da imamo že rezervirana termina 11. in 12. aprila. Tudi to smo komaj in nekako v časovnice Državnega zbora našli, dve časovni luknji, bojim se da bo pa ta problematika še bolj pereča, ko bodo / nerazumljivo/ vse 3 preiskovalke resno, vsebinsko začele z delom. Zato bi zdaj dal besedo predlagatelju. Prosim.
Hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz, vse razumem, to kar ste razlagali zdajle. Govorim o današnji in jutrišnji seji, ampak današnja, smo tukaj, predlagam, da to kar je Alenka povedala, da se s tem strinjamo, da vi predstavite svoje stališče, svoje poglede, da pa jutrišnjo sejo resnično prestavimo zaradi tega, da imamo tukaj relevantne sogovornike. Tukaj nismo društvo, nobeno, ampak smo tukaj komisija, ker potrebujemo, se pravi strokovne sogovornike in tiste, ki so odgovorni za vodenje tega resorja. Mi v(?) tem trenutku tega človeka nimamo, se pravi(?), za teden dni, če se seja prestavi, se ne bo zgodilo čisto nič, nikomur nič in imeli bomo tukaj novega ministra, imeli bomo tukaj novega sekretarja oziroma sekretarja in bomo lahko relevantno, kvalitetno razpravljali in ta naša razprava bo potem tudi dosegla tiste, ki jih mora doseči. Zato vam, spoštovani gospod predsednik, resnično dobronamerno želim predlagati, da v tednu dni ne bodo, ne mi in kdorkoli, ki je že v tej zgodbi povezan, imel nobenih takšnih težav, da bi se ta zadeva ne bi dala prestavit za teden dni ali pa deset dni. Še enkrat pa povem, moramo in tudi po poslovniku se mi zdi, če prav razumem poslovnik, bi tukaj morali biti predstavniki Vlade in predstavnikov Vlade, gospod predsednik, nimate in če nimate predstavnikov Vlade, je ta seja za mene nelegitimna, ker ni izpeljana po predpisih, ki jih določa poslovnik in vi ste prvi zagovornik poslovnika, kolikor vas poznam, gospod predsednik, in nič narobe, hvala Bogu, to cenim, vendar, potem je potrebno to upoštevati vsepovsod, ne glede na to, kdo je predlagatelj točke in tu zdaj ni vprašanje, kdo je predlagatelj, vprašanje je pomembne vsebine, ki je zelo problematična, ampak tukaj želim, da so prisotni tisti, ki lahko strokovno odgovarjajo oziroma poslušajo to pomembno razpravo in na podlagi tistega, bomo mi to sejo pripeljali(?) tako kot jaz mislim, da je po poslovniku pravilna in v korist vseh strani, tako politike, tako, se pravi, ministrstva, ko govorimo izvršilne veje oblasti in tako tistih deležnikov, ki pač izpostavljajo svoje probleme in težave, ki se tukaj že vrtijo ne vem koliko časa in če se v teh letih, od tega trenutka, nič ni zgodilo, verjemite mi, da v enem tednu ne bomo spremenili čisto nič, res pa je, da bi bilo normalno in od vas, kot predsednika, ki zagovarja poslovnik, pričakoval, da bi na podlagi teh argumentov, ki sem jih navedel in tudi tistih, ki so povabljeni na tisto sejo jutri, bodo to razumeli, ker je to logično. Oni si želijo tukaj ministra, oni si želijo tukaj državnega sekretarja, si želijo tisti, ki so odgovorni za vodenje te politike. Mi smo zakonodajna veja oblasti. Tisti, ki pa so odgovorni, jih pa tukaj ni in jaz ne vem, kako se mi pogovarjamo, tako kot pravim, ali smo društvo tukaj ali smo to komisija, ker(?) se pogovarjamo, kako strateško reševati prihodnje, torej te nakopičene probleme v zdravstvu, to področje(?) pač, o katerem danes govorimo, na verodostojen način, ker to zame ni verodostojen način. Spoštovani gospod predsednik, zato predlagam, da danes poslušamo, tako kot je Alenka rekla in mislim, da ne bomo nič izgubili, pa na tisti točki sejo prekinemo. Tudi našo razpravo pustimo do trenutka, ko bo tukaj prisoten minister in državni sekretar in naslednjo, jutrišnjo sejo, pa premaknemo na, kaj jaz vem, tako kot ste rekel, že imate rezervirane termine, pa damo na eno sejo obe točki. Saj ni nobenega problema, saj lahko obe točki damo na eno sejo, samo ne rabimo(?) deset sej delat iz tega, pa čas zapravljati marsikateremu. Dajmo obe točki na dnevni red in, pač, si vzamemo 6 ur če je treba ali pa 8 ur za razpravo, ampak da bodo(?) / nerazumljivo/ vsi, deležniki(?) tukaj, pa vsi deležniki(?), ki / nerazumljivo/ morajo tukaj biti, ko govorimo po(?) tem vprašanju, tu prisotni. Jaz mislim, da bi to bilo, da je to legitimno, da je to legalno in da je to predvsem pošteno do vseh tistih, ki imajo velike probleme na tem področju, ne samo Državnega zbora, tudi, torej tudi izvršilne veje oblasti in pa na drugi strani tistih deležnikov, ki želijo predstaviti svoje stališče. Jaz ne vidim nobenega razloga, da bi zdaj, zaradi tega, ker je Levica predlagatelj te točke, moralo ravno, poglejte, to uro to biti. Nobenega problema. Jaz ne vidim tega problema. Spoštovani gospod predsednik, zato vas prosim / nerazumljivo/
Proceduralno je 3 minute, kolega Pojbič, pa že trikrat ste zgodbo ponovili, ali lahko prosim / izklop mikrofona/ zaključite..
Jaz imam pravico govoriti tudi eno uro, proceduralno.
Prekinjam sejo za pol ure. Hvala.
Uvodoma bom prebral 235. člen Poslovnika državnega zbora, ki govori o sodelovanju Vlade pri delu Državnega zbora, četrto in peto alinejo. Četrta alineja: »Na seji delovnega telesa predstavlja Vlado minister, državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ministrstva ali predstojnik vladne službe, ki ga določi Vlada. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča ministra državni sekretar ali predstojnik organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe pa njegov namestnik.« Peta alineja: »Če sta minister in državni sekretar zadržana, zaradi obveznosti v institucijah Evropske unije ali zaradi mednarodnih obveznosti, ju lahko na seji delovnega telesa nadomešča generalni direktor direktorata v ministrstvu. Tako nadomeščanje pa je na seji Državnega zbora mogoče le, če tako odloči Kolegij predsednika državnega zbora.« Za tiste mogoče, ki ne razumete, to je ta del Poslovnika, ki se ga uporablja tudi pri delu delovnih teles. V tej smeri je šel tudi dogovor z resornim ministrstvom, kjer je pač vršilec dolžnosti ministra – primer, danes, kolikor jaz vem, v Bruslju. Državne sekretarke pa trenutno nimamo. Zakaj so se na ministrstvu odločili, kot so se, in danes ob enajstih poslali dopis, kot so ga, jaz nisem »baba gatara«, imam tudi kaj drugega za početi. Ob tem bi rad še izpostavil tole. Za razliko od kakšnih drugih predsedujočih matičnim delovnim telesom državnega zbora, poskušam biti maksimalno kooperativen in se dejansko posvetujem z vsemi poslanskimi skupinami o zastalih zagatah. Tudi o tej tematiki sem se dejansko posvetoval, posvetoval sem se tudi z gospo Jelko Godec, ki je danes zaradi opravičenih razlogov odsotna, ki dejansko pokriva delo v največji meri v SDS tega odbora. Posvetoval sem se glede jutri tudi s predlagateljico in nekako je bil sklep, da se seji izvedeta. Da se izvedeta v bistvu v pričakovanju, ker smo vedeli, da na današnjo sejo pride državna sekretarka ali državni sekretar z Ministrstva za šolstvo ter da se v skladu s prej prebranim 235. členom, četrto, peto alinejo, udeleži seje oseba v rangu generalnega direktorata. Ker se dejansko to ni zgodilo, imamo položaj, kakršnega imamo. Zdaj, o – poslanke in poslanci, seveda, po 82. členu Ustave nismo vezani na nobena navodila. Vsak od nas, tudi poslanske skupine soodločajo, kako se odločajo. Zdaj, da hoče SDS delati tu nek teater in se sklicuje tukaj, da je predlagatelj Levica – glejte, meni kot predsedujočemu, jaz se postavim v oklepaj. Meni dobesedno, a je predlagatelj Levica ali bo predlagatelj štajerskih K7 ali kdo drugi – jaz moram po Poslovniku zadevo izvesti. Jaz vem, da starejši kolegi in kolegice mogoče že dolgo niste pogledali v Poslovnik, pa mogoče ne bi bilo slabo, da bi pogledali. Poslovniško vprašanje traja tri minute, kjer se mora tudi jasno opredeliti, na kaj se nanaša. Če bi bil strogo poslovniški, kot mi na srce polaga kolega Pojbič, bi tudi prosil, da mi povedo, na kateri člen se to nanaša. Recimo, kar je gospod Zorčič počel, na ne ravno pretirano dobro vodenem Odboru za infrastrukturo. Na kratko, to je to. Moja naloga je, da v skladu s Poslovnikom skrbim za izvedbo sej, da skrbim tudi, v ljudskem jeziku povedano, za mir na teh sejah in seveda obstaja tudi člen Poslovnika, v katerem piše, da se na sejah   razpravlja o točkah dnevnega reda, ki so na sejah. Me pa dejansko žalosti, da danes nekako SDS nastopa kot »proksi« NSi, ki, kolikor vidim, tukaj niti ni prisoten. Zdaj, glede jutrišnje seje, kjer je predlagateljica Nova Slovenija, seveda se bom prej posvetoval s predlagateljico, ker kot sem že rekel, smo to sejo že prestavljali. Gospod Pojbič, želite postopkovno?  Izvolite.
Spoštovani gospod predsednik, najprej moramo razčistiti eno stvar.  Mi v Slovenski demokratski stranki ne delamo nobenega teatra. Mi smo samo opozorili na problem, ki je jasen in znan. Da ni tukaj nobenega iz zakonodajne veje, torej iz izvršilne oblasti. Torej ministra in državnega sekretarja z Ministrstva za zdravje.
Gospod Pojbič, ne drži v celoti, tukaj vidim državno …
V celoti drži.
… sekretarko.
Spoštovani gospod predsednik, jaz vam govorim o Ministrstvu za zdravje. Pa kaj vi poslušate ali želite spet govoriti, da govorimo teater.
Poslušam, gospod Pojbič … ampak hočem, da ste natančni v izreki.
No, potem pa ne govorite neresnice.
… ampak hočem, da ste natančni v izreki.
Sem natančen. Sem rekel z Ministrstva za zdravje
Niste, ker ste govorili … Kot stari poslanec bi lahko vedeli, da je to komisija, ne pa odbor, če sem dlakocepski, kot ste prej govorili. Kaj je vaše poslovniško – predlog?
Povedal sem, da zaradi tega, ker danes ni tukaj nikogar iz Ministrstva za zdravje, nikogar – ne ministra in ne državnega sekretarja – poslušamo predstavnike, ki so prišli v Državni zbor predstaviti problematiko o točki, o kateri danes govorimo, in potem sejo zaključite in jo nadaljujemo takrat, ko bomo imeli novega ministra, in da bosta tukaj minister in državni sekretar prisotna na seji Komisije za zdravstvo.
Spoštovani gospod Pojbič, vi meni očitate, da jaz ne poslušam. V uvodu v to sejo sem dobesedno povedal to. Ampak vi mi očitate, da jaz vas ne poslušam in da tega nisem povedal. Zdaj, ne vem, kdo potrebuje malo uka o poslovniškem obnašanju. Gospa Jeraj, vi ste tudi želeli - postopkovno?
Ja, poučujete nas, kaj je v Poslovniku. Jaz sem dala postopkovni predlog in prosim, da ga daste na glasovanje. To je po Poslovniku. In bi se vsej tej debati izognili, če bi vi pač naredili tisto, kar je bil pač moj predlog, in dali to na glasovanje.
Kot izkušena poslanka in bivša predsedujoča temu odboru bi od vas pričakoval, da vaš postopkovni predlog oblikujete tako, da bi bilo jasno, da želite glasovanje. Vi tega niste tako ubesedili, spoštovana kolegica. Prosim, da ste v bodoče bolj natančni. Miha Kordiš je tudi želel postopkovno.
Hvala. Ja, moj postopkovni predlog je, da nadaljujemo današnjo sejo vsaj do točke uvodne predstavitve predlagatelja, ki ga danes zastopam na tej seji, do uvodne predstavitve vabljenih, ki so se pripravili na to sejo, ki so se te seje udeležili, potem pa nadaljujemo naprej v sredini aprila, mislim, da je termin, o katerem smo se pogovarjali, 11. april, takrat bi praviloma morali imeti tudi že ministra za zdravje. Če ne ministra za zdravje pa vsaj del ekipe na Ministrstvu za zdravstvo. In da se ta – neumnost, zaradi katere smo izgubili zadnje tri četrt ure – pa nima nikakršne vsebinske podlage, da se neha. Mislim, da pač taki zastavitvi te seje, njeni prekinitvi, njenemu nadaljevanju, kot jo je očrtal tudi Franjo kot predsedujoči, pravzaprav nihče ne nasprotuje, ampak … ne vem, »what's all this commotion about«. Samo – a lahko, prosim, gremo naprej?
Želi še kdo postopkovno? Ne? Če ne, predlagatelj, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Cela ta postopkovna diskusija se je začela tri četrt ure nazaj. In se je vrtela okoli izraza, da smo v vmesni fazi. Da na Ministrstvu za zdravje vlada interregnum, zaradi katerega kakovostno te seje ne bi mogli izpeljati. Ampak tukaj imamo pa še en catch, ki je vsebinski catch. In sicer da na področju zdravstvene in babiške nege vlada vmesna faza za medicinske sestre, za zdravstvene tehnike in za ostalo osebje praktično že zadnjih 20 let. Če ne 20 let pa vsaj 15 let. Za zdravstveno in babiško nego smo vedno, vselej v vmesni fazi. In upanje, ambicija za sklicem za današnjo sejo je, da ta Avgijev hlev, ki na tem področju vlada, končno začnemo splakovati, ga začnemo urejati in da razbremenimo tiste, ki ceno neurejenega področja plačujejo, to so pa zaposleni z zdravstveni in babiški negi, ki so hkrati tudi tisti temeljni vogal, ki s požrtvovalnostjo slovenski zdravstveni sistem in sistem skrbstva držijo pokonci. In teh ljudi je kar 20 tisoč.  V luči sistemskih in zakonskih pomanjkljivosti v seriji nesmotrnih ali pa celo neobstoječih politik zadnji dvajset let smo namreč soočeni s situacijo, da opravimo, da moramo , smo prisiljeni, če želite no, opraviti resno in poglobljeno razpravo o stanju na tem področju, ker je to stanje alarmantno, stanje je pereče in se preprosto ne da več čakati. Etični pogon na katerega deluje nega v tej državi, se je prekuril, je pregonil in to ne gre več naprej.  Prvo področje, ki bi ga iz tega izhodišča rad naslovil je dokument poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. To je dokument, ki je bil pripravljen oziroma se pili vsaj od leta 2003 naprej, se pravi že 16 let je ta dokument v kolesju političnih dogovorov pri nas pa se nikjer ne najde politične volje, da bi se zares sprejel. V tem hipu je ta dokument pomemben zlasti za srednje sestre, ki delajo kot diplomirane medicinske sestre. Glede na različne režime izobraževanja v katere so vstopale glede na svoja leta imamo tukaj tri skupine medicinskih sester in je okoli 3 tisoč takih, ki delajo na položaju diplomiranih medicinskih sester, čeprav imajo srednji izobrazbo. Seveda so temu primerno premalo kompenzirane in ker ne morejo priti do licenc dokler dokument poklicne aktivnosti niso sprejete. Tu je tudi formalna caka in sicer, da se je ob zadnjih spremembah Zakona o zdravstveni dejavnosti v 38 členu opredelilo, da bi moralo Ministrstvo za zdravje sprejeti ta dokument najkasneje do 17. junija 2018. To se ni zgodilo. Nato je bilo v stavkovnem sporazumu dogovorjeno, da bo Ministrstvo za zdravje sprejelo te prenovljene poklicne aktivnosti in kompetence najkasneje do 1. marca 2019. To je bilo 3 tedne nazaj, ta rok je minil, dokument še vedno ni sprejet in okoli 3 tisoč srednjih medicinskih sester še vedno opravlja delo diplomiranih medicinskih sester. Do licenc, ki bi jim omogočile primernejšo kompenzacijo in primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo pa še vedno ne more.  Dalje je druga stvar, ki bi jo rad naslovil Modra knjiga standardov in normativov. Ta knjiga je bila potrjena na 11. korespondenčni seji razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje sredi maja leta 2013, istočasno ga je potrdil tudi Upravni odbor zbornice. In ti standardi in normativi bi morali biti sprejeti do 31. decembra 2013, ampak spet, kot sem že uvodoma povedal za nego, smo zmeraj v vmesni fazi, smo zmeraj v nekemu interregnumu, se potrditev tega ni zgodila. Standardi in normativi so pa prepotrebni. Če ne drugega zato, ker so delavke in delavci v negi skrajno preobremenjeni in ne vidimo nobenega razloga, da ministrstvo za zdravje s sprejemom teh standardov in normativov še kakorkoli zavlačuje. Edini razlog zakaj bi s tem zavlačevali, ki si ga lahko sploh predstavljam je to, da želijo na tovrstnemu kadru šparati, ampak kot rečeno je to popolnoma nesprejemljivo. Mislim, nismo niti v krizi, sistem nege se nam pa podira zaradi tega, ker kader ne zmore več podelovati svojega obsega dela. Naslednja točka je vprašanje prenove sistema izobraževanja delavk in delavcev v zdravstveni negi. Ta prenova izobraževanja močno zaostaja za vsemi primerljivimi državami, ki so srednješolsko izobraževanja na tem področju že ukinile. In podobno pri nas to predvideva tudi strategija razvoja zdravstvene nege od leta 2011 do leta 2020, ki naj bi se stekala v piramidalno strukturo glede na izobrazbe v zdravstveni negi v razmerju 70:30 v korist diplomiranih medicinskih sester   oziroma zdravstvenikov. In tudi na temu področju pozitivnim trendom nismo priča, prav nasprotno, te trendi so celo negativni. In kar pa še zlasti ta problem načrtuje, je pa dejstvo, da imamo, če pogledamo gole številke, pobrane iz OECD iz leta 2016, pri nas 9,7 medicinske sestre na tisoč prebivalcev, kar je nad povprečjem evropske unije. To povprečje Evropske unije je postavljeno na 8,4 na tisoč prebivalcev. In ko se pogovarjamo o pomanjkanju kadra v negi naš prvi problem niti ni premajhno število zaposlenih, ampak to, kako so ti zaposleni izobraženi in kako so organizirani oziroma bolje rečeno dezorganizirani zaradi tega, ker kadrovski standardi in normativi niso sprejeti. Tukaj so še nekatere dodatne težave v katere je potrebno obrniti del pozornosti, izpostavil bi dve. Prva so specializacije iz zdravniške in babiške nege, ki so nekaj običajnega v državah, pri nas pa to ni nekaj, kar bi bilo urejeno. In druga je odsotnost krovnega zakona, ki bi ustrezno podčrtal področje zdravstvene in babiške nege. Prvi osnutek iz tega področja je bil pripravljen že julija 1997, torej pogovarjamo se o 90. letih 20. stoletja in podenj je podpisana Zbornica zdravstvene nega pa se tudi tu spet zadeve niso premaknile naprej 22 let. Imamo edini reguliran poklic, ki nima svojega krovnega zakona, posledica so pa nakopičene težave na področju zdravstvene nege, do čim ta zakon bi podelil reguliranemu poklicu diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici, kot so to zdravnik zobozdravnik, farmacevt in vsi te svoje zakone že imajo.  V luči vsega navedenega smo v Levici sklicali ta odbor in mu predložili naslednje sklepe, jih bom prebral:  »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku 14 dni potrdi dokument poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi.«  »Odbor za zdravstvo poziva ministrstvo, da v roku enega meseca sprejme standarde in normative v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi.«  Tretji sklep: »Odbor za zdravstvo poziva ministrstvo, da v roku 2. mesecev pripravi konkretne rešitve na področju specializacije iz zdravstvene in babiške nege ter o tem poroča Odboru za zdravstvo.«  Četrti sklep: »Odbor za zdravstvo poziva ministrstvo, da se v roku 2. mesecev opredeli glede nadaljnjih postopkov vezanih na Zakon o zdravstveni negi in oskrbi ter da o tem obvesti Odbor za zdravstvo.«  Peti sklep: »Ponovno Odbor za zdravstvo poziva ministrstvo, le da je tokrat to Ministrstvo za šolstvo in šport, da v roku 2. mesecev pripravi poročilo, kako izvaja piramidno obračanje zaposlenih v zdravstveni negi v razmerju 70:30 v korist diplomiranih medicinskih sester oziroma zdravstvenikov v skladu s strategijo razvoja nege in oskrbe.« In šesti sklep: Ponovno Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za šolstvo, da v roku 1. meseca pojasni planiranje izobraževanj na področju zdravstvene nege in o tem obvesti Odbor za zdravstvo Državnega zbora.« Toliko iz strani uvodne predstavitve predlagatelja. Hvala.
Hvala, poslanec Kordiš. Besedo predajam predstavnici Ministrstva za šolstvo. Prosim, gospa državna sekretarka.
Martina Vuk
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci in vsi gostje! Danes tukaj predstavljam Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Težko je pravzaprav imeti prvi uvodni govor takoj po predlagatelju, ker vendarle težko rečemo, da smo nosilno ministrstvo iz tega področja, vendar se bom seveda omejila na to, kar je v naši pristojnosti in na ta način skušalo osvetliti tematiko o kateri teče beseda danes.  Ko govorimo o izobraževanju imamo tri različne in tri različne nivoje izobraževanja s področja zdravstvene nege v Sloveniji. Eno je srednje poklicno izobraževanje, torej triletna srednja šola, poklicna, kjer se pridobi poklic bolničarja, bolničarja negovalca, drugo je srednje strokovno izobraževanje  (nadaljevanje) s področja zdravstvene nege in pa tretje je prva bolonjska stopnja, torej visokošolsko izobraževanje, kjer se pridobi poklic diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika. Zdaj, ko govorimo tako o šolah, fakultetah, ki to izvajajo, o obrnjeni piramidalni strukturi, o številu razpisanih mest in dejansko potem številu vpisanih od tistih, ki opravijo poklicno maturo ali pa diplomirajo, je vendarle treba izhajati iz naših… dejanskega stanja v Sloveniji. Če pogledamo šolska leta od 2013, 2014 pa do letošnjega šolskega leta se je število dijakinj in dijakov vpisanih na srednje strokovno izobraževanje zdravstvene nege, zmanjševalo. Ves ta čas se je zmanjševalo, začeli smo pri tisoč 127 vpisanih, torej leta 2013, 2014, v letošnjem šolskem letu je vpisanih 988 dijakinj in dijakov. Ko govorimo o tem, na kakšen način razpišemo ta mesta za srednješolsko izobraževanje s področja zdravstvene nege, se vedno pred razpisom za vpis posvetujemo in si pridobimo mnenje Zbornice zdravstvene in babiške nege, kjer jih tudi vedno vprašamo, ko dobimo vloge, naj tako rečem vloge, prošnje šol, da se pri njih umesti program zdravstvene nege ali pa da se razširi število vpisnih mest. Si vedno pridobimo to stališče, zato da izhajamo iz dejanskih potreb, iz dejanskega stanja in iz stroke, torej kaj stroka sama ocenjuje. Do zdaj nismo dobili niti takega občutka, niti takega stališča, da bi bilo stališče, da je potrebno ukiniti srednješolsko izobraževanje s področja zdravstvene nege. Treba je tudi vedeti, da večina tistih, ki končajo pri nas srednješolsko izobraževanje na peti stopnji, se vpišejo naprej, grejo študirati in večina tistih, ki končajo srednješolski program zdravstvene nege se vpišejo naprej na prvo bolonjsko stopnjo zdravstvene nege. Kar pomeni, da je ta vertikala zagotovljena in na ta način tudi pridejo potem na izobraževanje s strokovnim znanjem iz tega področja, ni pa to pogoj. Torej lahko se vpišejo tudi tisti, ki imajo splošno maturo, torej, ki končajo gimnazije in podobno. Pa vendar, če kje je ravno na tem področju ta vertikala izrazita in zelo, zelo zastopana, če tega na drugih področjih ne moremo tako trdno govoriti.  Ko govorimo potem o prvi bolonjski stopnji, o kompetencah. Mi imamo relativno natančno in upam si trditi tudi dobro razdelano, katere kompetence si pridobi dijak, dijakinja, ki konča srednješolsko strokovno izobraževanje, kakšne so kompetence po končani prvi bolonjski stopnji, kdo je nosilec zdravstvene nege, kakšne so odgovornosti, pristojnosti – ta del je določen in tukaj z vidika izobraževanja s tega področja ne vidimo težav, da bi bilo karkoli nedorečeno glede teh kompetenc. Tudi srednje strokovno izobraževanje smo ob sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege, pa tudi drugo stroko tudi s področja izobraževanja. Ravno v lanskem letu se je prenovil ta program zdravstvene nege srednješolskega izobraževanja, kjer je bil poseben poudarek pri spremembah dan na temu, da tovrstni profili potrebujejo tudi nekatero znanje s področja sociale, ker ob prihodnjih potrebah, ki so zlasti na področju dolgotrajne oskrbe, kjer veliko srednješolskega kadra se zaposluje v socialnem varstvu, torej na temu področju so potrebna tudi ta znanja in smo na ta način prilagodili oziroma spremenili, posodobili tudi ta   (nadaljevanje) izobraževalni program zdravstvene nege srednješolski. Ko govorimo o razpisnih mestih na visokošolskem izobraževanju vedno komuniciramo preden je ta razpis zunaj, preden se določijo ta mesta z Ministrstvom za zdravje, da pridobimo njihovo mnenje kot tudi mnenje zbornice zato, da vidimo kako ocenjujejo potrebe, kako ocenjujejo… Sedaj pri številu mest je glavna težava tudi, da se ne bom sedaj narobe izrazila so klinična okolja. Torej, ker morajo prakso izvajati v bolnišnicah, v zdravstvenih domovih in število možnosti, možnih mest za izvajanje te prakse je omejeno, zato bistveno povečanje razpisnih mest ne bi preneslo tudi dejanskega rezultata pa, ko gledamo po številu diplomantk in diplomatov nam ta številka ves čas narašča skozi vsa leta. Težko govorimo, da je edina rešitev, da se poveča število razpisnih mest za visokošolsko izobraževanje. Veliko bolj se moramo vprašati zakaj je ta profil tisti, ki je izjemno iskan v tujini in ima tudi zelo velik odliv v tujino. To je profil, kjer beležimo tako rekoč največji odliv v tujino od Avstrije, Nemčije, Švice, Združenega kraljestva. To so tista območja, kjer so pač vsi zdravstveni profili izjemno iskani in pogoji dela pač in plačilo očitno toliko privlačno, da se kar precejšen delež naših diplomantk in diplomatov tudi tisti, ki jih že delajo odločajo za odhod v tujino. Zato, če bi se ozrla na te ali pa komentirala te predlagane sklepe težko razumem ta peti predlagani sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za šolstvo in šport, da v roku dveh mesecev pripravi poročilo kako izvaja piramidno obračanje zaposlenih v zdravstveni negi.« Ministrstvo za izobraževanje res nima vpliva na to kako se zaposluje na področju zdravstvene nege ali pa kako se te profile zaposluje ali se pri sistemizacijah posameznih izvajalcev s tega področja ali se pri dejanskih zaposlitvah upošteva ta obrnjena piramida in ne vidim, na kakšen način bi mi lahko na to vplivali razen kot sem rekla pri temu številu razpisnih mest, ki pa si upam trditi, da nekako zadostuje trenutno tem potrebam v kolikor uspemo nasloviti in odpraviti te elemente, ki nam povzročajo tako sliko to pa težko s prstom kažemo na izobraževanje, da je ta osnovni zaviralec ali osnovni krivec za stanje kakršno imamo. Poleg tega ne smemo tudi pozabiti, da se zdravstveni profili - to sem nekoliko že prej omenila - ne zaposlujejo samo v zdravstvenih ustanovah, zdravstvenih zavodih, ampak se jih veliko zaposluje tudi na področju sociale tudi nekaj na področju izobraževanja, kjer so zahteve ali pa delovna mesta nekoliko drugačna. Mi recimo s področja izobraževanja naše izvajalske organizacije naši zavodi, ki imajo zaposlene zdravstvene profile ali pa diplomante visokih zdravstvenih šol gre zlasti za pomanjkanje izjemno specializiranega kadra kot so fizioterapevti kot so logopedi itd… Skratka, ti profili so res izrazito podhranjeni. Tukaj se že, kar precej let poskuša nekaj premakniti tudi glede števila vpisnih mest. Sedaj, če malo nakažem kje je osnovna težava, da ni več opisnih mest niti ni v financiranju niti ni v teh možnosti, da bi se lahko povečalo to število težava je v tem, da mi profesorskega kadra, visokošolskega, ki bi bil ustreznih profilov in ki bi lahko izobraževal, pač to povečano število nimamo. Že zdaj hodijo iz drugih držav in iz drugih univerz, pač, predavat. Kar pomeni, da nas tukaj čaka še marsikaj v prihodnje, ampak, kot sem rekla, težko ta peti predlog sklepa sprejmemo, ker ne vidimo, kako bi ga lahko mi dejansko izvršili ali pa uresničili. Toliko za uvod.  Hvala lepa.
Hvala, gospa državna sekretarka. Verjetno tudi vabljeni želite kaj dodati? Seveda, nekateri ste že bili prisotni na odborih matičnih delovnih teles, večinoma veste, da se morate v magnetogram predstaviti, kdo ste in dejansko koga ali katera stališče in interese zastopate. Ja, izvolite.
Monika Ažman
Gospod predsedujoči, hvala lepa za povabilo. Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene babiške nege. Hvala lepa tudi predlagatelju - ne vem, če je sploh že kdaj v zgodovini samostojne države, imela zdravstvena in babiška nega samostojno sejo Odbora za zdravstvo, žal, verjetno ne, je pa, sem pa vesela, da bomo imeli verjetno danes vsi, ki smo povabljeni, predstaviti tisti vidik, ki bo, potem, ko boste enkrat sprejemali sklepe, morda lahko odločujoč. Jaz vodim organizacijo tretje leto. Organizacija Zbornice zdravstvene babiške nege šteje v, deluje skladno z zakonom o društvih in deluje že od leta 1927, z medvojno prekinitvijo. Smo lahko zelo ponosni na organizacijo, ki danes združuje preko 16 tisoč članic in članov, tako bolničark, negovalk, negovalcev, tehnikov zdravstvene nege, diplomiranih medicinskih sester in tudi babic. Položaj, v katerem se je znašla zdravstvena in babiška nega ni pravzaprav nič drugačen kot vsa leta, od 1927 in ko ste omenjali težave, v smislu zakonske osnove, v smislu razmejitve del in nalog, se pravzaprav to vleče skozi vso zgodovino. Prvi zakon so želele medicinske sestre v slovenskem prostoru, takrat še v Banovini, postaviti leta 1935, ampak žal, so se takrat morale povezati z Rdečim križem in z Ženskim pokretom, ker je bila takrat celo ideja, da bi morale biti medicinske sestre zapisane celibatu. Vesela sem, da se to ni dogodilo, ampak vsa ta leta do 2019, se pravzaprav resno še nismo pogovarjali na takšnem odboru, v Državnem zboru, o svojem krovnem zakonu, čeprav tako, kot ste omenili, smo reguliran poklic. Z vstopom v Evropsko unijo, nam je direktiva naložila, da postavimo temeljno izvajalko za to področje, to je diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik, tako kot to velja za babištvo, kjer je nosilka in izvajalka, diplomirana babica. Še kako se zavedamo, da je v tem trenutku vseh izvajalcev zdravstvene in babiške nege v slovenskem prostoru premalo, čeprav nas Ministrstvo za zdravje prepričuje, da nas je dovolj, da število narašča, ob tem pa ne povejo, da naraščajo potrebe starajoče se družbe, da smo postali uporabniki polimorbidni, da imamo več bolezni hkrati in da so se zahteve pacientov povečale v vseh ozirih – da so se spremenile vrednote, da postajamo vse bolj egoistična družba, da postavljamo sebe v ospredje, da več ne vidimo solidarnosti drug drugega.  Skratka, vse to vpliva tudi na dostopnost, tudi na gibanje, na trende znotraj zdravstvenega varstva.  Jaz bi v tem konceptu želela povedati samo to, da zdravstveno nego, zlasti na bolnišničnem nivoju, spremljamo zelo intenzivno od leta 1997 z mednarodno primerljivo kategorizacijo potreb pacientov po zdravstveni obravnavi, potreb pacientov po zdravstveni in babiški negi. Na bolnišničnem nivoju dnevno kategoriziramo paciente v štiri kategorije potreb in lahko vam povem, da pravzaprav danes je redko kakšen pacient, ki ga bi lahko postavili v prvo kategorijo potreb, ko pride sam v bolnišnično ustanovo po svojih dveh nogah. To je – lahko zagotovo trdimo za dnevne bolnišnice, vsi ostali so pa druga, tretja, četrta kategorija, kar pomeni popolnoma odvisni od pomoči in zadovoljevanja življenjskih potreb, ki jih nudimo tudi medicinske sestre, babice, zdravstveni tehniki, bolničarji, negovalci. Žal je – iz teh kategorij izhajajo potrebe po kadru na bolnišničnih nivojih, že zadnjih 10 let v 25-odstotnem primanjkljaju. Samo na bolnišničnih oddelkih. To število znaša za leto 2017 – ne povsem okroglo 2 tisoč, ampak ves čas se suče okrog 2 tisoč tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester.  Zadeve so v socialno-varstvenih zavodih še bistveno slabše. Kadrovski standardi in normativi na tem področju veljajo iz leta 1984 in lahko si samo zamislite, če bi se danes vozili z avtom letnik 1984 – verjetno kam daleč ne bi prišli. Še vedno se nam dogaja, da za 200 stanovalcev, od katerih po podatkih za leto 2017 kar 78 % stanovalcev potrebuje tretjo kategorijo oskrbe zdravstvene nege. Se pravi, to so bolj ali manj popolnoma oslabeli starostniki, za katere v nočnem času na 200 stanovalcev skrbita en tehnik zdravstvene nege in ena bolničarka negovalka. Jaz lahko rečem, da je to smrtno nevarno in da s takim podatkom niti ne upam priti niti v evropski, kaj šele v svetovni prostor. Za razvito evropsko državo Slovenijo. Vse je res, kar je povedala državna sekretarka z Ministrstva za izobraževanje. Imamo odličen izobraževalni sistem in to se mi zdi v tem trenutku ključno. Tako za srednje poklicno izobraževanje, bolničarka negovalka, bolničar negovalec. Žal pa današnji mladi ljudje perspektive v tem poklicu ne vidijo. Zato že dolgo časa upad trenda zanimanja za ta triletni poklicni program.  Tehnikov zdravstvene nege, poslušamo, je konstantno, znatnih deset let na zavodu za zaposlovanje približno 700. Tudi to je prav, da vam povemo. Pa vendarle – to so konstantno, trajno nezaposljivi ljudje. Ki v poklicu ne morejo biti zaposleni, čakajo na prekvalifikacijo oziroma ne želijo biti zaposleni, kar kot medicinska sestra s 30 let in več izkušenj, razumem. Za delo v zdravstvu na sploh potrebuje sleherni posameznik poleg izrednega znanja, veščin tudi velike moralne in etične norme. In zavedam se, da vsak v tem poklicu ne more biti zaposlen. Na katerikoli stopnji izobrazbe ali na kateremkoli področju. Bodisi medicini, zdravstveni negi, babištvu. Tisto, kar ob tem dobrem izobraževalnem   (nadaljevanje) programu boli je to, da se še nismo ozavestili, da smo v zadnjih treh letih v regulatornem organu izdali 600 potrdil o dobrem imenu za odhod odličnih kadrov, doma izobraženih kadrov, sposobnih mladih ljudi, tistih, ki so sposobni doprinesti družbi še največ in smo jim enostavno odprli vrata za boljši ekonomski status in boljše življenje v tujini. Nismo se še pričeli pogovarjati o tem, da bi morali doma misliti na to, da bi tudi mi od kod uvažali delovno silo, to kar to s pridom delajo v Avstriji, Nemčiji in Švici, seveda iz naše dežele. Težko verjamem, da bi se kdo želel od bivših republik naše skupne države zaposliti v Sloveniji. Konkretno aktivno so to poskušali v splošni bolnišnici v Izoli, šli na trg v Istro in so jim naše stanovske kolegice s Hrvaške povedale, da za 100 evrov razlike ne vidijo interesa zapuščati svojo državo in prihajati na delo v Slovenijo. Ob tem, da v tujini vsem od prvega do zadnjega nudijo brezplačne tečaje nemškega jezika, nudijo tudi zaposlitev za partnerje, ugodno stanovanjsko rešitev z ugodnimi najemninami, pri nas pa že dolgo, dolgo časa nismo odprli prav nobenega stanovanja za v 90 % ženski poklic, da že dolgo nimamo več poklic, ki ga izvajamo vse dni v tednu, 24 ur na dan, 365 dni v letu, da smo pri 40. letih imeli celo vrtec pred kliničnem centrom, ki ga danes nimamo več. Da so bila včasih na razpolago stanovanja tudi za mlade medicinske sestre, samske, morda celo matere samohranilke, ki jih danes tudi ni več. Skratka, to vse so delovni pogoji za pretežno ženski poklic. Poklicne aktivnosti in kompetence, ki burijo duha v medijih v tem trenutku so pravzaprav kamen spotike zato, ker bi stroka združena tudi s sindikati, ne nazadnje tudi s pogajanji z Ministrstvom za zdravje v letih 2016, 2017, želela z dokumentom odpraviti nekatere krivice za tiste kot ste gospod predlagatelj omenili, ki že 20, večina pa 30 let izvaja zelo zahtevne postopke in posege, prevzema veliko odgovornost, ima veliko znanja in tudi pridobljenih veščin skozi dolga leta dela na posameznih področjih in bi jim lahko priznali poklicno kvalifikacijo diplomiranih medicinskih sester in s tem priznali ustrezen status in tudi ustrezno plačilo. Danes jih družba in država s pridom ekonomsko izkorišča, tisto kar najbolj boli, se tega najbolj brani Ministrstvo za zdravje v vseh vladah do zdaj in izključno na plečih medicinskih sester in babic zagovarja ekonomsko vzdržnost. Mi se zavedamo, da je vreča z denarjem ena, pa vendarle, mi se zavedamo, da brez kakovostne zdravstvene in babiške nege ni dobrih zdravstvenih izidov za vse nas, za vse državljanke in državljane. Vesela bom, če boste imeli, ko boste odločali o sklepih pred seboj to, da želimo v zdravstveno nego vzpostaviti nek red, pravičnost, da bo vsak izvajalec imel svoj   (nadaljevanje) pristen delokrog, ki mu pripada tudi ustrezna odgovornost in plačilo. Večkratno ponavljanje, da je odgovornost na nosilcu dejavnosti, ne drži. V zdravstvu vsak odgovarja za svoja dejanja, čemur so priče tudi pravnomočno obsojene kolegice in kolegi, ki so bili ob neugodnih izidih zdravljenja soudeleženi v teh krivdnih postopkih. Mi se ne upiramo odgovornosti, mi ne želimo prelagati odgovornosti na kogarkoli drugega. Mi smo se še kako pripravljeni pogovarjati, tudi prevzemati nove naloge, širiti področje dela, ker se zavedamo, da bo z napredkom tehnologije, znanosti, medicine del tega padlo tudi na zdravstveno nego in babištvo, pa vendar vse ob ustreznih pogojih dela, ob ustrezni zakonodaji in poštenem plačilu.  Rada bi zaključila zelo optimistično. Imamo še vedno zelo poklicu predane medicinske sestre, babice, zdravstvene tehnike, bolničarke, negovalke, ki mesečno presegajo vse meje normalnega razuma, resda tudi za ceno nadurnega dela, ki pa ne gre v nedogled. Še enkrat opozarjam, tu v tem primeru, v primeru poklicnih aktivnosti in kompetenc gre za vzpostavitev normalnih pogojev dela. Izkupiček bo najboljši za pacienta, to pomeni varno in kakovostno obravnavo, to smo dolžni tistim, za katere dnevno skrbimo, in pravzaprav dolžni tudi tistim, ki so danes še v procesu izobraževanja in nas bodo nadomestili v prihodnje.  Hvala lepa.
Hvala, gospa Ažman.  Dalje, izvolite. Dame imajo prednost, no, potem pa gospod… / izklop mikrofona/
Irena Ilešič Čujovič
Hvala za besedo, gospod predsedujoči.  Lep pozdrav, poslanke in poslanci! Prihajam iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva, moje ime je Irena Ilešič Čujovič.  Naš sindikat predstavlja delavce, naše člane, zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. V našem sindikatu so vključeni torej vsi delavci zdravstvene nege, ki so bili že predhodno omenjeni, tako bolničarji, negovalci, tako srednjemedicinske sestre oziroma zdravstveni tehniki kot diplomirane medicinske sestre. S problematiko, ki je tema današnje seje, smo zelo podrobno seznanjeni, navsezadnje je problematika bila tudi tema pogajanj v preteklosti med reprezentativnimi sindikati v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in med vladno stranjo. Tako so bili tudi že v preteklosti pred leti vneseni roki, na podlagi katerih bi morali biti sprejeti standardi in normativi. Govorila bom skupaj o standardih in normativih ter poklicnih aktivnostih in kompetencah, ker je po našem mnenju to neločljivo povezano s problematiko oziroma z ureditvijo stanja na področju zdravstvene in babiške nege.  V letu 2013 je bilo dogovorjeno, da bodo sprejeti standardi in normativi na področju dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, tudi na področju zdravstvene in babiške nege. Ker se ni zgodilo nič, smo v lanskem letu v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva skupaj z drugimi reprezentativnimi sindikati postavili stavkovne zahteve. Zahtevali smo ureditev kadrovskih standardov in normativov, postavili smo rok, zahtevali smo hkrati tudi realizacijo 38. člena novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, o kateri je bilo danes govora. Da se ne bom ponavljala, kar se novele Zakona o zdravstveni dejavnosti tiče, je naše stališče in tudi dejstvo, da so vsi roki zamujeni. V 38. členu novele Zakona   (nadaljevanje) o zdravstveni dejavnosti bi prenovljene aktivnosti in kompetence morale začeti veljati že v lanskem letu, sredi lanskega leta. Je bilo, potem na podlagi strokovnih zahtev in pogajanj, ki so potekala do konca lanskega novembra sprejet oziroma sklenjen stavkovni sporazum v skladu, s katerim bi v treh mesecih bila dolžna vlada oziroma Ministrstvo pristojno za zdravje sprejeti prenovljene poklicne aktivnosti in kompetence. Naše stališče, stališče našega sindikata je, da želimo, da ta država izpolnjuje obveznosti, ki jih prevzema, da želimo, da se zaveze, ki so zapisane v zakonu izvršijo, zato smo veseli, da smo bili povabljeni na današnji Odbor za zdravstvo in tudi veseli, da ste izkazali interes za to tematiko. Gre za zadevo, ki je stvar stroke. Tukaj je nujno sodelovanje Zbornice zdravstvene in babiške nege z Ministrstvom za zdravje in s posvetovalnimi organi Ministrstva za zdravje. Kar ugotavljamo oziroma kaj se dogaja je v tem trenutku nesoglasje, ki vodi do nesprejema teh prenovljenih poklicnih kompetenc. Kaj nas v bistvu žalosti? Želimo si, da se najde soglasje in da so poklicne aktivnosti in kompetence sprejete, zato da gremo lahko naprej. Kam naprej? Najprej do kadrovskih standardov in normativov. To je drugi sklep kot sem razumela oziroma predlog sklepa tega odbora. V tem kontekstu bi rada opozorila tudi na strokovni sporazum, ki je bil sprejet v lanskem letu in objavljeno v Uradnem listu št. 80/2018. V njem smo z vladno stranjo postavili roke za sprejem kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi do 30. 9. 2019 je te standarde in normative potrebno sprejeti in uveljaviti s 1. 1. 2020. Glede na to, da je predlog na tem odboru, da bi bil ta rok celo krajši - mi to pozdravljamo - je pa seveda po mojem utemeljeno vprašanje ali je tudi izvedljivo to storiti v enem mesecu. To prepuščam stroki. Vsekakor si mi želimo, da bi bilo to ne jutri, ampak včeraj.  Glede stanja pri naših zaposlenih ali tudi to, kar je gospa Ažman predhodno povedala o stanju na terenu, če tako rečem, ker prihajamo iz terena mi lahko povem, da je vseh treh poklicnih skupin ali pa delavcev tako bolničarjev kot srednjih medicinskih sester kot diplomiranih medicinskih sester pri izvajalci zdravstvenih dejavnosti premalo. Tukaj govorim tako o bolnišnicah kot zdravstvenih domovih kot socialno varstvenih zavodih, v katerih imamo tudi člane. Zakaj je toliko tehnikov zdravstvene nege na Zavodu za zaposlovanje oziroma trajno nezaposljivih kot je povedala gospa Ažman. Ker ima veliko veliko število tega kadra omejitve, ker ima invalidske kategorije, ker so iztrošeni, ker zaradi pomanjkanja kadra in tukaj govorim predvsem o socialno varstvenih zavodih delajo ne v paru kot bi morali, ampak delajo sami. Dvigujejo, obračajo, negujejo nepokretne stanovalce domov starejših in pri tem v bistvu pustijo svoje zdravje. To je realnost, na katero bi radi opozorili. V domovih starejših, v socialno varstvenih zavodih se zadnje čase dogaja celo to, da namesto delavcev zdravstvene nege torej bolničarjev, negovalcev in srednjih medicinskih sester delajo tudi strežnice, kar je nedopustno in pomeni bistveno slabšanje stanja v negi tega zelo občutljivega dela prebivalstva Slovenije,   (nadaljevanje) tako da mi na to opozarjamo že leta. Želimo, da se določijo standardi in normativi in tukaj bi morda dopolnila gospo Ažman, ja dejansko obstaja neka podlaga za standarde in normative, ki je bila določena v letu 1984, ampak formalno veljavnih kadrovskih standardov in normativov v Republiki Sloveniji na tem področju sploh nimamo. Kar imamo je splošni dogovor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, kjer reprezentativni sindikati sploh nismo pogajalski partner oziroma tudi ne pogodbeni partner in v katerem so številke, ki se iz leta v leto ponavljajo, hkrati pa ne odražajo realnega stanja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, torej tako iz zdravstvene kot dejavnosti socialnega varstva.  Tako da jaz lahko kot zaključek rečem, da želimo v Sindikatu zdravstvenega in socialnega varstva, da bi se zadeva obrnila, da bi končno bilo jasno spoznanje, da kadrovski standardi in normativi morajo biti tudi zaradi zaposlenih, ampak predvsem in tudi zaradi uporabnikov teh storitev. Hvala.
Hvala gospa. Gospod, izvolite.
Miha Benet
Spoštovani predsedujoči, člani odbora! Sem Benet Miha, predsednik Sindikata Florenc medicinskih sester Slovenije. Jaz ne bom prav preveč dolgovezil. V bistvu vse tisto, kar iz sindikalne smeri lahko povem, bi se pridružil članici oziroma predhodnici svoji. Je pa to tako, kredibilnost podpisanih stvari očitno nima nikjer svojega mesta že par desetletij. Podpisane stvari so bile iz strani Vlade na en način, pa na drug način, pa na strokovne sporazume, pa na zakone, pa na tako, ampak ne zakoni, ne strokovni sporazumi, ne neka določila, ki so bila podpisana naj bo s strani stroke, naj bo s strani sindikatov, z Vlado, do danes današnji niso bila ne izvedena ne realizirana. In to bom rekel medicinske sestre in medicinske tehnike boli. Jaz še vedno prihajam iz aktivnega procesa dela. Sem srednji medicinski tehnik, ki delam in opravljam dela diplomirane medicinske sestre brez kompetenc, priznanih kompetenc in tukaj bi gospoda iz Levice popravil v bistvu, da niso to delovna mesta diplomiranih, ampak so to dela in naloge diplomiranih medicinskih sester, tako da tukaj opredelite ta sklep drugače, bi lepo prosil, ker delovno mesto se odreja s sistematizacijo delovnih mest in potem standardi in normativi, tako da so srednje sestre, ki opravljajo dela diplomiranih medicinskih sester, se pravi povečane kompetence po formalni izobrazbi. Ker pač formalne izobrazbe nimamo, smo pa končali šolanje do takrat, do takrat, do takrat, šolstvo pa tudi dejansko se je po vsakem sistemu zamenjalo, po vsakem sistemu je nov naziv. Bili smo srednji medicinski tehniki in sestre v splošne smeri, pa so bili potem zdravstveni tehniki, pa so bili tehniki zdravstvene nege, pa so bili zdravstveniki. V enem poklicu toliko različnih nazivov, že to je farsa, ki nima nekega okvira, da pa ne govorimo o temu, kakšne kompetence se podeljujejo nekomu, nekomu pa ne, to je pa druga stvar. Dejansko je tukaj nekaj tudi kriva stroka, ki je dopustila politiki, da se meša v te zadeve. Mislim, da je tukaj stroka edina relevantna, da govori o zdravstveni negi in babiški negi in dokument, ki je bil pripravljen do rokov na zahtevo Ministrstva za zdravje,   (nadaljevanje) na zahtevo Vlade Republike Slovenije do marca, 12. 03. 2018 in če gledamo, da ta dokument, ki je bil pripravljen na zahtevo in je bil potrjen z vseh možnih strokovnih lobijev in Vlade in posvetovanjih ministrstva, da je od tega že več kot eno leto. Mislim, da nikjer niti v Tunguziji tega ne delajo več. Mislim, da je modernost politike tudi že na tako visoki ravni tudi v Tunguziji, da bi do danes današnji tudi to moglo biti že sprejeto, če so to strokovnjaki pripravili. Iz gledišča aktivnega v procesu dela mi gre po domače povedano, da mi oprostijo vsi tukaj na »kozlanje«. Kakorkoli se sistem zamenja saj bi sedaj eden izraz uporabil pa ga ne bom kolikor se nekomu nekaj »dvigne« takrat zamenja sistem. Ljudje, ki delajo v tem procesu pa trpijo, zaradi teh menjav sistemov bom rekel lagodno in nelagodno. Bom poudaril še eno stvar. Vi ste omenili številko 3 tisoč. Od teh 3 tisoč bom rekel, da skozi ta čas ta številka je bila 4 tisoč, ampak ko smo začeli pogajanja je bila veliko večja, od takrat naprej se je že ne vem tisoč ljudi upokojilo. Iz tega procesa je šlo ljudi, ki so v tem procesu višje kompetentnem delati bom rekel ena šestina sigurno ratalo delovnih invalidov tudi sam osebno. Zakaj? Zaradi prevelikega stresa, zaradi prevelike obremenitve. 35 let poklica, katerega opravljaš s srcem in z dušo za pacienta. Ne gre se tukaj za politiko, ne gre se tukaj za plačilo. Jaz sem v četrtem razredu osnovne šole rekel, da bom medicinski tehnik niso se moji starši odločili, da bom jaz to, jaz sem se odločil to zavestno, da pomagam ljudem, da pomagam vam, ko boste bolani. Dokler ste zdravi je to vse lepo in prav, ko pa enkrat pridete v bolezen in ko vam medicinska sestra prinese »kahlo pod rit« po domače povedano, potem pa začnete razmišljati koliko je vreden ta poklic prej pa nihče od vas ne, razen po ekonomski liniji, kar je sramota za to državo. Imeli ste kvalitetne medicinske sestre, naredili ste nekvalitetne, nevarne za paciente, tako je bil eden izraz ene naše kolegice, ker je sramota, da naša kolegica ocenjuje nas redne medicinske sestre za nevarne pacientom, ker nimamo formalno izobrazbo. 35 let izkušenj na vseh področjih od psihiatrije do doma onemoglih do dialize, interne klinike kirurgije - to ima jaz - koliko je kolegic, ki imajo te izkušnje in to neprecenljive, kjer se mora razvijati njihov duh, njihovo znanje skozi vsa ta leta. Nihče ne more reči… Danes je mobitel ne vem Nokia, ki je bila kakor »cegel« danes je pa tak kot je sedaj tudi medicinske sestre in tehniki smo se morali izobraževati skozi vsa ta leta, zato da smo nudili čim bolj kvalitetnejšo oskrbo pacientom, se pravi, ljudem, vam, nam. Tukaj bi gospoda, ki je predlagatelj predvsem pozval za eno stvar. Teh pet sklepov je nerelevantnih, ti časovni termini so nerelevantni. Zahtevamo takoj, da se ta stvar reši. Zadeve, ki so objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Jaz če bom ukradel v trgovini me bodo zaprli, jaz če se bom zlagal se bom zagovarjal, jaz če bom na svojem delovnem mestu nekaj narobe naredil se bom zagovarjal, ljudje pa, ki sedijo na Vladi, ki so podpisali zadeve in jih ne realizirajo se ne zagovarjajo ja kje živimo. Balkan nad Balkanom, lepo vas prosim. Italijan je rekel / nerazumljivo/. Kaj pomeni to? Zakaj naša mafija, vaša mafija je mafija. Lepo vas prosim s strani poklica medicinskih sester in tehnikov termini so že zdavnaj pretekli ne čez dva meseca, ne čez 14 dni. Pred dvema mesecema, pred 14 dnevi, pred dvemi leti. Mislim, lepo vas prosim, menjajo se ministri, menjajo se Vlade, menjajo se predsedniki, vse na naših plečih. Ko je treba sporazum podpisati minister zboli. Gospoda ministrica, preden je odšla, preden jo je gospod Fakin zamenjal, je imela samo to, da da svoj podpis gor. Prosim vas! Tako, kot sem ga jaz danes dal na listo udeležencev, ampak to ni spadalo v krogotok rednega, tekočih poslov. Ja lepo vas prosim, no, dajte se malo zamisliti tisti, ki ste na Vladi, tisti, ki niste na Vladi!  Mislim, to je moj zaključek, jaz se opravičujem, ampak mene to boli, dejansko. Jaz sem danes prvič tukaj pa verjetno tudi zadnjič. Upam, da ne, ampak bom pa tako rekel, dobil sem povabilo na odbor, tukaj sicer manjka en moj kolega, gospod Vladimir Lazič, ki ni bil obveščen - je predsednik Sindikata zdravstva Slovenije, ki zajema 5 sindikatov v zdravstvu kot so Florence, SIFARM, KC, SILMES - pa ni bil vabljen, sicer ne vem zakaj ne, pa ima v svojem članstvu medicinskih sester še in še, mislim, da največje število o vseh sindikatov tukaj notri, tako da bi tudi v tej smeri okrcal tiste, ki so vabila pošiljali, tukaj notri jih ni v spisku. Sindikat zdravstva Slovenije ali SZS.  Jaz bi se zahvalil za besedo. Toliko iz moje strani.
Hvala, gospod Benet. Boste še vabljeni, nedvomno.  Čisto za pojasnilo, gospod Lazič se mi je javil in sem predlagal predlagatelju, da ga naknadno povabijo. Imamo eno pooblastilo, poslanko Andrejo Zabret nadomešča poslanka Tina Heferle.  Predlagatelj je želel besedo? Izvoli Miha.
To sem želel izpostaviti, da je današnja seja okvir tega, kaj lahko poslanci kot politični funkcionarji storimo. Največ kar lahko v okviru formalne politike naredimo je, da skličemo sejo in na tak način poskušamo pritiskati na Vlado, da naredi tisto, kar bi morala narediti. Druga oblika pritiska je pa običajno v domeni civilne družbe, v domeni sindikalnih združenj, v domeni strokovnih združenj in jaz sem bil silno vesel, ko so se v zadnjih letih začeli premiki v recimo temu sindikalni bojevitosti poklicev v negi, ker vi v negi gurate in gurate in gurate naprej v nemogočih razmerah že zadnjih 20 let. In je trajalo vsaj 18 od teh 20 let, da vam je film počil in da ste šli na ulice in prve rezultate tega že lahko vidite. Smo imeli stavkovni sporazum, danes se na seji o temu pogovarjamo in končno malo izgleda, kot da bomo prišli v temu mandatu, ali pa upam, da kmalu po nastopu novega ministra do tega vsaj, da podpišemo dokument poklicnih kompetenc. Kar se mene tiče, bi pa to moralo biti že zdavnaj narejeno in če ne drugega tudi zato, ker lahko v domačem gospodinjstvu gledam en primer iz nege. Moja mati je medicinska sestra, dela v domu starejših in vem kako to izgleda, ko človeka poklic uniči in ja, vse to bi že moralo biti zdavnaj narejeno. Žal ni, kot poslanec pa lahko skličem tako sejo, predlagam take sklepe in tukaj težim.  Hvala.
Dobro, hvala predlagatelj. Dalje, gospa, vi ste bila prva, potem pa po vrsti gremo. Ne, ne, vi gospa te že prej, ja.
Slavica Mencinger
Ja, lepo pozdravljeni!  Sem Slavica Mencinger, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Zelo sem … / oglašanje iz ozadja/ Še enkrat pozdravljeni! Sem Slavica Mencinger, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Hvala za vabilo, za sklic te seje. Bom nadaljevala kjer je moj kolega gospod Benet zaključil mogoče z malce manj ostrim tonom.  (nadaljevanje) Poglejte, gre za popolnoma nespoštovanje vse zakonodaje in vseh rokov. Mi smo 3. decembra 2018 podpisali stavkovni sporazum. Že tako ali tako je bil podpis tega sporazuma, bom rekla, malodane pod prisilo, iztržek je bil tako rekoč skoraj ničen, kar se tiče plačnih razredov in vsega tega, kar si zaposleni v zdravstveni negi zaslužimo. Da smo pa dosegli, da se postavijo roki, ni bilo enostavno. Že po podpisu, ko smo parafirali neke dogovore, so se začele težave. Že takrat smo dobili signal z Ministrstva za zdravje, da se tega ne bo spoštovalo, in so želeli med parafiranim dogovorom in podpisom stavkovnega sporazuma vnesti spremembe v besedilo. Mi smo seveda vztrajali pri tem. In zdaj se sprašujem, 3. december 2018 in 3. marec 2019 - v teh treh mesecih ni bilo niti enega sklica z Ministrstva za zdravje, da bi nas, se pravi, stroko, ki je pripravila dokument, in oni, če so želeli pripraviti svoj dokument, da bi v nekem dialogu uskladili dokument. Dobili smo klic, ne vem, 1. marca, se pravi, dva dni, preden bi moralo priti do sprejetja, s strani Ministrstva za zdravje, da prosijo za odlog in da bodo pripravili nov dokument. Kako naj drugače razumemo kot to, da gre za izrazito zavlačevanje. Kot je gospod Kordiš dejal, ni bilo - in tudi zdaj ni in se bojim, da je ne bo tudi naprej - politične volje. Jaz ne vem, mogoče smo pa pravzaprav stroka, na zdravstveni negi tisti, ki smo krivi, da se v zadnjih letih menja toliko ministrov prav v našem resorju. Hočem povedati, če bi zadeve, ki bi morale biti rešene že 20 let nazaj, 15 let, 10 let nazaj, te medicinske sestre, ki bi s tem 38. členom pridobile te kompetence, te medicinske sestre že 20 let opravljajo to delo, koliko so prikrajšane v teh 20 letih za plačilo, kakšne so njihove pokojnine, koliko od teh je že v pokoju, se pravi, vsak dan se zmanjšuje ta procent oziroma število teh medicinskih sester. Sama sem generacija teh, delam še vedno tudi v procesu in moram reči, da je skrajno žaljivo od vseh, torej od države, od odločevalcev, da se tega do zdaj ni naredilo.  Strinjam se z vsemi predhodniki. Ne bom ponavljala nekih zadev, bi pa želela povedati to, da v zadnjem času obiskujemo precej zavodov, gremo v sindikalne enote, kjer nas povabijo, in se srečujemo s problemom ogromnega števila oddelanih neizplačanih nadur, neizkoriščenih nadur, ki segajo v leto 2016, 2017 in še do danes v nekaterih bolnišnicah, ker so v sanaciji, nimamo odgovorov, kdaj bodo te ure izplačane. V glavnem so to ure v zdravstveni negi in te ure gredo v tisoče, 20, 30, 40 tisoč. Ob tem, da so sprotne nadure, ki se menda plačujejo, ravno tako v tisoče, v vseh zavodih, vseh bolnišnicah. Tako se tudi ne morem strinjati, gospod Kordiš, vi ste dejali, da ne gre za premajhno število kadra, gre za izrazito premajhno število kadra v zdravstveni negi, in to vseh profilov, od bolničarjev, negovalcev, zdravstvenih tehnikov in seveda diplomiranih medicinskih sester. In lepo prosim, se pravi, vse vas, člane odbora in predsednika, da res sprejmemo neke sklepe. In kot ste dejali, ne dva tedna, že včeraj bi moralo biti to sprejeto.  Toliko, da se ne ponavljam, ker so že moji sogovorniki povedali vse. Hvala.
Hvala, gospa Mencinger. Ja, tudi sam se pogosto sprašujem, ko nekateri poslanci govorijo, »dajmo še počakat kak mesec, saj ne gori voda.« Iz povedanega izhaja, da to ni tako.  Preden dam besedo naprej, kot sem že na predhodni seji povedal - zdaj bo mogoče kdo mislil, da se jaz nekaj s SDS kregam, ne drži. Skupaj s predsedujočim Komisije za nadzor javnih financ načrtujeva sklic seje o sanaciji, ker je to tudi točka, neplačane nadure, ki so jih omenili, definitivno nekaj, na kar mora politika odgovoriti.  Gospod, izvolite.
Klemen Markeš
Hvala za besedo.  Sem Klemen Markeš, predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, se pravi,   (nadaljevanje) ta drugi del stroke. Tudi mi smo del stroke, na žalost nas vlada vse do zdaj oziroma ministrstvo vse do zdaj vse te priprave vseh teh dokumentov, ki so se pripravljala, so pripravljena, niso nikoli vključevali. Trdili so, da je vse… zmeraj bila vključena samo zbornica, se pravi naše strokovno združenje kljub temu, da smo prosili, da nas vključujejo v te priprave teh strokovnih besedil, nismo bili nikoli vključeni. To je ena stvar. Kar se tiče teh kompetenc. Jasno je, po strokovnem sporazumu bi mogle biti sprejete in zdaj, ko se pogovarjamo o tem čigave bi bile, ali bi bile od ministrstva ali bi bile od zbornice. Naše mnenje je, da je potrebno sprejeti tiste kompetence, ki bodo reševale večje število srednjih medicinskih sester, se pravi, da bodo uporabne, da bodo kompetence, da bodo uporabljale(?) 38. člen, ki bodo dokončno rešile problem 35-letnega zapostavljanja oziroma premalo plačanih ljudi, ki opravljajo delo… srednjih sester, ki opravljajo delo diplomiranih. Te kompetence kdorkoli, da jih je pripravil, ki bodo teh ljudi reševale več. Mi smo za te kompetence, smatramo, da bodo take kompetence prave. Standardi in normativi. Danes je bilo to predstavljeno, da je to narejeno na podlagi mednarodne kategorizacije. Po našem mnenju mednarodne kategorizacije niso popolnoma ustrezen dokument, po katerem oziroma ja, orodje po katerem se to pripravlja, ker marsikdo ne ve… peta stopnja izobraževanja v bistvu po celi zahodni Evropi ni nikoli obstajala, se pravi vzhodna Evropa pozna tudi peto stopnjo strokovnega izobraževanja, se pravi, vzhodna Evropa to ima in to ne more biti potem primerljivo, se pravi kakšne kompetence komu, kakšne, kaj rabimo, kaj ne rabimo je neprimerljivo z evropskimi kategorizacijami mednarodnimi, a ne in bi morali narediti svojo raziskavo oziroma prilagoditi to dejanskemu stanju kot se reče temu na terenu. Tudi jaz delam 35 let v proizvodnji kot se reče temu in smatram, da te standardi v normativih, kjer na prvi strani piše, ko so bili pripravljeni leta 2013, na prvi strani piše: »Cilj teh kompetenc je obrniti piramido zaposlenih 70:30 v korist diplomiranih.« - to je za mene neustrezno. Po mojem mnenju je treba narediti realno oceniti in iz tega ven tudi potem realno oceniti, koliko ljudi resnično manjka. Pomanjkanje seveda je, številke katere pa krožijo od 2 tisoč vseh skupaj, se pravi okoli tisoč 400 se po teh standardih, po teh mednarodnih kategorizacijah se govori o tisoč 400 pomanjkanju diplomiranih medicinskih sester. Jaz lahko trdim za našo ustanovo, kjer je prikazano koliko jih primanjkuje, kakšno je pomanjkanje po tej mednarodni kategorizaciji, po teh… po kategorizaciji, je številka prenapihnjena, kako je pa po ostalih zavodih, ne vem. Še enkrat pravim, treba je realno pogledati situacijo in upoštevati pri tem, da je izobraževanje tudi na peti stopnji in trditi, da je nekdo nevaren zato, ker nima končane medicinske… se pravi visoke šole, potem objavljati članke, kako mednarodne raziskave kažejo, da se veča število, da se z manjšanjem izobrazbe, da se veča število incidentov in okužb in padcev in vseh teh stvari, je enostavno povedano nesprejemljivo in je žalitev za vse nas, ki to opravljamo. Če smo lahko do zdaj varno to počeli, jaz sem prepričan, da v vsaki ustanovi, tudi če bi šli zdaj delati analizo, kjer so recimo povečali v zadnjem času… kjer zaposlujejo več diplomiranih namesto srednjih, ne upam trditi, da se je kaj zmanjšalo število teh nevarnih dogodkov, ki se dogajajo. Se pravi jaz mislim, da govoriti o tem, da so nevarne srednje sestre, je neustrezno. Prenove izobraževanja je zadnja stvar, na katero bi se tudi rad obrnil. Ravno tako kot je rekla gospa sekretarka iz Ministrstva za šolstvo, zadeve so bile ponovno prenovljene, dodane so bile stvari, je pa jasno, da ni interesa pri… za peto stopnjo izobraževanja, če se za 800 evrov oziroma za 700 evrov neto plače pri takem delu kot ga opravljamo 24 ur, 365 dni na leto, določene stvari lahko počneš. Če govorimo konkretno o domovih. Recimo v domovih določene stvari določene stvari lahko počneš, srednja sestra lahko počne samo od tretje ure naprej, ker do tretje ure je tukaj diplomirana, ki ima te kompetence, po 15. uri, ko gre diplomirana sestra domov, ker vemo, da jih popoldne v domovih večinoma ni, ponoči jih pa ni nikjer, pa kar naenkrat vse kompetence pridejo nazaj, se pravi, to je smešno. Te kompetence bi morali, so seveda različne, misli pa, da bi morali zadevo ustrezno nagraditi, je pa definitivno zadeva podplačana.  Hvala lepa.
Hvala, gospod Markeš. Gospa želi še pa še dva govorca od vabljenih.
Marija Špenč
Ja, lepo pozdravljeni! Predsedujočim in članom odbora, hvala lepa za povabilo.  Sem Marija Špenč, sem tudi iz Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege, imam 40 let delovne dobe, začela sem kot srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji, tam delala 13 let, danes sem glavna sestra enega kliničnega oddelka za pljučne bolezni v kliničnem centru in diplomirana medicinska sestra, tako da zelo dobro poznam področje na področju zdravstvene nege. 2008 sem bila predsednica koordinacije strokovnih sekcij, ki jih je v Sloveniji 30 in takrat je bil sklep stroke, da ko smo prehajali v plačilni sistem, da se medicinskim sestram prizna nacionalne poklicne kvalifikacije s 5 leti delovne dobe, vendar takoj je bilo to s strani zbornice, funkcionar, na zbornici je bilo to anulirano, ker citiram: »Eden od ključnih razlogov zbornice zveze je pomislek, da je bilo v 6-letnem obdobju priprave na NPK ustanovljeno večje število visokih strokovnih šol za področje zdravstvene nege, v nastajanju je osma, tako bo predvidoma v doglednem času dovolj diplomantov z ustrezno izobrazbo, seveda pa je naloga menedžmenta, da jih tudi zaposluje. Takrat se je pa naredil strateška napaka in krivica srednjim medicinskim sestram, dobesedno, in je bila hiperprodukcija v teh šolah diplomiranih medicinskih sester, srednje medicinske sestre 15 let, 20 let delovne dobe, so jih dobesedno iz najtežji enot, to so intenzivne terapije nagnale, zaposlile so diplomirane medicinske sestre in nekaj časa je to zdržalo in potem zdaj, to so tudi diplomirane videle, da te niso kos.  Je pa res, da diplomirana medicinska sestra pride iz šole, ima 4 tisoč 600 ur študija brez pripravništva, brez strokovnega izpita, dobi takoj na zbornici 7 let licenco in je spuščena v proces in dela brez s 100 % plačo. In ob tem govoriti, da je srednja medicinska sestra nevarna za pacienta, ki ima toliko let delovnih izkušenj, ki ima strokovni izpit in ker ima pripravništvo je pa to, so medicinske sestre v delovnem okolju ogorčene.  Podpisale so mi - 127 podpisov sem dobila, da jih danes lahko tukaj zastopam, ker v delovnih okolju vre, sestre so izčrpane, največ jih primanjkuje v intenzivnih terapijah, mi v kliničnem centru ponavljamo razpise osemkrat, nihče se ne prijavi, bežijo iz poklica in so te sestre cenjene v Avstriji in Nemčiji, Švici, pri nas so pa nevarne za bolnika. Če vam samo povem, koliko je dobila moja sestra, ki mi je pokazala svojo plačilno listo in je za 9 noči s 23 plačilnim razredom srednja medicinska sestra, 9-nočnih, 2 vikenda in 12 nadur, je dobila neto plačo 930 evrov, potem si pa predstavljaje kako so motivirane in da to delo lahko opravljajo.  Napisano je veliko in jaz vam s tega mesta to sporočam, ker izhajam iz kliničnega okolja, da kompetence so teoretični modeli, ne bojo nikoli rešili problema v praksi. S kompetencam v zadnjih 15. letih je razbito timsko delo.  V medicini mora biti timsko delo, če ga ni, ni uspeha in ni cilja. Prihajam iz tima, kjer smo pri transplantaciji pljuč, ki smo bolj cenjeni v Avstriji, kakor doma. In če tukaj ni timskega dela, če ne dihamo z istimi pljuči, ne bo rezultatov.  In če bomo mi imeli medicinske sestre A, B ni C, zdaj mi pa vi povejte, kako bom jaz z eno s to kompetenco, drugo z drugo, tretjo tretjo razporedila v tri izmenski turnus. Naj mi kdo napiše to formulo. Naučila sem se od inšpekcijskega nadzora zdravstvene inšpektorice, ki mi je pri nadzoru povedala: »Ne pišite v predpise stvari, ki jih ne morete sprocesirati v praksi!«. Če jih imate napisane, ne morete, / nerazumljivo/ jih ne izvajate, jaz vas moram kaznovat in kaj bomo mi s tem naredili? Sestre morajo biti stimulativne, motivirane, finančno motivirane. Če bo ena sestra v CIIM ali pa CIT imela 500 evrov plače kot sestra v referenčni ambulanti vsem vam garantiram, da jih ne bo primanjkovalo. Denar je motivator in če mi tukaj ne vem koliko filozofiramo, to so floskule, da bodo kompetence rešile stvar in da medicinska sestra poklic, ki / nerazumljivo /, zaradi nespoštovanja poklicnih kompetenc. Oprostite, ali to bodo rešile zagato v našem delovnem okolju, ki sestre, tako kot sem povedala, res delajo z entuziazmom in imamo zelo dobre, kakovostne srednje medicinske sestre v tujini so zelo cenjene, pri nas so pa sestre kaj so nevarne in nimajo diplome in ne vem kaj? Pa dajte enkrat že upoštevati! Tudi kirurg ne more takoj po strokovnem izpitu začeti z operacijo tudi se mora učiti. Diplomirana pa pride iz šole in takoj že dela, v procesu. In sedaj vas sprašujem, ko boste enkrat - tudi sem to napisala lansko leto - ali bo sploh kdo odgovarjal za to kaotično stanje na področju zdravstvene nege? Ni, saj tu so tudi napisana imena, nihče ne odgovarja. Nas, stroke, ni nihče upošteval. Vedno smo pisali, vsi aktualni ministri so bili o tem obveščeni, vendar, vedno je zmagal argument moči nikoli pa stroke in tukaj res, apel, na vas politike, da enkrat zaščitite šibkejše in da, če te sestre želimo obdržati v delovnem okolju, da nam ne bojo še te ušle, to kar zdaj imamo, moramo ohraniti.  Hvala lepa.
Hvala. Zdaj, dovolil si bom en kratek komentar, ali veste, 15 let je verjetno nekdo predolgo bil tiho in iz tega, ko gre malo debata, rekli ste timsko delo, ne se skregat med sabo, pa tudi verjetno tudi sindikati se morate malo povezati. Mene osebno to čudi, da je tako ogromno sindikatov tukaj, ker so takšne in drugačne politike. Ali veste, jaz sem to včasih mojim študentom predaval, kako ljudi skregati. Tako, zgolj za intermezzo. Gospod že najdlje čaka, potem je gospod in potem imate vi drugi krog, kolega Benet. Izvolite.
Ja, hvala za besedo, Matjaž Mrhar, Sindikat zdravstva in socialnega varstva.  Ja, zdaj kar smo slišali, je prišlo kar precej mi tako idej, da vas tudi malo seznanim, tudi malo z dejanskim. Mogoče še, da gremo v petdeseta leta, ker, zakaj petdeseta leta? Ker tudi moja mama je bila medicinska sestra, katera je šla skozi sistem sprememb. Jaz sam sem v zdravstvu zaposlen 36 let. Delam v kliničnem okolju, v praksi. Začel sem kot medicinski tehnik, z nazivom. To pomeni dandanašnji zdravstveni tehnik. V letu 2010 sem tudi diplomiral, tako da sedaj opravljam, pač, sem diplomirani zdravstvenik in tudi vodja enega, naše, poleg klinike(?), naše ustanove. Tako, vse sisteme, ki smo dali skozi oziroma kar se dogaja, jaz mislim, da tukaj politika v Sloveniji pozablja na to, da ko se spreminja šolski sistem, da se morajo tudi spremenit, v praksi določene stvari. To se je pozabljalo. Torej, če se vrnem v 50. leta. Moja mama je bila prva medicinska sestra. Dajala je narkoze, zdravnikov ni bilo oziroma jih ni bilo usposobljenih, ker jih ni bilo še dejansko v sistemu in noben se ni kregal, ne o kompetencah, ne o stvareh, ampak sistem se je razvijal. Razvijal se je pa tako, ker sem pač po smrti dobil tudi določene papirje,  (nadaljevanje) je dejansko država, recimo, v letu 1968, ko sem dobil papir, so rekli, ker delate toliko in toliko let na tem področju, vam nudimo usposabljanje, izobraževanje, in se je šla izobraževat v Visoko šolo Maribor - torej iz Gorice v Maribor se je vozila - jaz sem bil star šest let, brat pa štiri leta. Vse so dale in se dejansko tudi žrtvovale, vendar nikoli ni prišlo do take situacije, kot je danes. Zato jaz pozdravljam predlagatelja. Osebno mislim, da kompetence, tudi zakon o našem poklicu je nujno potreben, ker dejansko je treba tu urejati stvari, ki so natančno določene, kakšno delo opravlja. Zakaj vam to govorim. V praksi nobeden ne želi skregati nobenih profilov. Sem vodja bolničarjev, srednjih medicinskih sester, kombinirane pogodbe imam in še diplomirane sestre, ki prihajajo zdaj iz šolskega sistema. Z vsemi temi predlogi, s temi členi in s tem, kar se je dogovorilo že med nami, želimo dejansko odpraviti krivice. Zato jaz pozivam, ne glede, kakšne barve, kakšni politiki ste na eni ali na drugi strani, dajte se poenotit in dajmo tem medicinskim sestram dejansko odpravit vsaj delno krivice. Jaz se tudi strinjam z gospo Špelič, da verjetno krivic v celoti se ne bo dalo odpraviti, ker verjetno ni recepta, da bomo vsem dejansko odpravili napake, ampak dajmo vsaj večini.  Ker sem pa tudi član sveta zavoda v bolnišnici, če se lahko na to navežem, ker ste že Odbor za zdravstvo, glejte, tudi sama zavarovalnica, zavarovalnica nas plačuje po storitvah. Storitve dobimo v šifrantih. Dokler bo imela zavarovalnica v šifrantu poklice, ki jih ni več v naši stroki, torej, višja medicinska sestra oziroma ta je še, ampak, recimo, bolničarji, in to tudi dejansko plačuje, vemo pa, da določene posege, recimo, dela diplomirani zdravstvenik ali pa srednja medicinska sestra, in ta plačila so dejansko vsa pomešana in je ta šifrant verjetno star kar precej let in je potreben velike obnove. S tem bi se pridobilo tudi verjetno več denarja, ker bi se dejansko povečali tudi dohodki bolnišnic. V času suhih krav ali varčevanja, glejte, svet zavoda, dekret ministrstva, storitev se zniža 4 %, drugi dekret drugo leto, minus 5 %, pa spet minus 4 %. Zmeraj se je varčevalo več ali manj pri srednjih medicinskih sestrah, bolničarjih, diplomiranih medicinskih sestrah. Zato je kader odhajal oziroma se ni zaposloval. Ker se kader ni zaposloval v času varčevanja, smo ostali dobesedno brez ene generacije sester. Moja ambulanta danes zgleda tako: stari 24 let in pred penzijo, srednje generacije ni. Zato je tu velik, velik problem, ker se je pač tu dejansko varčevalo. Kako to v praksi rešiti, ja, rešiti se da, s pogovorom, učenjem in tako naprej. Če gremo na izobraževanje. Mislim, da glede na to, kako izobraževanje poteka, ne bom šel na te bolonjske in tako naprej, ampak, glejte, zdravstvo se je tako razvilo kot naši mobiteli; včasih tega nismo imeli, ko smo imeli še številčni telefon, danes imamo ta screen, zdaj se že prepogibajo. Tudi v zdravstvu vse naprave gredo naprej. Tudi v zdravstveni negi potrebujemo izobražen kader. Ampak vemo, na primer, sam opravljam tudi avdiometrijo, imam specialna znanja, v to sem vložil ogromno, ampak imamo ogromno aparatur, za katere imamo dejansko sestre neizobražene, preberemo samo navodilo ali pa nam stroka pokaže, kako se dela s to napravo. O čemer je treba naprej razmišljati, je treba tudi o kakšnih nesrečnih primerih, kot je predsednica Ažmanova prej omenila. Glejte, tudi sodišča opravljajo svojo vlogo, ugotovijo, nimamo pravno-formalnih dokumentov, kjer smo se izobraževali, vsak pogleda ali si ti kompetenten ali nisi kompetenten, ali imaš potrdilo, da lahko upravljaš s to napravo pa nimaš, avtomatično si kriv. Tako, da če pogledate skozi cel sistem je izredno zapleten, zato ker se res verjetno 20-30 let na tem področju ni delal nič. In to je izredno velik in kompleksen sistem. Glejte, res, sestre izgorevajo, plačane so slabo. Kot predsednik sindikata v ustanovi in tudi član republiškega sindikata, glejte, kršimo zakone, ker drugega nam ne ostane in ta sistem deluje na podlagi nekega etičnega - moralne pripadnosti, vendar vam moram povedati, torej še tiste ta stare generacije pa še tiste ta srednje, katere pač je ostalo, mladi pa žal vidijo finančna sredstva, odhajajo v tujino in jih tudi ni. Jaz osebno sem bil, mislim, da spomladi, v enem od zdravilišč na prekmurskem koncu. Jaz sem se zgrozil, da ob cesti visi plakat in vabi medicinske sester na delo v Avstrijo. Jaz sem se zgrozil. Pa tudi plačilo je bilo podaj malo navedeno, ki je pa bilo neprimerno višje kot pri nas.  Ja, tako da glejte, jaz mislim, da so ti dokumenti nujno potrebni. Pozdravljam, da ste sklicali to sejo in jaz mislim, da je treba nekako poenotiti mnenja vsaj toliko, mislim, da smo enotni no, in da je treba videti in iti dejansko naprej, ker stati to ne more več, ker se bo res … po tolikih letih se bo to verjetno tudi sesulo. Hvala.
Hvala gospod Mrhar. Izvolite.
Branko Bregar
Ja, lepo pozdravljeni. Branko Bregar, predsednik razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego.  Zdaj, če ste prej nekako tako rekli, da tu sedijo in vsi malo po sv… iz več organizacij in niso enotni, pa moram reči, da je Ministrstvo za zdravje nekako zelo dobro to naredilo, da je razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego samo eden in jih ni več kot v medicini, ko jih imamo 31, za vsako stroko posebej, zato je naš razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego nekako vršni organ za svetovanje Ministrstvu za zdravje o stroki, o razvoju stroke in tako naprej. V tem organu je res postavljen zelo dobro, moram reči, da je tripartitni organ, kjer imamo člane tako iz fakultete, člane iz kliničnega okolja, Univerzitetni klinični center in člane it stroke.  Pa se bom najprej dotaknil izobraževanja zaradi tega, ker tudi sam sem 20 % zaposlen na fakulteti in 100 % v kliničnem okolju pa bi rad ene stvari vseeno razčistil in pa tu poudaril, da se enkrat - ne poslušamo več nekatere stvari, ki so nekako bolj demagogija in se obkladamo z nekimi neresničnimi stvarmi drug z drugim. Jaz bi rad poudaril predvsem to, da na razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno in babiško nego, katerega član sem zdaj že drugi mandat, to je največ, kar sem lahko dva mandata skupaj, to je že polnih 12 let, bo kmalu, nikoli nismo govorili in nikoli nismo svetovali Ministrstvu za zdravje pa nas je vprašalo, da bi ukinili srednješolsko izobraževanje. Srednješolsko izobraževanje bo ostalo, potrebujemo tehnike zdravstvene nege, celo več jih potrebujemo, kot jih imamo. Nikoli nismo o tem govorili.  Če pogledamo to kategorizacijo, to je bil - razvil ga je razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego pred 20. leti, tudi sam sem nekaj časa vodil to delovno skupino, ko smo uvajali kategorizacijo v klinična okolja. Kategorizacija je tako dobro narejena, da celo tudi strokovnjaki na nacionalnem inštitutu za javno zdravje, nam čestitajo kako dobro orodje imamo in da bi bilo dobro, da ga imajo tudi druge skupine zaposlene v zdravstvu.  In če samo na hitro, ne bom vas dolgočasil s temi številkami. Če pogledamo danes, kaj govori kategorizacija za klinična okolja, za 26 bolnišnic, seveda 2 tisoč vseh skupaj izvajalcev zdravstvene nege. Trenutno bi potrebovali 55 %, ne 70 %. 70 % je neka končna številka, ki jo potrebujemo v celotnem zdravstvenem sistemu. To je potrebno razumeti, in povsod po svetu je približno. Potrebujemo trenutno v kliničnih okoljih 55 % zdravstvenih tehnikov, manjka jih 700 po glavah. In potrebujemo 45 % diplomiranih medicinskih sester, manjka jih pa tisoč 400. Vse skupaj to pomeni 25 % primanjkovanja. In zdaj bi se rad samo dotaknil, ker sem vseeno - pogledam vedno dokaze. Rad pogledam dokaze, ne da govorimo na pamet. Če pogledamo kaj pomeni to 25 % pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege. Ne pomeni to, da so nevarni tehniki zdravstvene nege, ali pa da smo neverni diplomirane medicinske sestre ali zdravstveniki, pomeni, da je nevarna zdravstvena nega v celoti, ki se izvaja v zdravstvenem varstvu, da imajo ljudje, naši pacienti, ki prihajajo v zdravstveno varstvo veliko tveganje za zdravje, za poslabšanje zdravja in pa veliko tveganja tudi za smrt mogoče. To pomeni 25 % številsko pomanjkanje.  Pa da pogledamo, malo da ekstrapoliramo neke tuje podatke v nap prostor, ker res, rab bi govoril na dokazih. Imamo zelo velike raziskave Iacone (?) to je raziskovalka, ki je povsod objavljena v spletu, v takih revijah, ki ima po 50 impact faktorjev. Tisti, ki vest kaj pomeni, je zelo veliko, da medicinka sestra pride v tako revijo pomeni, bi si vsak zdravnik, ali pa vsak znanstvenik želel v taki reviji. Objavlja tudi po dva, tri članka imam v Lancetu(?) objavljene. Ona je naredila raziskava v Ameriki, kjer je bilo vključenih 422 tisoč kirurških pacientov in potem ker Evropejci nismo verjeli ameriškim raziskavam, ker se ve, da ne moremo tako približati tega šolskega sistema in izobraževalnega sistema so Iaconovo(?) povabili tudi v Sloveniji. Ta je naredila primerjavo 12 evropskih držav, tudi takih, ki imajo približno enako, so blizu našemu zdravstvenemu sistemu. V raziskavo je bilo vključenih 34 tisoč medicinskih sester v 12 državah in rezultati te raziskave so bili podobni. Izvajamo zdravstveno varstvo, ker zdravstvena nega je le del zdravstvenega varstva, ne morem reči zdravstvene nega, izvajamo zdravstveno varstvo, ki je tvegano za zdravje in življenje državljanov. Slovenija ni bila vključena, ampak kot smo radi, se bomo vedno pametni v Sloveniji pa toplo vodo odkrivamo pa pravimo, da smo posebni, smo ravno zaradi tega šli na razširjenem strokovnem kolegije pregledati kakšno pa je naše izobraževanje, ko pravim kako kakovostno imamo mogoče za visoko šolstvo ali pa za srednjo, ali pa za bolničarja, koliko ur srednjega izobraževanja ima »pfleger« - kako se reče v nemškem prostoru, ker ima le ta Bismarckov prirejen zdravstveni sistem v naše prostoru - ta »pfleger« na najnižji stopnji ima približno 2 tisoč ur strokovnih predmetov in praks kot pri nas. Torej naše srednje izobraževanje po, ko se je usmerjeno izobraževanje oblikovalo, nima nič kaj več, mogoče 200, 300 ur več strokovnih - celo to smo primerjali, ker kot sem rekel, rad govorim na dokazih in ne izvajam neke demagogije, kar za razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego - mu ne pristoji. Kar bi rad se zdaj dotaknil potem visokega izobraževanja, torej srednjih šol ne ukinjamo, potrebujemo tehnike zdravstvene nege. Potrebujemo celo bolj izobražene, zaradi tega smo šli v tem sklicu, v prejšnjem sklicu Državnega zbora sem bil ravno tako na tem odboru, Komisija za zdravstvo, oprostite, na Komisiji za zdravstvo, kjer   smo bili poklicani na odgovornost pred poslanci – ne vem, če ste bili takrat tudi vi, zakaj spreminjamo poklicni standard za tehnika zdravstvene nege. Bil sem tu poklican, ker smo – bili smo poklicani ravno zaradi tega, ker se je nekdo nekje zbal, kaj bomo naredili zdaj s tehnikom zdravstvene nege. Z vso odgovornostjo, tudi takrat, smo bili že – razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego – nikoli nismo ukinjali nobenih kompetenc tehniku zdravstvene nege. Samo dodajali smo mu zaradi sprememb potreb naših prebivalcev. Samo to smo želeli. Če se spomnite takrat. Ampak so bili pritiski srednjih šol taki – taki verjetno na politiko, da je bil takrat sklican, ne vem, zakaj – komisija ravno zaradi tega. Res pa je, da je problem, da imamo različne nazive, kar je bilo že tu – imamo zelo neurejeno področje in kaj bi rad tudi razširjen strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego uredil – en naziv za srednjo in večno in en naziv za visoko izobraženo diplomirano medicinsko sestro, zdravstvenika. Zaradi tega smo ravno v tej spremembi poklicnega standarda rekli »tehnik zdravstvene nege« in nič drugega. In nekako smo vsi za tem stali. Zdaj bi pa samo še za visoko šolstvo, ker je bilo očitano. Za visoko šolstvo, da – tako je res. 4 tisoč 600 ur po mednarodni direktivi, tega se moramo držati, regulativa je – direktiva je regulativa, ki se je moram držati pri nas. Tako so programi za prvo bolonjsko stopnjo narejeni. In s tem, ko konča nekdo, ki je diplomirana medicinska sestra, lahko vstopi neposredno v klinično prakso. Pa mislite, da smo mi bili kot organ – da se nismo zavedali, da je to nevarno? Seveda je nevarno. Tudi jaz - imam tudi 32 let delovne dobe, na vseh nivojih – to je zelo nevarno, zato kot organ svetujemo vsem kliničnim okoljem, da naredijo za vse te diplomirane medicinske sestre, zdravstvenike uvajalno obdobje za usposabljanje. In klinični center ga ima. In Univerzitetna psihiatrična klinika, od koder prihajam, ga ima. In mnoge bolnišnice ga imajo. Res pa je, da to ni uzakonjeno. In da lahko vsako klinično okolje malo po svoje dela. Ampak dejansko mi želimo kot stroka, da naredimo čim bolj varno – varno zdravstveno varstvo, zdravstveno obravnavo, s čim manj tveganja za zdravje ljudi.  Mogoče še to, samo tako, ker sem sam tudi – na fakulteti predavam. Ne, da samo financirajo že naše študente in jih vabijo – nedavno, ko imam dve študentki, diplomo pri meni delata – celo stopijo s profesorjem v stik in po mailu jim svetujejo in prosijo, da čim prej diplomirajo pri nas / glas iz ozadja/ naše – iz tujine. Iz Linza vabijo, imam dve študentki, ki sta trenutno že v Linzu, ki sta končali – to pa ni blizu meje. Imajo zastonj tam, dobijo plačilo mesečno, hrano, stanovanje, nič ne delajo, učijo se samo nemščino. In čakajo, da bojo diplomirale. To delamo in zastonj šolamo naše izvajalce zdravstvene in babiške nege. Torej sploh ni problem v številu vpisa v srednje šole, na visoko šolstvo, problem je, kako te medicinske sestre zadržati.  In da pridem h koncu. Kompetence in poklicne aktivnosti, ki jih je RSK – razširjeni strokovni kolegij – dejansko z vso odgovornostjo sprejel. Tudi imel ugovore, jih popravil – zaradi tega, ker smo – ker smo jih zelo podrobno pregledali vsaj na treh sejah in eno leto tudi sem – nekateri od nas smo tudi sodelovali, da smo jih prav oblikovali. Izhajajo iz tistega, kar se nekdo nauči. In so dober posnetek današnjega stanja in so usmerjene tudi v prihodnost za razvoj zdravstvenega varstva. To mislim predvsem za razvoj specializacij. Ker kako boste pa reformirali – bomo reformirali zdravstveno varstvo, če ne - reformirali v tistih državah, kjer so dobro reformirali zdravstveno varstvo – so tako – pa se naj prebere par knjig od European Observatory for Health Systems. Tiste države, ki so  dobro reformirale, so najprej spravile skupaj medicinske sestre pa zdravnike. Da so se dogovorili kaj, kdo, kako – bodo delali. Brez tega nobena reforma ni bila dobro narejena. Pri nas pa se reforme delajo v zaprtih krogih, vse tisto, kar se je delalo do sedaj, v zaprtih krogih. Potem dobimo na RSK, kaj je potrebno narediti, ampak kdo bo pa tako reformo sprejel? Če ne bomo tisti, ki nas je največ v sistemu. Torej zaposleni v zdravstveni negi – vsi, bom rekel, ne samo diplomirane medicinske sestre, zdravstveniki in zdravniki, če se ne bomo to dogovorili enkrat. Kakšen bo prenos kompetenc? S povečanjem zdravnikov ali pa s povečanjem samo diplomiranih medicinskih sester, bomo samo dražili sistem. Nič drugega. Potrebno je kompetence prenesti navzdol – nekatere navzdol, nekatere pa navzgor. In tako se delajo reforme in tako so jih naredili. Je v Sloveniji, so nastale, dobro veste, že referenčne ambulante, in to je tisto povišanje, a veste, tudi v slovenskem sistemu, ko pravimo: »Več je zaposlenih v zdravstveni in babiški negi.« So nastale referenčne ambulante, se je zaposlovalo nekoliko več, ampak tudi kategorizacija kaže, da imamo vse več pacientov, to, kar je bilo že omenjeno, v drugi, tretji in celo četrti kategoriji. Torej, kompetence in poklicne aktivnosti je naš – je RSK sprejel. V tem času me je kot predsedujočega – sem bil nekajkrat klican na Ministrstvo za zdravje. Včasih tudi predstavniki zbornic iz / nerazumljivo/, včasih še kdo drug zraven – venomer, ni bilo na kompetence in aktivnosti, to bi rad povedal, da / nerazumljivo/ - nikoli nobenih vsebinskih pripomb. Vseskozi so bile nekake demagoške pripombe, kaj hočemo, in na koncu se je izkazal, da je le ekonomski vidik. In ko je Ministrstvo za zdravje nam ponudilo sicer osnutek temeljnih aktivnosti in kompetenc, za katere jaz pravim, da jih ni nobeden od stroke delal, nobene reference ni tam, kakor poznam, na Ministrstvu za zdravje ni zaposlenih kompetentnih ljudi, ki bi imeli reference s tega področja – ker lahko pogledamo bibliografijo, kdo kaj obvlada – jih ni takih medicinskih sester tam zaposlenih, jih ni, ne opirajo se na noben mednarodni dokument, ne na poklicni standard za srednje šole, ne za direktivo, ne za kompetence, ki jih pridobi diplomirana medicinska sestra, ampak je kar nekaj, bom lahko rekel, zame žaljivo – zame žaljivo v osebnem, lahko samo zase govorim, pa mi velikokrat pravijo, naj ne bom oseben – ampak je kar nekaj prineseno zraven – jaz sem pa eno – mi smo pa delali eno leto, tuje dokumente pregledovali, to je bilo pa narejeno v enem tednu. To je bilo pa narejeno v enem tednu in je zame šlampast dokument. Zame je šlamparija, velika. In postavlja – to pa postavlja in bi se morali – zdaj sem bolj sindikalen, kot bi lahko bil strokoven – bi se pa morali vsi tu od mene desno – jih zaskrbeti, kam gre zdravstvena nega in zdravstveno varstvo s temi kompetencami in aktivnostmi.  Torej, zagovarjamo kompetence in poklicne aktivnosti, ki smo jih delali z vso odgovornostjo in različni akterji, ne samo enoumje, kot nam nekdo očita, eno leto in še nekaj, kar smo obravnavali – na nobeni seji v dvanajstih letih nismo štirikrat obravnavali nekega dokumenta – ali pa trikrat pa še korespondenčno … Moram še to povedati, da – predvsem pa, ko smo bili klicani na Ministrstvo za zdravje zaradi teh kompetenc in aktivnosti, je ministrica sedela nasproti nam in rekla: V prvi vrsti želimo odpraviti - izvršna oblast ministrstvo – je, ne? – želimo odpraviti nevzdržne krivice, ki se dogajajo zaposlenim v zdravstveni negi. To je bila v prvi vrsti. Potem so nam pa rekli: Naredite strokoven dokument. Ki bo vzdržen za danes in ki bo naravnan v prihodnost. Mi menimo – ne, verjamemo, da smo naredili – ker če ga pogledate, ga boste težko razumeli, ker je to stroka naša in tako ga boste težko razumeli, vendar so notri mednarodno preverjene reference. In vas res – želim, da nam pomagate pri tem dokumentu, da ga sprejmemo, ker bomo lahko razvijali zdravstveni sistem v smeri večje učinkovitosti in pa boljše za prihodnost. Hvala.
Ja, hvala gospod Bregar. Ja, bom rekel, da me radosti, da je vsaj neka radovedna enotnost in vednosti polna, upal si bom še en »intermezzo«, pri katerikoli reformi se moraš najprej ugotoviti kje si, kam bi rad šel pa zakaj, kako boš do tam prišel, seveda tudi »penezi« in seveda se tudi moraš vprašati na koga vse ne smeš pozabiti, ki je del sistema. Dobro, odposlušali smo vse vas. Gospod / nerazumljivo/, vi ste hoteli še besedo? Izvolite.
Miha Benet
Jaz se opravičujem tukaj. Navezal bi se na kolega, na eno repliko, da bi nas moralo zaskrbeti.  Nas je zaskrbelo in nacionalna koordinacija sindikatov in stroke je to tudi pokazala in mislim, da je tudi že dvakrat bil na Ministrstvu za zdravje poslan dokument iz zbornice, ki je v bistvu sklicala nacionalno koordinacijo, tako da kolega zaskrbelo nas je vse. To je ena stvar. Druga stvar, sem v prejšnjem nagovoru svojem pozabil povedati eno zadevo, kar se kompetenc tiče srednjih sester. Tukaj je tudi ena kategorija srednjih sester, katerim je bila odvzeta pravica do dela, ki so ga opravljali do takrat do reforme. Jaz bom konkreten primer povedal, na dializi v Kliničnem centru se je to zgodilo 27 sestram, ki po nekih kriterijih, ki jih je takrat postavilo Ministrstvo za zdravje, je opredelilo časovno obdobje v katerem bi mogle biti zaposlene, da bi se jim upoštevalo dvojne pogodbe, to je bilo nekje ena sarkastična rešitev, da ena medicinska sestra srednja opravlja 80 % dela diplomirane in 20 % srednje. Naše mnenje je bilo vedno, da nekdo, ki že v 80 % opravlja delo diplomirane, je v bistvu v 100 % pripravljen delati dela diplomirane in to bi moralo biti tudi vodilo, da če je nekdo sposoben 80 delati, je tudi 100 % sposoben delati. In tem 27 sestram ni bilo omogočeno dvojne pogodbe, se pravi anekse k pogodbam in od teh 27 je še vedno ostalo 12 na dializi, katerim so bile v letu 2012 odvzete kompetence oziroma pravica do dela, ki so ga do takrat opravljale, se pravi dializna dejavnost. Zaradi tega, ker je tako zakon nalagal. Zdaj se bom pa vrnil na nalaganje zakona. Vlada, ministrstva, delodajalci se držijo zakona, bom rekel po domače, kot »onstran plota«. Pa bom na konkretnem primeru povedal, ker kolega pravi, vse tisto kar je konkretno in je raziskano – dializna dejavnost; ko je bila ustanovljena 1972 leta, je predvidevala v timu za dializno dejavnost, višjo medicinsko sestro in zdravnika. Od leta 1972, se je namerno in protizakonito zaposlovalo na teh delovnih mestih srednje medicinske sestre. V letu 1995, ko sem se jaz osebno zaposlil na dializi v Kliničnem centru, je bilo na dializi zaposlenih 95 % srednjih medicinskih sester, ki je opravljalo delo, dializno dejavnost. Se pravi, delo višje medicinske sestre, takrat. Potem naziv diplomirane je pač prišel s šolskim sistem naprej. To je ena stvar. Druga stvar, na kar bi se obrnil, da v šolskem sistemu, recimo za to dejavnost, za to specialnost, ne v srednji šoli, ne v višji šoli, ne na faksu, ni dializa kot dejavnost omenjena drugače kot nadomestno zdravljenje pri odpovedi ledvic in to je cel stavek, ki je omenjen kot izobraževalni stavek za medicinske sestre v tej dejavnosti. Se pravi, srednja diplomirana bilo kdo, ki pride na dializo, se začne dializo učiti na dializi na konkretnih primerih. In zdaj nekoga v ta proces vreči notri, naj bo to diplomirana ali srednja, meni se osebno smilijo diplomirane, ki pridejo iz šole, ki nimajo pripravništva, ki ne opravljajo strokovnega izpita na teh delovnih mestih, katerih v izobraževalnem programu ni možnosti izobrazit se, ker je to neka specializacija, neka specialna dejavnost. Ne smejo, pa tisti, ki so pet, šest, sedem let opravljali to dejavnost, jo več opravljat, ker formalne izobrazbe nimajo, mislim to je pa sramota. Na eni strani imamo diplomirane s formalno izobrazbo, ki ne znajo delat tega, na drugi strani imamo pa srednje sestre, ki so opravljale to delo, ampak ker nimajo formalne izobrazbe, ne smejo tega opravljat. Mislim, tukaj je pa ne logika, ki je ne vidi svet. In dve leti se jaz z delodajalcem oziroma z direktorjem Kliničnega centra strokovnim, generalnim in še gospod Vrhunc je bil še, potem je bil gospod Kopač, zdaj je bil gospod Šabeder, se dajem okrog tega, da se tem dvanajstim sestram - prej sedemindvajsetim - vrne kompetence oziroma pravico do dela. Ampak problem je pa to, da jih je potrebno plačati kot diplomirane. Problem je pa tako, v številkah: v letu 1995 120 dializ, se pravi 120 pacientov, za opravljanje dialize v tednu govoriva zdajle. V letu 2019 imamo 240 pacientov v tednu. To je kroničnih pacientov. S tem da 40 in več akutnih dializ opravimo tedensko v dislociranih enotah, kar pomeni, da dializna sestra mora z aparatom oditi na oddelek, centralno intenzivno terapijo ali infekcijska klinika, onkološki inštitut, peljat aparat s seboj, peljati material s sabo in opravit dializo. Teh je minimalno 40 in po navadi se te dialize opravljajo v nočnem času od 2. ure do 6. ali 7. ure zjutraj. Se pravi, za to ker je bila nagrajena s temu, da je upoštevana kot diplomirana akutna sestra, mora pa še od 2. ure pa do 7. ure zjutraj dializo opravljat, ker je to nagrada njena. Ampak ni ji pa upoštevano plačilo. To so absurdi enega samega oddelka oziroma ene same ambulante. Da ne govorimo o drugih absurdih, ki se tukaj dogajajo. In to je samo ena ambulanta v kliničnem centru. Da ne govorimo o vseh ostalih zavodih, o vseh ostalih oddelkih ali vseh ostalih specialističnih ambulantah. Tukaj govorimo samo o številkah, številkah, številkah. Ljudje številk ne nosijo domov pa »nafutrajo« svoje otroke s številkami. »Futrajo« jih z denarjem, katerega si zaslužijo pošteno, nepošteno jih pa plačujejo oziroma jih plačujete. Zdaj ne vem kdo je kdo, pa kaj je kdo. Mislim, mene politika ne zanima, dragi moji. Mene zanimajo moje kolegice, moji, bom rekel kolegi, stroka in njihovo plačilo, njihov odnos do samih pacientov. Pacienti so nam zmeraj prva stvar. Ne govorimo mi o plačilu. Govorimo o humanosti, govorimo o etiki. In na tej etiki delate že 40 let kot politika. Na tem, da tem ljudje ne smejo stavkat. Imajo pravice do stavke, ja, dajte mi povedat kako bo sestra dializnega pacienta pustila priklopljenega na aparat in odšla stavkat. Ne more. Jaz lahko nesem njen glas naprej, na politiko, tukaj zagovarjamo stroko, tukaj zagovarjamo sindikalne pravice, tukaj zagovarjamo vse tisto, kar je res. Nobena stvar ni zlagana. Stvari so dejstvo in ta dejstva je treba enkrat za vselej popravit. In krivice in za naprej in za nazaj in za ne vem do kdaj.  Izvolite. Hvala.
Hvala lepa. Praviloma vabljenim ne dajemo možnosti repliciranja, ampak ni problema, naj bo izjema tudi v politiki se moramo kaj podučiti. Točno tako, kolega Jani. Ja dobro, hvala Jani no, sicer jaz danes spim v Ljubljani in sem zelo radoveden človek. Kolikor mene zadeva, ni problema, pa tudi jutri na Planico ne grem. Pa imamo rezerviran termin, lahko se odpeljemo naprej, nek trenutek bom mogoče prekinil, da si vzamemo 15 minut premora. Želijo vabljeni še dopolniti stališča in radovedni poslanci želimo slišat, dopolnitev stališč. Izvolite gospa.
Slavica Mencinger
Ja, hvala lepa.  Jaz bi mogoče še opozorila na zadevo prav izpolnjevanja tega 38. člena torej sistemskih rešitev, za katere podlaga je dokument poklicne aktivnosti in kompetence. Kot veste gre za tri skupine teh medicinskih sester in bom se osredotočila na prvo skupino, torej za te v narekovaju stare srednje medicinske sestre, mojih generacij. Sama sem bila tudi do leta 2007 medicinska sestra te šole. Potem sem diplomirala. Tudi če bi prišlo, ko bo prišlo, do tega, da bodo prevedene oziroma da bo prišlo do popravila teh krivic, bo se zgodilo na žalost to, da bodo lahko kvečjemu pridobile en plačni razred. Zakaj? To so medicinske sestre, ki so se napredovale že v vseh 10 napredovanj. In kot vemo ne morejo imeti višjega izhodišča kot jo ima naslednja stopnja izobrazbe, kvečjemu en plačni razred. Tako da že tukaj gre pravzaprav za minimalen ekonomski učinek. Tudi iz tega razloga, ker so kriteriji, kdo lahko to dobi. Tisti, ki zadnjih 12 let dela več kot 50 % dela kroga diplomirane medicinske sestre. Želela bi izpostaviti, da sem kot, že preden sem postala predsednica sindikata delavcev zdravstvene nege, bila aktivna na tem področju in sodelovala tudi v teh komisijah in skupinah za pripravo teh sistemskih rešitev. In da smo nekateri, med njimi sem bila tudi sama želeli, da se pravzaprav prav vsem te generacije popravi ta krivica. Da ne bi bilo teh kriterijev dodatnih, ki so danes dodani. Ampak žal tega nismo uspeli. Zdaj veljajo neki kriteriji. Tako da že procent teh sester, ki še delajo na teh delokrogih, je majhen, druga zadeva je pa to, da imajo maksimalna napredovanja in bodo lahko dobile kvečjemu en plačni razred. Ostali dve skupini mogoče nista toliko več problematični, ker že pravzaprav v bolnišnicah in zdravstvenih domovih ti dijaki, ki prihajajo iz šol, zdaj, zdajšnjega izobraževanja, srednjega, že vejo, kje so njihove kompetence. In jih več toliko tudi ni oziroma delajo že zdaj ločeno. Bi pa mogoče še opozorila samo na to, da smo kot sindikat, v sindikatu delavcev zdravstvene nege predlagali že pred časom, stroki in pa tudi - zdaj je v redu da je tudi gospa generalna sekretarka iz področja izobraževanja tukaj. Dejansko je problem tega uvajalnega obdobja, ko pridejo v klinično okolje diplomirane medicinske sestre. Seveda licenca in dovoljenje za delo jim je podano takoj. Problem pa je, tudi same se čutijo nemočne pri tem, tega uvajalnega obdobja seveda ni, zato ker zavodi nimajo časa, zavod ko razpiše prosto delovno mesto, ko vedo da nekdo odide ali gre na porodniški dopust ali karkoli, oni takrat vzamejo nadomestno zaposlitev, tega več ni. Se pravi teh uvajalnih obdobij ni in bi bilo prav tudi razmišljati o tem, da bi se tudi za to stopnjo, sedmo, izobrazbe uvedlo ali pripravništvo ali pa res nekako uzakonilo to uvajalno obdobje. Saj so navsezadnje te punce oziroma ti diplomirani zdravstveniki, diplomirane sestre v neki stiski, ko morajo pravzaprav res takoj prevzeti neka dela in naloge na teh zahtevnih delovnih mestih.  Samo toliko, hvala.
Hvala. Gospa Ažman bi hotela dopolnitev. Bi se morda državna sekretarka odzvala na tole ali ne? Ne, po. Ker očitno imamo nekaj dvojni problem. En problem je, če sem ga prav zaznal, vi gospod ste govorili o nekem nizu poklicnih poimenovanj, ki ga bi bilo potrebno izčistiti in poenotiti in druga težava verjetno nekaj, da tudi v nekih profesijah, ki so manj regulirane, dejansko potrebuješ tudi neko vrsto mentoriranja, v teoriji organizacije se temu reče, da ti nekdo prenese skrita znanja, če pravilno razumem. Povzetek delam. Gospa Ažman, izvolite.
Monika Ažman
Ja hvala lepa. Jaz bi mogoče zdaj želela samo čisto na kratko en povzetek. Vidite, da se je v vseh teh letih nabralo res veliko vsega, da ni enostavno, da je verjetno prišlo do vrelišča. In tisto, kar smo verjetno vsi želeli sporočiti, da ukrepati je res treba takoj in odpraviti je treba krivice. To da je dokument poklicnih kompetenc del tudi stavkovnega sporazuma in da do tega spoštovanja ni prišlo, je tisto, kar verjetno v neposrednem procesu res izbija dno. Mi si zares želimo popravit 38. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti, želi urediti razmere na področju zdravstvene nege in jaz verjamem, da ste nas slišali. Želimo odpraviti krivice, želimo pripraviti dobre pogoje za prihodnje. Vesela bom, če bomo ob naslednji priložnosti, ki verjetno še bo, imeli še enkrat priložnost strnjeno ponoviti te zadeve, ozavestiti stvari, se pomeniti tudi takole z Ministrstvom za zdravje in verjamem, da smo poenoteni v stroki in da si vsi želimo najboljše. Za tiste, ki trdo delajo in za tiste, ki nič po svoji želji niso pacienti. Hvala lepa.
Hvala, gospa Ažman.  Državna sekretarka, prosim.
Martina Vuk
Ja hvala lepa. Jaz … tako kot se vsa področja razvijajo in gre čas naprej, enako velja tudi za področje zdravstvenega varstva in seveda tudi za vsa izobraževanja na tem področju. Naš cilj absolutno vedno je izobraziti kakovosten in kompetenten kader, ki potem lahko na trgu dela, ko dela v svoji dejavnosti, prispeva tisto, za kar si je pridobil kompetence in seveda, na drugi strani, to pa zdaj ni več cilj izobraževanja, je pa cilj vsake družbe in skupnosti, bi moral biti ustrezno, seveda za to svoje delo, ki ga vloži tudi dobi ustrezno plačilo. Zdaj izobraževalni sistem seveda, kot sem rekla, se sproti spreminja in prilagaja. V kolikor obstajajo tiste stvari, ki so odprte, smo mi seveda zainteresirani, da jih zapremo. Verjetno se pa vsi strinjamo, da vendarle to strokovno in vsebinsko področje pokriva Ministrstvo za zdravje, ki je eden ključnih deležnikov in brez njih sami, ne glede kako dobro in kompetentno lahko sodelujemo, se ne moremo tega, ne moremo teh stvari zapirat, tako kot tudi ni prav, da bi jih na drugih področjih, kjer so pristojnosti druge stroke in tudi drugega resorja. Vsekakor pa v skupno sodelovanje se bomo mi vključili vedno tam, kjer bo to potrebno, zato da pač ta naš del izobraževalni, še nadgradimo, dopolnimo in ustrezno uredimo, da bo ustrezal potrebam same dejavnosti.  Kar se tiče pripravništva, oziroma te neke uvajalne dobe. Težko Ministrstvo za izobraževanje določa in predpisuje, kaj je potrebno na posameznem področju. Zdaj lahko jaz govorim malo z druge strani, s tistega ministrstva, kjer sem bila prej, kjer smo tekli te kroge. Ali so pripravništva potrebna ali niso. Takrat smo se na ravni vlade zmenili, da se volonterska pripravništva v celoti ukine, to smo tudi naredili. Da je pa posamezni področje, zlasti stroka, seveda tista, ki ugotovi, ali je pripravništvo, pa tudi potem strokovni izpit na posameznem strokovnem področju potreben. Moramo pa, in to je zelo potrebna debata. To ne velja samo za področje zdravstvenega varstva, to velja za vsa področja, kjer se moramo lotit teh razprav, ali z vsemi temi spremembami izobraževalnih sistemov in tudi stopenj izobrazbe.   Tudi na tem področju je bilo tako, ko je iz srednje - pa iz višješolskega izobraževanja se spremenilo v prvo bolonjsko - na nekaterih drugih področjih, na primer pri nas, vzgojiteljski poklic, učiteljski poklic, je šlo najprej iz srednjega, tistega učiteljišča, pa potem višješolsko pa prva in druga bolonjska stopnja, ki je danes zahtevana, pa kljub temu je potrebno še pripravništvo in strokovni izpit, torej tudi to razpravo bomo morali opraviti. Ali so ustrezni naši izobraževalni programi z vidika vsebine, z vidika deleža praktičnega usposabljanja in tako naprej, da lahko kompetentno vstopiš pač na trg dela, ali je vendarle specifika – dializa, smo slišali, to je itak res posebna – ampak tudi druga področja so taka, kjer pa verjetno v tem splošnem izobraževalnem programu nikoli ne moreš dobiti tako specifičnega znanja, razen če se že zelo zgodaj usmeriš v to ozko področje, da bi pač ti lahko izobraževalni sistem dal to. Zato pač seveda mi zagovarjamo vseživljenjsko izobraževanje, vendar se je pa treba pač določiti, kdaj lahko nekdo samostojno opravlja svoje delo in zaradi tega ker samostojno opravlja, tudi seveda odgovora za to, za kar je pristojen. To je pa, se pa strinjam, da je pomembna razprava za v prihodnje. Hvala lepa.
Ja, hvala gospa državna sekretarka. Dodal bom le tole, da med profesionalno deontologijo katerekoli profesije spada tudi spoštovanje dela in delavstva in zlasti neizkoriščanja mladih, ki stopajo v te profesije. Pa se lahko pogovarjamo o trenutni problematiki, ki jo imamo z arhitekti pa ne bom nizal dalje. Po predhodnem pogovoru s prisotnimi poslankami in poslanci prekinjam to točko dnevnega reda …  / glas iz ozadja/ Hočeš postopkovni predlog?  Izvoli, Jani.
Glede na to, da boš prekinil samo sejo in jo bomo nadaljevali drugič, in glede na to, da je praksa, da v resnici imajo prednost magnetograma samo redne pa izredne seje, odbori pa po navadi čakamo tudi po tri tedne, preden pridemo do magnetograma, bi bilo, prosim, prav, če, predsednik, stopiš v kontakt z generalno sekretarko, da da prednost, da pridemo do tega magnetograma današnje seje, zato da bomo mi lahko naslednjič kvalitetno opravili razpravo. Ker vmes bo minilo štirinajst dni in tole bo šlo vse v pozabo. In … samo toliko sem hotel. Mislim, vsem skupaj nam bo to olajšalo delo. Hvala.
Hvala, Jani, na dobronamernem predlogu … To točko dnevnega reda bomo nadaljevali 11. 4. ob štirih popoldne. Bom pa toliko zatežil, če se lahko tako izrazim, da bo nekje do konca meseca, upam, ta magnetogram, ki ga bo navsezadnje tudi bodoči minister moral kot osnovno lektiro prebrati, na razpolago in seveda tudi javno dostopen skozi portal Državnega zbora. Vabljenim se zahvaljujem … V bistvu pa imamo še odprto vprašanje jutrišnje seje. V imenu predlagatelja je kolegica Ivi prosila za besedo.  Izvoli.
Hvala lepa. Glede na to, da smo danes – hvala lepa vsem, ki ste prišli – opravili in ste nam predstavili dejansko stanje, ki je zaskrbljujoče – in da nimamo sogovornika, ki bi lahko vplival in odločeval v naslednjih postopkih, da bi se stanje – tako za, bom rekla, medicinske sestre, za babiško nego in jutrišnjo sejo, ki je namenjena problematiki družinskih zdravnikov, praktično nimamo nikogar trenutno aktualnega – kar pomeni, da, se bojim, da – in upam, da ne bo to trajalo potem še nadaljnje pol leta ali pa eno leto, predlagam, da bi s sejo počakali. Če se lahko preloži na – tako, kot se je ta – na prihodnje obdobje in v tem času, računam, da bomo dobili ministra s polnimi pooblastili. In takrat opravili seveda razpravo in pa tudi sprejeli sklepe, ki so potrebni, da se vendarle nekako začne nazaj vzpostavljati razmere v zdravstvu. Pa naj rečem hvala vsem dejansko medicinskim sestram, zdravnikom, babicam, ki dejansko delate že kar nekaj časa predvsem iz moralnega čuta in iz empatije. Lahko rečem, da kot uporabnica vaših – bom rekla storitev, izredno cenim in hvala lepa.
Hvala Ivi. Žal se morale ne da mazati na kruh, kaj šele   z njo plačati položnico, prej ali slej bomo morali se dotakniti vprašanja financ ali penez, kot jaz rečem, in seveda trčimo v to - ali bomo kupovali Oshkoshe ali bomo urejali zdravstvo. Oboje je področje varnosti.  Rezervni termin, kolega Jani, da ne boš pozabil, je 12. 4. / oglašanje iz dvorane/ Za sejo, ki naj bi bila jutri, je 12. 4. Zdaj, mene nekako žalosti, da moramo to prelagati, navsezadnje, kot sem prebral iz Poslovnika, če bi se v.d. ministra nekako drugače odločil, bi jutri lahko imeli sejo, skrbi me pa predvsem zaradi tega, ker seveda kot predsedujoči zahtevnega matičnega delovnega telesa dan začnem in dan končam z zdravstvenim biltenom. In neke napovedi primarne ravni so že na robu katastrofičnosti. Jaz upam, da se bo ta formalno naslednji teden požegnala. Da to ministrstvo ne bo podobno hokeju, ko imaš leteče menjave in izzivov in dela pred nami je za ta mandat – pa še kakšen pred nami – ogromno.  Želim vam lep preostanek dneva.  Prekinjam to sejo, ki jo bomo nadaljevali 11. 4. ob 16. uri. Jutri torej seje ni. Namesto jutrišnjega termina imamo termin 12. 4. ob 9. uri zjutraj v ponedeljek je pa hearing kandidata za ministra. Hvala. Lep vikend tistim, s katerimi se ne vidimo. (SEJA JE BILA PREKINJENA 21. MARCA 2019 OB 17.07.)
Lep pozdrav vsem skupaj. Pričenjamo 1. nadaljevanje 9. nujne seje Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo. Le ta je bila sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine Levica. Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: kolegica Nada Brinovšek in kolega Felice Žiža. Na seji imamo tudi nekaj nadomestnih članov in članic. Kolegica Karla Urh nadomešča kolegico poslanko Andrejo Zabret, kolega Nik Prebil poslanca Roberta Pavšiča in kolega Jurij Lep kolega Branka Simonoviča. To je to.  Dne 22. marca letos ste prejeli sklic 1. nadaljevanje 9. nujne seje Odbora za zdravstvo za nadaljevanje obravnavane točke dnevnega reda – ureditev stanja na področju zdravstva in babiške nege.  Zahtevo za sklic nujne seje je podala Poslanska skupina Levica z dnem 22. 2. in je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na seji dne 21. marca letos je predlagatelj Poslanska skupina Levica, v njenem imenu Miha Kordiš, podal uvodno obrazložitev točke dnevnega reda. V nadaljevanju so svoja stališča, poglede in predloge predstavili vsi vabljeni na sejo in predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, državna sekretarka Martina Vuk. Ker na seji dne 21. 3. letos ni bilo predstavnikov ministra za zdravje, bom seveda najprej besedo dal gospodu ministru Alešu Šabedru, ki ga pozdravljam, nakar bo sledila razprava članic in članov odbora. Gospod minister, beseda je vaša.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani ostali vabljeni, lepo pozdravljeni še v imenu Ministrstva za zdravje. Zdaj jaz bi eno pomoč prosil, predsednik, če lahko. Mi imamo eno prezentacijo, če jo lahko na… Aha, to vi naredite. Hvala lepa. Zdaj, da bomo bolj učinkoviti in bolj pregledni, smo mi pripravili eno prezentacijo v zvezi z obravnavano tematiko. Če začnemo kar s 1. sliko, pravzaprav vidimo, da izdatki za zdravstvo na prebivalca po pariteti kupne moči v evrih v letu 2017 v Sloveniji znašajo 2 tisoč 23 evrov na prebivalca. Povprečje osemindvajseterice Evropske unije znaša 2 tisoč 773 evrov. Slovenija je po tem kazalniku primerljiva z državami, kot so, kot vidimo iz slike, Portugalska in pa Češka, ki sta tudi po bruto produktu primerljive s Slovenijo. Na naslednjem slajdu vidimo število zaposlenih v zdravstveni negi na tisoč prebivalcev, tukaj obdobje od leta 2000 do leta 2016. V letu 2000 je v Sloveniji znašalo število zaposlenih v zdravstveni negi 6,9 zaposlenega na tisoč prebivalcev in se je do leta 2016 povečalo na 9,7, kar je povečanje za 2,8 zaposlenega na tisoč prebivalcev oziroma dvig za dobrih 40 %. Če pogledamo pa primerjavo z osemindvajseterico v enakem obdobju, se je število zaposlenih v zdravstveni negi na tisoč prebivalcev povečalo iz 6,7 na 8,4, to je za 1,7 zaposlenega oziroma za dobrih 25 odstotnih točk. V primerjavi z osemindvajseterico je Slovenija v letu 2016 imela za 1,3 več zaposlenih na tisoč prebivalcev, kar je za približno 15 % nad povprečjem osemindvajseterice. Število diplomantov v zdravstveni negi vidimo na naslednji sliki. V Sloveniji izobrazimo pomembno večje število diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov kakor primerljive države. Vidimo iz slike, da smo pravzaprav skoraj pri vrhu oziroma med petimi državami. Na naslednji sliki vidimo gibanje  (nadaljevanje) zaposlenih v zdravstveni negi od leta 2005 do leta 2017. Slika nam kaže torej strukturno povečanje in pa celotno povečanje. Povečanje je bilo za 6 tisoč 80 oseb oziroma za 40 % v primerjavi z letom 2005. V letu 2017 je v strukturi zdravstvene nege največje število tehnikov zdravstvene nege 13 tisoč 988, kar predstavlja 65 % vseh zaposlenih v zdravstveni negi, diplomiranih sester 5 tisoč 732 oziroma dobrih 26 %, višjih medicinskih sester oziroma višjih zdravstvenih tehnikov 963 oziroma 4,5 %, bolničarjev 386, kar znaša slaba 2 %, diplomiranih babic 211 oziroma manj kot odstotek, babic 79 oseb, torej 0,37 %, in pa profesorjev zdravstvene vzgoje 41 oseb. V obdobju od 2005 pa do 2017 se je povišalo število tehnikov zdravstvene nege iz 11 tisoč 443 na 13 tisoč 988, to je za 2 tisoč 545 oseb oziroma za dobrih 22 %. Povišalo se je tudi število diplomiranih medicinskih sester iz tisoč 687 na 5 tisoč 732 oseb, to je za dobrih 4 tisoč oseb več oziroma za 299 %. Povišalo se je tudi število bolničarjev iz 19 na 386 oseb. Povišalo se je število diplomiranih babic iz 65 na 211. Potem imamo pa torej strukturo oziroma tiste skupine, ki so se znižale, število babic iz 109 na 79 oseb, število višjih medicinskih sester iz tisoč 956 na 963, torej za skoraj oziroma za več kot 50 %, število profesorjev zdravstvene vzgoje pa je ostalo na 41 osebah. Na naslednji sliki vidimo število obiskov, dnevnih obravnav in pa hospitalizacij v obdobju 2008 do 2017. Medtem ko se je število obiskov na primarni ravni, kakor vidimo iz številk, v letu 2008 do leta 2017 znižalo za 4,3 %, se je število obiskov specialističnih ambulantnih dejavnosti naraslo za 15 %, število hospitalizacij je naraslo za dobrih 6 % oziroma 6,8 % in pa število dnevnih obravnav za 19,5 %. Število zaposlenih, govorim o vseh zaposlenih v zdravstveni negi, je pa naraslo v tem času, torej v istem obravnavanem obdobju za dobrih 30 %. Če pogledamo še torej kazalnike učinkovitosti, obremenjenosti negovalnega kadra v akutni bolnišnični obravnavi, imamo pravzaprav na tej, torej na podlagi določil splošnega dogovora nam javne bolnišnice oziroma javni zdravstveni zavodi izpolnjujejo kazalnike učinkovitosti že od leta 2006. Pokrivamo pa 5 ključnih vsebinskih sklopov, to so finančne kazalnike, kazalnik kadrovskih virov in obremenjenosti kadra, kazalnike spremljanja učinkovitosti, kazalnike spremljanja učinkovitosti izrabe prostorskih virov ter druge kazalnike. Te zbrane kazalnike učinkovitosti in poročane podatke vsako leto preverita tako Ministrstvo za zdravje kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nato se pa na podlagi teh končnih podatkov oblikuje tudi poročilo za posamezna leta. Dokument, poročilo, kazalniki poslovanja in poslovne učinkovitosti bolnišnic za leto 2017 je bilo končano v septembru lanskega leta. V vseh letih od vzpostavitve poročanja pa so bolnišnice posredovale podatke, tako da so v končnih poročilih predstavljeni podatki za vseh 26 bolnišnic. V obdobju 2009 do 2017 je vidno znižanje obremenjenosti negovalnega kadra v akutni bolnišnični obravnavi iz 61 primerov na negovalni kader na 56,13 primera na negovalni kader, to je 8 %. Največja obremenjenost negovalnega kadra v akutni obravnavi pa je razvidna v specializiranih bolnišnicah, konkretno sta to Postojna in Kranj, najmanjša pa v URI Soča in pa Bolnišnici Ormož. Največje število uteži na negovalni kader je v BGP Kranj in Postojna, najnižje pa v Sežani. To nam kažejo podatki za to obravnavano obdobje. Izobraževanja kadra zdravstvene nege, srednje zdravstvene šole, šolsko leto 2016/2017, program zdravstvene nege je izvajalo  (nadaljevanje) programe za dijake, 12 pa za odrasle. Programe je obiskovalo preko 4 tisoč dijakov in 812 odraslih udeležencev. Program zdravstvene nege je zaključilo 990 dijakov v 11 šolah in pa 186 odraslih v 15 šolah in zavodih. Visokošolsko izobraževanje 2017, na programu zdravstvene nege na osmih visokošolskih zavodih je diplomiralo 550 oseb. Na Zavodu za zaposlovanje oziroma konec septembra 2018 je bilo v Sloveniji brezposelnih 1107 oseb s področja zdravstvene nege in pa oskrbe. Poklici v zdravstveni negi. Zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje in kvalifikacije določene s temi predpisi. Poklici v zdravstveni negi so bolničar negovalec, tehnik zdravstvene nege in pa diplomirana medicinska sestra.  Če nekoliko kronološko pogledamo dogajanje zadnjega mesca na področju poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi, 18. marca 2019 je Ministrstvo za zdravje Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije in razširjenemu strokovnemu Kolegiju za zdravstveno in babiško nego, podalo usmeritve v zvezi s prenovo poklicnih aktivnosti in pa kompetenc v zdravstveni negi. V prvem delu opredelitve kompetenc, ki jih pridobi oseba po zaključenem srednješolskem poklicnem izobraževanju, srednješolskem strokovnem izobraževanju in pa visokošolskem izobraževanju. V nadaljevanju aktivnosti oziroma postopki in posegi v zdravstveno nego, ki jih posamezni profil v zdravstveni negi pridobi s formalnim izobraževanjem ob upoštevanju pogoja, da to pridobijo tudi osebe pri vseh izobražencih v Republiki Sloveniji. Jasno je potrebno določiti tudi mejo od kje dalje kompetence oziroma aktivnosti izvaja višje izobražen kader, ob enem pa je potrebno tudi načrtovati možnosti razširitve teh kompetenc posameznih profilov v zdravstveni negi. Na nivoju posamezne aktivnosti je potrebno prikazati najnižjo izobrazbeno raven izvajalca, ki je kompetenten za izvajanje posamezne aktivnosti, pri čemer pa menimo, da je deljenje posameznih aktivnosti na procese nepotrebno, saj mora biti izvajalec, ki je kompetenten za izvedbo posamezne aktivnosti na nivoju aktivnosti, kompetenten tudi za načrtovanje in pripravo na izvedbo in evalvacijo izvedbe le-te. Zaradi večje preglednosti je potrebno slediti modelu prikaza dokumenta poklicne aktivnosti in kompetenc v zdravstveni in babiški negi iz leta 2008, ko so znotraj posamezne temeljne življenjske aktivnosti, prikazani vsi za izvedbo kompetentni profili v zdravstveni negi.  Opredeliti je potrebno po kakšen sistemu oziroma načinu se pridobivajo delovne in specifične kompetence ter omogočiti, da specifična delovna mesta oziroma iz njih izhajajoče delovne specifične kompetence, določi delodajalec, na ravni stroke pa se pripravi izhodišča, ki bodo delodajalcu v pomoč pri oblikovanju in umestitvi delovno specifičnih kompetenc. Opredeliti je potrebno tudi način pridobivanja specialnih znanj, skladno z namenom realizacije 38. člena prehodnih in končnih določb Zakona o zdravstveni dejavnosti, predstavljati podlago za vrednotenje izvajanja deleža in vsebine preseganja kompetenc posameznega profila v zdravstveni negi in podlago za spremembe akta o sistematizaciji delovnega mesta in ne dokumenta, ki predstavlja vizijo razvoja v zdravstveni negi. Ministrstvo za zdravje je Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije in razširjen strokovni Kolegij za zdravstveno in babiško nego zaprosilo pod točko 1: Z razlago navedbe v dokumentu kompetenc nov dokument ne sme povzročati prevelikega vsipa kompetenc tehnike zdravstvene nege, s prikazom kje do tega vsipa prihaja in upoštevajoč seveda dejstvo, da se sistemi izobraževanja na področju tehnike zdravstvene nege v obdobjih zadnjih desetletij ni spremenil, oziroma je kvečjemu prišlo do rasti deleže praktičnega usposabljanja.  Potem pod točko 2: Simulacijo prikaza prevedbe tehnika zdravstvene nege na delovno mesto diplomirane medicinske sestre, pri čemer naj bo prikaz narejen za vse ravni zdravstvene dejavnosti, vključno s področjem socialnih zavodov in simulacijo prikaza, kje prihaja do zmanjševanja kompetenc bolničarja negovalca.  Po sestankih v tem tednu, tako z zbornico kot tudi s sindikati, smo na včerajšnjem sestanku    (nadaljevanje) dogovorili tri ključne sklepe oziroma nadaljnje korake in sicer, da do konca aprila 2019 zaključimo usklajevanje glede kompetenc in pa poklicnih aktivnosti, sprotno obveščamo sindikate o napredku teh dogovarjanj in pa z aktivnostmi začnemo takoj, to pomeni, da v naslednjem tednu že prične z delom delovna skupina kot smo se dogovorili na včerajšnjem sestanku.  Hvala za pozornost.
Hvala, gospod minister. Želi predlagatelj besedo? Ja. Preden dam besedo, še dve pooblastili. Kolega Aleksander Reberšak nadomešča kolegico Ivo Dimic in kolega Marko Bandelli kolega Vojka Starovića. Izvolite Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Preden grem na vsebinski del svoje razprave, naj izpostavim očitno neko dejstvo oziroma problematičnost določenih statistik in številk s katerimi ste gospod minister na začetku svoje predstavitve operirali. Namreč na prvemu delu te seje, ki se je odvila 14 dni nazaj, sem s statistikami operiral tudi sam, pa se njihovo poreklo izkazalo kot vprašljivo. Neko sporočilo, ki ga tiste številke, ki ste jih pokazali dajejo od sebe je, da nam število zaposlenih v negi narašča, obremenitev teh, ki v negi delajo, pa nekako upada. S podobnim podatkom sem prišel prejšnjič na plano tudi sam in sicer, da imamo zaposlenih na negi na tisoč prebivalcev pri nas 9, 7, do čim povprečje Evropske unije pa znaša 8, 4. Iz tega sem potegnil zaključek, da je problem predvsem v izobrazbeni strukturi in ne toliko v obsegu kadra. Ampak, že na prvi polovici te seje so me predstavniki nege opozorili, da te informacije ne morejo biti točne. Po njihovih lastnih izkušnjah, po njihovih lastnih opažanjih, tudi izračunih nam kadra na tem področju akutno manjka, te statistike so pa precej prestrižene, zaradi tega, ker se v kategorijo nege stlači vse in še več zaradi tega, da številke izgledajo lepše. in posledično nam statistična slika sporoča veliko manj alarmantno stanje kakor dejansko je.  In še enkrat, ta »disclaimer« kot uvod zaradi tega, ker sem se na njem na prejšnji seji tudi sam opekel in iz njega potegnil napačne zaključke in mislim, da ni v redu, da bi vi gospod minister ponovili mojo napako. Če grem čisto na vsebinski del svoje razprave. To nujno sejo smo sklicali v Levici zaradi nepravičnosti in težav, ki zadevajo področje nege, kjer je zaposlenih okoli 20 tisoč delavk in delavcev. Osnovni razlog za sklic pa je bilo dejstvo, da Ministrstvo za zdravje ni potrdilo dokumenta poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. Če odmislimo vse ostalo, kaj ne sprejem tega dokumenta potegne za seboj, najbolj akutna, najbolj pereča stvar je, da trenutno do 3 tisoč zaposlenih v negi opravlja delo nad priznanimi kompetencami, ampak njihovo delo ni primerno finančno ovrednoteno. Pogovarjamo se o srednjih sestrah in diplomiranih sestrah, zato da lahko srednje sestre, ki že zdaj opravljajo delo diplomiranih, pridobijo primerne kompetence in se njihovem delu primerno dvigne tudi plačilo, pa je potreben sprejem dokumenta poklicne aktivnosti in kompetence. Ta dokument je bil pripravljen, je bil strokovno usklajen, samo z njegovim podpisom se neprestano zavlačuje na strani ministrstva. In to zavlačevanje ima sila dolgo brado. Še najbližje podpisu smo prišli v sredini prejšnjega leta, ko je nov Zakon o zdravstveni dejavnosti določil, da naj bi bil ta dokument podpisan najkasneje do 17. junija. Pa potem smo dobili novo podaljšanje, nov datum v stavkovnemu sporazumu – ta datum je bil postavljen na 1. marca 2019, pa je ministrstvo zamudilo tudi ta rok. In šele 11. marca sklicalo sestanek, na katerem je predstavljal svoj osnutek dokumenta temeljne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Zdaj o vsebini tega dokumenta se ne bi preveč zaustavljal, je pa dejstvo, da je Ministrstvo za zdravje z zavlačevanjem in zamujanjem rokov storilo škodo, ki jo je potrebno nemudoma odpraviti – pa to ne samo v tem mandatu, to je zgodba, ki se vleče zdaj že kar nekaj časa. Gospod minister vi ste na hearingu povedali, da zdaj obstajata dve verziji dokumenta, da jo je potrebno poenotiti. Tukaj si bom dovolil eno korekcijo – ni res, da imamo dve verziji dokumenta. Kar se tiče časa za poenotenje, je ta že nekajkrat potekel, stroka je svoje pripravila, država je pa tista stran, ki je v teh pogovorih zatajila in danes imamo priložnost, da to opravimo. Kot sem uvodoma dejal, si je dokument poklicne aktivnosti in kompetence zgolj iz sedišča za nekoliko širšo razpravo, če taksativno naštejem, imamo tu še problematična področja, ki so, prvič; odsotnost krovnega zakona na področju zdravstvene nege, ki bi pripomogel k ureditvi področja in bi nego vzpostavil ob bok drugim primerljivim poklicem, ki svoj krovni zakon imajo in nadalje, imamo težavo z odsotnostjo standardov, normativov, ki ostajajo neprenovljeni še od leta 1984 naprej, pa so se pogoji dela od takrat do danes drastično spremenili. Tu so še specializacije na področju zdravstvene nege, pa sistem izobraževanja, prav tako na področju zdravstvene nege. Sledeč vsem tem izhodiščem in problemom, smo kot predlagatelji seje v Levici, predložili tudi šest sklepov. Pri teh sklepih še iz prejšnje seje vztrajamo, smo jih pa pripravljeni umaknit, če koalicija korigira sklepe, ki jih je predložila za to sejo, in o katerih smo se tudi pogovarjali in dogovarjali, preden se je seja začela. Natančneje korekcijo, ki jo v Levici želimo, je pri 1. sklepu. 1. sklep, koalicijski, se zdaj glasi: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da nadaljujemo z aktivnostmi usklajevanja dokumenta poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni negi. Ministrstvo za zdravje do 31. decembra, letošnjega leta, poda soglasju k usklajenemu besedilu prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi.« Tukaj mislim, da so zaposleni v negi čakali več kot dovolj časa. Ni jim potrebno, da čakajo še do konca leta. Sami ste, gospod minister, zaključil svojo prezentacijo s tem, da želite to poglavje zapreti do konca tega meseca in kar v Levici predlagamo je, da se datum zamenja iz 31. 12., najkasneje na 11. 5. Torej prvi mesec od danes, kar vam dajemo še en teden več, kakor je od konca aprila in če so predlagatelji teh sklepov pripravljeni narediti ta kompromis, pripravljeni datum postavit realistično in ne zavlačevat še naprej, smo pripravljeni tudi v Levici svoje sklepe umaknit in podpreti sklepe, ki smo jih dobili na mizo. Hvala.
Hvala za besedo. Minister, se želite opredeliti do tega? Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo. Mogoče kratko pojasnilo gospodu Kordišu – nikakor ni bilo skozi mojo prezentacijo mišljeno kakršnokoli zavajanje, ampak dejansko so tudi viri številk navedeni, tako da, to so pač javno dostopne statistike, te številke so javno dostopne. V kolikor je v statistikah, kakršnakoli napaka, bom zelo vesel, če bom vedel za njo. Pravzaprav sem pa želel skozi to prezentacijo samo pojasnit, kakšno je stanje na podlagi statističnih podatkov. Kar se tiče pa samega dokumenta in pa rokov, se s strani ministrstva seveda strinjamo z vašim predlogom, kot smo tudi včeraj na sestanku s sindikati se dogovorili za rok do konca aprila. Bomo zelo hvaležni, če nam ta rok do 11. 5. podaljšate, da pridemo do, torej, usklajenih stališč, skupaj z zdravstveno nego. Nikakor pa ni bil namen ministrstva - vsaj v zadnjih 14-ih dneh lahko suvereno trdim – kakorkoli zavlačevat pri potrditvi in pa uskladitvi teh stališč. Hvala.
V redu, hvala. Odpiram razpravo. Jani Möderndorfer, izvoli.
Ja, jaz bom takoj na začetku rekel, da zdaj nisem najboljše razumel – kaj zdaj, 11. 5. ustreza ali v resnici, kaj je bilo sploh dogovorjenega včeraj? / oglašanje iz dvorane/ to.. ampak, to boste v nadaljevanju razložili, samo toliko, ker nisem zdaj najbolj tega razumel, tega dialoga. Ampak, moram reči da, seveda, mi smo prekinili sejo z enim samim razlogom, to je zato, ker takrat, ko smo imeli to razpravo, ministra še nismo imeli in v resnici na drugi strani pogajalske mize pravzaprav ni bilo sogovornika in zato smo skupaj se dogovorili, da prekinemo sejo in danes nadaljujemo in zato seveda danes, verjamem, da bo diskusija popolnoma drugačna. Mislim, drugačna, bistveno lažje se bo pogovarjat. Bi pa seveda opozoril, da Državni zbor ni tisti, ki bo reševal te probleme. S tem se bo ukvarjalo ministrstvo. Poleg tega moram ugotovit naslednje: mi imamo dve ministrstvi, ki se ukvarjata z tematiko, o kateri smo se pogovarjali - eno je Ministrstvo za zdravje, drugo je pa seveda Ministrstvo za izobraževanje, v kolikor do tega sploh seveda pride, diskusija, toliko samo za uvod. Ampak, tisto, kar je pa zame bolj pomembno, je pa seveda, da iz te razlage, ki smo jo danes poslušali, bi rad najprej opozoril, preden se začnemo lovit okoli te statistike in tako naprej – jaz bom počasi že malo sit, ali veste, statistika je, seveda to vsi vemo, hudič, vedno jo lahko razlagaš najmanj iz dveh pogledov, če pa želiš, je pa lahko tudi iz štirih, desetih ali kakorkoli, ne? V tej državi imamo zdravstveno blagajno, ki zbira podatke in ko pride s podatki ven, zdravniki rečejo: »Ne, ne, ne, ne, ne, tisti podatki od NIJZ so pravi.« In, v bistvu pa oba dobivata iz istega konca, kakšna je pa metodologija obdelave, to je pa že druga diskusija, ne? In tukaj, seveda, se strinjam s kolegom Kordišem, ko reče: »Ja, ja. Vsi profili so noter.« Vsi ki so na področju zdravstvene nege – se pravi, bolničarji, zdravstveni tehniki, diplomirane medicinske sestre – ampak jaz verjamem, da je ta pojem v slovenskem prostoru tudi razčiščen, koliko je diplomiranih, koliko je zdravstvenih in koliko je bolničarjev. Večji problem, ki ga sam vidim, je bolj v tem, da se, glede na polemiko in razpravo predstavitev stališč, ki so jih imeli povabljeni in gostje, na našem odboru, je bila ves čas v duhu ta platforma – vse je bilo urejeno, samo še podpis bi se moral zgodit, pa se ni zgodil, zaradi tega, ker je padla Vlada. No, danes, če poslušam, pa če poslušam, da so se pogajali in se pogovarjali in pravzaprav, vidimo, da pravzaprav ni bilo vse dogovorjeno, kajne, in da je marsikaj ostalo odprto. In, seveda, sem se šel pozanimat, kaj je pravzaprav tisto, kar je ostalo odprto in glavni problem pri celi zgodbi je seveda finančni vidik in pa tisto, kar je bilo med vrsticami seveda tudi s strani ministra povedano v prezentaciji. To pa je seveda, eno je, kako se opredeli določene kompetence s strani zbornice, kakšno je dejansko realno stanje v predlogu pa seveda, če sem prav seznanjen, pa me boste popravili, je pa dejansko zelo veliko govora o tem, kaj naj bi bilo, ne kaj pa je in to je ta bistvena razlika, o kateri seveda, nastane lahko potem problem. Eno je, seveda, ko sprejmeš dogovor in tukaj seveda mene zanima, kaj tu to pomeni in če so te stvari že razdelane, namreč, če pride do takšnega dogovora, ali je to v skladu s proračunom Republike Slovenije, ki je veljaven in sprejet? In kaj to pomeni, seveda dolgoročno, v primeru proračuna, ki ga bo treba spremljat, kaj to, seveda to pomeni? Namreč, govorimo o zelo velikih številkah in seveda ne drži čisto, dejstvo, ki smo ga zadnjič poslušali – jaz se strinjam, da je mogoče 12 ali 17, pa ne me narobe razumet, medicinskih sester, ki opravlja delo diplomiranih medicinskih sester, v Kliničnem centru, da je to edini problem. Ne, to ni edini problem. Ko bomo mi sprejeli te kompetence, ko bomo mi sprejeli seveda tudi določene naloge, bomo seveda dobili realno sliko, kaj to pomeni dolgoročno, iz finančnega vidika, novo dodatno obremenitev, v celotnem okviru, ne? Je pa nesporno dejstvo, to seveda se strinjam z vsemi tistimi, ki so razpravljali v tem duhu oziroma predstavljali svoja stališča – ves čas se dogajajo spremembe. Po drugi svetovni vojni, ne, če je bilo tako, zelo plastično, opisano, kako so nastajali ti profili na področju nege, so tisti, ki so med drugo svetovno vojno v Partizanih ali pa kjerkoli že drugje, pridobivali neka določena znanja, so na koncu postale medicinske sestre, medicinske sestre, ne? Nekega prav posebnega šolskega izobraževanja pravzaprav ni bilo, bile pa so seveda priprave, tečaj in tako naprej in potem se je šolski sistem od 1945 leta lepo počasi razvijal, vedno bolj bogato, vedno bolj široko, vedno prihajala so nova znanja in tako naprej. Začela se je tudi delitev določenih nalog, ampak, roko na srce, priznat si moramo, eno so naloge, ki naj bi bile predpisane in naj bi jih, bile v okviru kompetenc  (nadaljevanje) zdravstvenega tehnika in diplomirane medicinske sestre ali, ne nazadnje, bolničarja. Kaj se je pa dogajalo v praksi, no, to je pa že druga diskusija. Ne nazadnje, ta problem nastaja tudi ne samo med temi profili, ta problem nastaja že med zdravstvenim osebjem in zdravniki, ko zdravniki pravzaprav kar nalagajo določene naloge, ki so v njihovih kompetencah, pa jih mora v resnici izvajati diplomirana medicinska sestra ali celo ponekod zdravstveni tehniki. In to je seveda resen problem. Zato se jaz bojim, da bo treba med vrstami urediti to vprašanje tudi, ko bo ta sporazum dogovorjen; ko bodo naloge razdeljene, bodo te kršitve še vedno obstajale. In dokler se ceh med sabo ne bo uprl in prevzel določene odgovornosti, bo to resen problem, ki pa se vedno konča na sodišču. Sam osebno se spomnim, na Onkološkem inštitutu je bil enkrat en problem, ko je pacient med operacijo bil opečen, nepomembno, ampak šel je na sodišče in iskal svojo pravico. In kako hitro je zdravnik zvalil krivdo na diplomirano medicinsko sestro, ki je bila inštrumentarka, češ da je pač preveč polivala in tako naprej po kompresiji in da je zaradi tega pri kutorju prišlo do ožganine in tako naprej. Na koncu se pa seveda, jasno, vse ugotovi, kje so kompetence posameznega, kje je pri neki bodisi diagnostiki bodisi pri posegu pač opravljal neke določene naloge. Jaz še danes nimam razčiščeno, kdo pravzaprav uvaja kateter pri ženski, moškemu, in kaj se dejansko dogaja na terenu. Ampak, seveda, ko pa pride do kakršnekoli kršitve oziroma ko pride do posledic, imamo pa problem, ki je zelo jasen - odgovornost. In največkrat jo plača, veste, v zdravstvenem sistemu tisti, ki je na nižji lestvici, ne tisti, ki je na višji lestvici. Zato morajo biti te kompetence zelo jasne in zelo jasno razdeljene. Ampak potem se jih mora tudi upoštevati. Veste, dostikrat je problem, ko zdravstveno osebje zelo rado pomaga ali pa naredi in je pripravljeno narediti tisto, kar sploh ni njihova kompetenca, ampak s tem ste že avtomatično prevzeli odgovornost; saj dokler je vse okej, je super, ko se pa zalomi, je pa narobe. In to je eden od razlogov, zakaj danes tukaj sedimo tako daleč, zaradi tega, ker stvari niso bile dolga leta urejene.  Ni problem samo na transfuziji, kot smo zadnjič poslušali - ne na transfuziji, se opravičujem, na dializi -, problem je bil tudi v operacijskih, ne samo eden ali dva, tega je ogromno, in to po celi Sloveniji. In če to vse skupaj seštejemo, jih ne bomo sešteli samo dvanajst, sedemnajst, kot smo zadnjič slišali neko številko, ampak jih bomo šteli že kar krepko čez sto. Seveda imamo pa še en drug problem - kaj to dejansko pomeni tudi z vidika, ko se bomo pogovarjali o kompetencah, ki so pa danes že določene. Danes je bilo zelo jasno povedano in nakazano, da imamo v bistvu tri poklice na področju zdravstvene nege. Eden je bolničar negovalec, ki je bil določen leta 1998 in je ostal do danes praktično, razen z urami, nespremenjen, zdravstveni tehnik od 2005 - govorim samo o zadnjih spremembah - in pa diplomirana medicinska sestra iz leta 2007. Jaz mislim, da predvsem pričakovanja, ki so bila usmerjena, češ da je treba to vprašanje urediti, so bila predvsem takšna - stroka bo napisala, kako je prav, ministrstvo bo pa to podpisalo, in stvar bo zaključena. No, to ni nikjer tako. In to bo treba sprejeti. In zato jaz mislim, da je bil to eden glavnih razlogov, zakaj ta dogovor ni bil podpisan, ker do tega resnega usklajevanja v resnici do konca ni prišlo. In to je treba povedati naglas. To usklajevanje bi se moralo zgoditi. In to je zdaj v bistvu naloga ministra, ker se ni zgodilo v tega zadnjega pol leta s prejšnjim ministrom, ki bi se lahko, pa se ni, se bo moralo zdaj odviti do konca in na koncu pridemo do rezultata. Problem je samo to, kaj se bo dogajalo s tistimi, ki pa so že šli bodisi v tožbo, mogoče celo   (nadaljevanje) dobili na sodišču. Te razlike, diskrepance se bodo dogajale, ampak o tem, mislim, da je prav, da kdo drug odloča. Tako iz tega razloga jaz mislim, da bo treba to čim prej narediti. Bo pa seveda treba tudi jasno urediti s finančnim delom in tudi zelo jasno in odkrito povedati, kaj to pomeni s finančnega vidika, ali bo za to potrebna prerazporeditev znotraj proračuna, bodisi obstoječega ali dolgoročno novega proračuna, to bo treba razčistiti. Ampak, kot sem že rekel, to je bolj naloga ministrstva. Če bo pa prišlo do rebalansa ali pa do nove postavke, bomo pa to itak videli takrat, ko bo predložen, in se bomo s tem ukvarjali tudi v Državnem zboru.  Toliko bi imel za zdaj. Hvala.
Hvala, Jani. Želi še kdo razpravljati? Vabljeni gosti ne morete razpravljati v drugem delu, taka so pač pravila v hiši, ki so se vzpostavila v skoraj 30 letih. Vidim, da ni želje po razpravi poslank in poslancev. / oglašanje v ozadju/ Prosim? Še enkrat razprava? Predlagatelj je želel besedo pred vami.
Hvala. Rad bi slišal, kje smo zdaj s temi sklepi. Korekcija, ki jo v prvem sklepu predlagamo, kar se tiče terminskega okvira, se je v zadnjih 20 minutah izkazala, da je v resnici bolj na liniji ministrstva kot ti izvorni sklepi. In zdaj me zanima, kako predlagatelji iz vrst koalicijskih strank gledate na to, da se datum, do kdaj je podpisano, do kdaj so poklicne aktivnosti in kompetence podpisane, ali se strinjate s tem ali se ne strinjate s tem, lahko korigiramo sklep, ga sprejmemo - kaj zdaj?  Hvala.
Izvoli, Jani.
Hvala lepa. No, saj to sem v bistvu hotel, ampak predlagatelj ima prednost, zato pač ni sem mogel… V bistvu sem prej v svoji razpravi se pozabil opredeliti do teh predlaganih sklepov. Saj ni nobena skrivnost, da smo se danes zjutraj dopoldne še pogajali in usklajevali glede teh sklepov. V resnici sam vsebinski tekst, predvidevam, kolega Kordiš, tako kot si sam rekel, pravzaprav sploh ni problematičen, gre zgolj za termine. Vendar, če je minister danes v svoji razpravi povedal, da se pogovarja z zbornico oziroma predstavniki, je več kot jasno, da v štirinajstih dneh tega vprašanja razčistili ne bodo. In tisti, ki danes to fantazira, tisti, ki misli, da bo to v štirinajstih dneh narejeno, jaz osebno v to ne verjamem. Zato je danes meni bolj pomembno, da minister pove, ali je ta rok sploh izvedljiv, ki je predlagan, se pravi, 11. 5., če se ne motim, kajne, to je tri tedne, roko na srce, vmes je deset dni, ko ljudi sploh ne bo niti blizu, se pravi, to kar odštejemo. Zato sem rekel, da je praktično štirinajst dni na razpolago, jaz v to ne verjamem. Glede na to, da gre tu še za finančni moment, glede na to, da gre tu za usklajevanje določenih kompetenc, ki niso razčiščene, tako na področju psihiatrije, tako na področju oskrbe, nege v socialnih zavodih, mislim, da bodo potrebovali kakšen dan več. Vendar si pa ne bi upal soditi, ali je to mesec, dva, tri ali je to do konca leta. Zato je tudi nastal ta datum 31. 12. 2019, da se do konca leta to reši. To ne pomeni, da morajo 31. 12. šele to podpisati, zaradi mene to lahko dogovorijo tudi v roku treh tednov, enega meseca, ampak mi smo dali nek izvedljiv datum. Tisti datum, ki je bil pa v prvotnem sklepu predlagan, pa je itak bil pretečen in zamujen in sploh ni bil izvedljiv, ker je bil »naštiman« na marca, mi smo pa zdaj v aprilu. Smo pa iz znanih razlogov prekinili in tega predlagatelj ni mogel vedeti, ko je predlagal te sklepe, zato seveda tega ne štejem zdaj kot neko kritiko, daleč od tega. Ampak zato so postavljeni novi roki. Mi smo vprašali in se pogovarjali tudi z Ministrstvom za zdravje in je minister oziroma ministrstvo odgovorilo, da je 31. 12. sprejemljiv datum. Lahko se to popravi, s tem jaz nimam nobenih težav. Če bo danes minister rekel, da je to lahko prej, zakaj pa ne, drugače bi mi seveda predlagali datum, ki je izvedljiv. Verjamem pa, da se ne bo nič kaj dosti hudega zgodilo, ker verjamem, da tisti, ki dolgo čakajo, na koncu vedno tudi dobijo. Ostale sklepe pa ravno tako podpiramo.
Jelka Godec želi besedo. Izvoli.
Ja,    (nadaljevanje) hvala. Mi bomo sicer te sklepe podprli, ampak ne z datuma 31. 12. 2019. Jaz sicer tudi ta predlog, ki je bil s strani predlagatelja, je tudi v bistvu res priučljiv, ampak 31. 12. Mi smo se o teh stvareh pogovarjali že, saj jaz lahko govorim za svoj mandat, že v prejšnjem mandatu in tako naprej. In jaz se ne strinjam s tem, da je zdaj minister tisti glavni, ki bo rekel… Zakaj, Jani, če zdaj že debatiram s tabo. Zato, ker te stvari, tako kot še enkrat, so nastavljene že, o tem se je že debatiralo po vseh teh, kar smo slišali prej, o tem se je že razpravljalo, o tem se je že usklajevalo, na tem delajo ljudje, ki niso od včeraj. Minister je od včeraj, ti ljudje, ki na tem delajo, so že toliko in toliko let. In minister seveda se mora s tem seznaniti, če se do zdaj še ni. Delal je v UKC in pozna to problematiko, vsaj skozi delavce. In se mi zdi, da s tem 31. 12. 2019 in z odlašanjem rokov do, glej, lahko napišemo 2025, pa ne bo, če ne bo, tako kot si rekel, če se ne bojo uskladili. Ampak če končno ne postavimo nekih realnih datumov in rečemo, zdaj pa dosti, zdaj se pa dajte uskladit, zato ker, še enkrat, ekipe, ki delajo na tem, niso od včeraj, niso in poznajo problematiko, niso tako kot mi, ki se na novo usedemo tukaj noter, pa moramo vse na novo poslušat vsak mandat. In v Sloveniji te kontinuitete stalno jo prekinemo, ko rečemo, nov minister, zdaj gre pa vse na novo. Ne, tam imamo uradnike, že 30 let to delajo. In zato se jaz ne strinjam z datumom konec leta, ampak bi pa predlagala, no, predlagatelj in koalicija, ker na koncu koncev imate vi glasove, ne mi, dajte se uskladit za nek normalni datum. Kaj je to zdaj, pravim, 3 tedne je res, kolega Kordiš, malo mogoče, ampak je pa tudi res, da to traja, da ta predlog te seje je že od februarja in ste bili vsi na to pripravljeni, razen mogoče ministra, kar pa ne izključuje tega, da se datum postavi bolj ostro in se potem tudi sklepi zahtevajo oziroma to pa mislim, da predsednik ne bo imel problemov s tem, da zahteva potem, kaj je bilo realizirano ali ne, ker včasih nastanejo sklepi v DZ, potem pa – pozabimo mi na to, če nimamo predsednika, ki to naredi, da potegne nazaj. Tako da v primeru, da ostanejo sklepi takšni kot s tem datumom, potem ne bomo podprli tega, pa tudi ne bomo nasprotovali. Je pa, pravim, če pa bo datum bolj blizu, bomo pa zadeve podprli.
Replika, 3 minute.  Jani, izvoli.
Hvala lepa. Ja, saj tisti, ki me je slišal, me je razumel, da mi ne vztrajamo na tem datumu, v kolikor seveda bo s strani ministrstva prišel signal, da lahko to realizirajo v krajšem času. Zdaj pa, da bom bolj jasen. Dejstvo je, da ta stvar res dolgo teče, Jelka, tako kot si rekla, saj sploh ni nobene diskusije in noben ne beži od tega dejstva. Ampak dejstvo je, pa roko na srce, pol leta se na ministrstvu s tem vprašanjem ni ukvarjal nihče. Seveda, nihče iz preprostega razloga, ker ni bilo premika. Tako sem razumel predstavnike, ki so govorili, da nazadnje so čakali na podpis avgusta meseca, ki bi se naj zgodil in to je to. Nov minister, ki je prišel, se je spopadel z drugimi stvarmi in tega vprašanja očigledno ni reševal, ker si vsak postavlja svoje prioritete. To me ta hip ne zanima, ampak dejstvo je, da obstajajo nerazčiščene stvari, kot so ocena vplivov v socialnih zavodih, potem imamo problem, da ne povzema delovno specifičnih kompetenc v obliki formalnega izobraževanja, nejasen način pridobivanja je nemogoče vključiti v vse kompetence, kot ji je predstavila v dokumentu zbornica. Potem imamo problem na področju psihiatrične zdravstvene nege, ki niso del formalnega izobraževanja. Zakaj to govorim? Zaradi tega, ker verjetno o tem ne bo eden ali pa 2 sama ne bosta mogla odločat, kaj se bo zgodilo in kaj ne. In zato predvideva in tukaj seveda, Jelka, sama ugotavljaš, da je verjetno 3 tedne premalo, da bi se lahko to zgodilo, se pravi 11. 5. Jaz sem samo želel opozoriti, da ni samo stvar podpisa, pa nekega vljudnostnega pogovora pol ure, ker drugače bi že včeraj končali zgodbo, pa bi bila stvar zaključena. In verjetno se bojo mogli kje še uskladit, ne vem, mene ni bilo zraven, to naj minister pove, pa bom rekel, ali je to možno ali ne. Skratka, če hočemo zadevo pripeljat do te točke, rabimo čas, da bomo skladno z 38. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti  (nadaljevanje) spravili stanje v tisto situacijo, ki zdaj 15 let ni bilo urejeno in je 15 let ostalo odprto. Tako da to je bil moj način, mislim, razmišljanja v to smer. Drugače pa ja, se strinjam, mi bomo mogli rešit ta problem, ja.
Hvala. Željko Cigler je želel besedo. Izvoli.
Hvala lepa. Ker gre za nadaljevanje seje tega našega odbora, bi rad spomnil, da verjetno smo si mnogi prebrali zapisnik prvega dela seje, kjer so bile, kjer je bil dokument o poklicni aktivnosti in kompetencah, predvsem pa potrebi, zakaj je treba zdaj po, jaz bi rekel, nekaj desetletjih ta dokument sprejet, zelo jasno pojasnjen tako s strani predstavnika razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego, predstavnic zbornice, sindikatov. Skratka, govorili so delavci iz zdravstva. Povedalo se je in ugotovili smo iz dogovorov in tudi iz zakonskih obveznosti, ki v državi veljajo, da so stvari bile zamujene in da jih je treba nujno urediti zaradi samega zdravstvenega sistema, pa ni na prvem mestu odpravljanje več desetletnih krivic, ki se zdravstvenim delavcem v negi in babištvu v slovenskem javnem zdravstvu dogajajo, ampak tudi zaradi same kvalitete in varnosti izvajanja zdravstvenih storitev v državi. Na ministrstvu ta zadeva zdaj že tako dolgo traja in vsi, tudi vratar na ministrstvu verjetno, razen ministra in njegove ekipe na zaupanje, so tam isti ljudje in so se s temi stvarmi ukvarjali. In tako kot smo imeli mi informacije od prejšnje ministrice, je bila zadeva sprejemljiva. Kobajagi ni bila sprejeta zaradi tega, ker pač ni bila, ker so se lahko ukvarjali samo s tekočimi zadevami. In argumentacija zadnjič, ki je bila na prvem delu naše seje s strani stroke predstavljena, mislim, da stoji. In se strinjam tako s kolegico Jelko Godčevo kot s tabo, Jani, ali pa Mihom, dejansko tudi minister prihaja iz UKC, naše vrhovne, bi rekel, zdravstvene ustanove in potem, ko ga poslušam, vem, da mu zadeva ni poznana. In osebno zaupam argumentom, ki so zadnjič bili dani, in materialu, ki ga je stroka pripravila, 1 leto pripravljala, da je zadeva kvalitetno pripravljena. Ne vem pa, kako naj jaz jutri družinskim zdravnikom kot član tega odbora rečem, ali so vaši glavarinski količniki in premala plačila, ker družinski zdravniki pač nimate dežurstev in tako naprej, to boste mogli, bomo pač mogli uskladit z našimi finančnimi možnostmi. Kako bomo to jutri to tako povedali? Govorimo pa, govorimo pa o zdravstvenih timih, ki enotno delajo na izvajanju zdravstvenih storitev, skrbijo za njihovo varnost in kvaliteto. In se mi zdi to nesprejemljivo, če bom takole zdajle zelo po domače povedal, da nekomu dajemo za, da sodeluje ali pa sam izvaja popravila enega najzahtevnejšega avtomobila, bom rekel, pa njegove elektronike, plačamo pa ga, kot da bi to vozilo samo ročno opral. In tukaj prihaja do hudih tudi kršitev pravic delavcev in delavk, pri tem, da bi rekel, zlasti delavk, kršitev pravic žensk, ca 90 % jih dela v zdravstvenem tem, zdravstveni dejavnosti in zdravstveni negi, in je to za mene, vsaj za mene nesprejemljiva zadeva in da jo je treba čim hitreje uredit. In tako kot sem jaz prej ministra, gospoda Šabedra razumel, bi lahko usklajevanje bilo dejansko zaključeno do konca aprila in potem dejansko tudi ne vem, zakaj ne bi ministrstvo do 11. 5., skratka malo pred dnevom mladosti, tega dokumenta, ki je pomemben ne samo za delavce, ampak tudi za slovenski javni zdravstveni sistem, sprejelo. Hvala.
Hvala. Ker ne vidim več želje po razpravi… A, kolega. Hotel sem samo nekaj povedati. / oglašanje iz dvorane/ No, ne, ti dam besedo. Gospod podpredsednik, izvoli.
Hvala lepa. Zelo na kratko, kar je bilo danes tu izpostavljeno. Ne glede na to, da  (nadaljevanje) je bilo rečeno, da so te ekipe strokovno zadeve pripravljale in da so nekje pripravljene, je bilo tudi iz druge strani rečeno, da določene zadeve še niso usklajene in tudi tole finančno področje, ki je bilo izpostavljeno je moj predlog, da se ta rok postavi predvsem, da se ta zadeva reši pred dopusti, ker je zelo aktualna, ampak realni rok zame bil 30. junij. Hvala.
Predlagatelj, izvoli.
Hvala.  Okej, nekatere stvari, ki so bile izrečene v tej diskusiji, rad bi jih postavil malo v kontekst in rad bi jih postavil v neko optiko, zaradi tega, ker so take, da me kar pošteno zjezijo.  Tukaj se ne pogovarjamo o mašinah, ne pogovarjamo se o strojih, pogovarjamo se o ljudeh. In evri niso ena in edina merska enota. Vam bom povedal še eno drugo mersko enoto, na katero so lahko presneto občutljivi te, ki v negi delajo. Ta merska enota je desetletje. Eno desetletje, dve desetletji, tri desetletja in tako naprej do leta 1984, ko so bili narejeni tisti standardi, ki so še danes v veljavi, čeprav se je vmes slika drastično spremenila. Recimo že samo domovi starejših občanov so se spremenili v de facto negovalne bolnišnice. Seveda, ker ljudje živijo dlje, podlegajo različnim boleznim in tako naprej. In zmeraj je nega tista, ki potegne najkrajšo. In to se mora končati in tega se ne da relativizirati s finančno vzdržnostjo – mislim, kaj pa izgorelost teh zaposlenih? Kaj pa to, da cepajo kot muhe, zaradi tega, ker ne zmorejo več? In posledica na oskrbi starostnikov. Ja, tudi te starostniki in pacienti – ne, saj plačujejo davke, a ni ne zaslužijo primerne oskrbe? Mislim, zakaj pa ta država zbira denar od posameznikov in organizira skupne službe, če ne zato, da bodo te skupne službe servisirale potrebe vseh državljank in državljanov? In tukaj govoriti o proračunih, o finančnih vzdržnostih je mislim… oprostite, nedostojno. Na tej točki je res nedostojno. Če ne drugega, imamo do 3 tisoč zaposlenih v negi, ki delajo za stvari, za katere bi mogli biti boljše plačani kot so in bi lahko bili bolje plačani kot so, ampak ne morejo biti dokler ni dokument poklicne aktivnosti in kompetence sprejet. Mislim, pa tem ljudem se dela krivica, huda krivica se jim dela. A oni pa lahko počakajo? Mislim… in sočasno, ko zdaj padajo na seji tega odbora, kako moramo misliti na finančno vzdržnost in na proračun, imamo v javni razpravi predlog davčne reforme, ki bi bogatim dal toliko pa toliko davčnih odpustkov. Bi se izgubilo tam 100, 200, 300 milijonov – a to je pa okej? Pa to isto sredi proračunskega leta se o temu pogovarjamo. Tako da dajmo nehati relativizirati to diskusijo z vprašanji finančne vzdržnosti in tako naprej.  Kar se pa tiče samih terminskih okvirjev, ta dokument je narejen. Ta dokument je napisan, naredila ga je stroka in razlog »kao«, da do zdaj ni bil podpisan ni bil ta, da ni usklajen, da ni dosti dober, ampak to, da je vlada padla. Se pravi očitno nimamo tukaj vsebinskega problema, vsaj ne tako velikega vsebinskega problema, da bi še naprej s podpisom poklicnih aktivnosti in kompetenc odlašali. Ga nimamo. Zdaj, če bi hotel tukaj delati cirkus, dramo, bi lahko s tem strokovnim dokumentom prišel sem na sejo, bil ni natisnjen in pred kamero bi ga nesel tjale ministru, prinesel bi zraven še kulico pa rekel: »Evo gospod minister, tukaj imate že narejeno zadevo, samo podpišite.« Tega seveda nisem naredil. Namesto take drame zgolj predlagam, da se korigira ta prvi sklep, ki ga imamo in da se terminski okvir postavi na 11. maja. Ponovno, ta zadeva je praktično že narejena in tukaj ni več treba izgubljati časa, že tako se je čisto preveč časa izgubilo. Mislim, leta 2003 se je začela ta stvar pripravljati. Izračunajte si, koliko je to – skoraj dve desetletji do danes. Hvala.
Jani želi repliko. Preden ti dam repliko, bom samo rekel druga alineja 75. člena Poslovnika. Dajmo pri točki dnevnega reda razpravljati o točki dnevnega reda. Izvoli, tri minute.
Zdaj jaz se oglašam   (nadaljevanje) na tisti del razprave, ko kolega Kordiš razpravlja, da smo se tukaj pogovarjali o finančni vzdržnosti. Enkrat nisem omenil besede finančne vzdržnosti – ne, govoril sem o finančnih posledicah / oglašanje iz dvorane/. Ne to isto, kolega Kordiš in tudi ne razlagati, da si ti edini tukaj, ki se pogovarjaš o ljudeh in s temi demagoškimi nastopi tukaj prodajati zgodbo, kako zdaj se pa ti bojiš kar na enkrat za medicinske sestre, zdravstvene tehnike in diplomirane sestre, ker oni so pa ljudje in delajo ne vem kaj. Za razliko sem delal v tem poklicu in vem kaj to je – za razliko od tebe in govorim samo o stvarnih dejstvih, ker se je govorilo nekaj stvari, ki smo jih imeli na prejšnji seji in bilo čisto vse povedano tako, kot dejansko tudi je. nikakor ni bilo zlagano, daleč od tega, je bilo pa marsikaj zatajeno in o tem sem govoril. Bom zdaj malo bolj direktno povedal. In hotel sem samo povedati, da določene stvari niso bile usklajene – to so fakti. Kar se pa mene tiče sem pa zelo jasno povedal, da me kot poslanca ne več kot ne vem koga v tri krasne, ker »kao« ne zna delati z ljudmi in se pogovarja tukaj kot v enih predmetih, ki jih je treba prestavljati sem pa tja, da me zanima kakšen je to vpliv na proračun že veljavni in sprejeti, če je – samo naj se mi pove, to sem želel vedeti. In v kolikor glede na to, da so to tudi ukrepi, ki bodo dolgoročni, da se tudi pove, ali bo potreben rebalans oziroma, če bo potrebno spreminjati proračun. Samo to. Drugače pa na koncu sem zaključil. Ja, zelo dobro vem kolega Kordiš. Tisto, kar je pomembno je za mene samo to in na koncu sem pozval, da se naj minister opredeli in da mi v koaliciji nimamo nobenih težav, kar se tiče datuma in da ta datum je lahko tudi drugačna številka, če je ministrstvo le sposobno se tako hitro dogovoriti in uskladiti. In kolega Kordiš, vključno s tabo, vsi v tem prostoru želimo, da se ta problem reši in ne delati demagoške fore in nastopa tukaj, kako si edini, ki se boriš za pravico in ne vem kaj še vse. Primerjava z davki oziroma olajšavami in pribitki bogatim in ne vem kaj še vse – ja, bom tudi jaz vprašal, kaj to pomeni za proračun, tudi tam, enako kot tukaj.  Hvala.
Hvala za besedo predlagatelj(?). Preden dam besedo predlagatelju bom rekel to – vsak od nas je delal v kakšnem poklicu ali profesiji, mogoče je pri komu preteklo že kar nekaj časa, da je tam delal, ampak to še ne pomeni, da druge poslanke in poslanci o tem ne razpravljajo. Ko bom na temi nogomet – jaz ravno nisem strokovnjak za nogomet, kot kolega Židan, ampak si bom šel še enkrat pravila prebrati, vključno z varom in če bo treba bom o tem razpravljal. Predlagatelj… me pa žalosti, da Janija ni zunaj. Želiš repliko ali razpravo? / Oglašanje iz dvorane/ Ne moreš.
Zgolj to bi želel klasificirati… mislim, če bi bila zadeva tako samoumevna, potem danes ne bi imeli te seje, potem se danes o teh stvareh ne bi pogovarjali, zaradi tega, ker bi bile že narejene in dokument bi bil že napisan in situacija bi bila rešena. In to ne samo na področju poklicnih aktivnosti in kompetenc, ampak tudi na področju kadrovskega manka, na področju poštenega plačila in še kod drugod, pa seveda temu ni tako. Zdaj diskreditirati ali pa poskušati diskreditirati Levico kot predlagatelja, zaradi tega, ker tukaj meljemo v ta breg in poskušamo poskrbeti za to, da tudi proletarci v zdravstvu, ne zgolj zdravniški ceh, dobi primerno pozornost, mislim, da ni okej. Mislim pa tudi, da zgreši tarčo na današnji seji, ki je izrazito vsebinsko postavljena in ne gre tukaj zdaj, da bi se prepucavali.  Bi bilo pa res smotrno, če bi s strani ministrstva še enkrat …/nerazumljivo/… to, kar ste predstavili tudi v svoji digitalni predstavitvi, ki kar je to, da načeloma rabite do konca meseca za to, da uredite ta dokument in ga podpišete in to je to. Nekateri poslanci to želijo očitno še enkrat slišati.
Ja, preden dam besedo kolegici Jelki Godec, jaz ne vem, jaz imam velika ušesa, mogoče slišim malo boljše kot drugi, ker se mi zdi, da je minister rekel, da nekako do 11. bi šlo. Zdaj, če je potrebno zaradi nekih praznikov kakorkoli kakšen teden, dva več, verjetno najbolje vedo konkretno na resornem ministrstvu, ker ta neka debata, ki se jo mi zdaj tukaj gremo, se opravičujem, bolj spominja na neko kibiciranje. Gospod minister,   (nadaljevanje) ali se želite opredeliti do neke časovnice, koliko časa bi dejansko za to potrebovali. Res je pa, kar je bilo že večkrat povedano, imamo neke stare kompetence, ki so iz sredine 80. let, ta zgodba se dela od začetka tega tisočletja, vmes se je zamenjalo kar nekaj vlad. Nehajmo se pogovarjat za nazaj, kdo je kriv, kdo ni kriv. Imamo razširjen strokovni kolegij, ki je, če rečemo v ljudskem jeziku, to »požegnal«, zaradi takšnih in drugačnih razlogov predhodna ministrica in minister nista tega podpisala.  Jaz bi vam zdaj dal besedo, gospod minister, da se opredelite do časovnice, ker navsezadnje boste vi prevzeli odgovornost, jaz kot predsedujoči vas bom pa potem seveda, kot je rekla Jelka, pozval, kaj dogaja, bi rekli neki mlajši. Izvolite.
Aleš Šabeder
Hvala za besedo. Kot sem že v svoji prezentaciji ob koncu navedel, smo pravzaprav na včerajšnjem sestanku dogovorili nek rok, ki je res sorazmerno kratek, ampak smo se vsi strinjali, da zadeve stojijo že predolgo časa, tudi danes teče debata o tem. Tako je bil nekako včeraj usklajen rok s sindikati 30. april, ki je smel rok, ki je zelo kratek. Če je lahko ta rok - če se tu vsi strinjamo - do 11. 5., bomo seveda na ministrstvu naredili vse, da bo do tega roka tudi dokument usklajen in podpisan.  Kar se tiče samega dokumenta, mogoče še to pojasnilo, ko sem ravno dobil besedo, če smem. Tu govorimo o kompetencah in dokument kot tak nima neposrednih finančnih posledic, finančne posledice pridejo šele v drugem delu, se pravi, pri sprejetju standardov in normativov, ki bi morali biti sprejeti po časovnici, mislim, da do konca septembra, kjer pa govorimo o številu zaposlenih. Torej, o kompetencah govorimo samo, kaj bo kdo oziroma kaj bi naj kdo delal, pri standardih in normativih pa o številu zaposlenih in takrat se začnejo finančne posledice. Danes izračuna nimamo še, kakšne bodo te finančne posledice, seveda bodo pa postopne, saj potem začnejo veljati standardi in normativi s 1. 1. 2020 in potem bo neko prehodno obdobje, ki bo imelo finančne učinke, za katere pa danes še ne vemo, kakšni bodo. Tako je predlog s strani ministrstva, da poskusimo s tem datumom 11. 5. Naredili bomo vse na naši strani, da bo ta zadeva do takrat narejena. Če bo pa kak dan čez, pa bomo prosili za odpustek, ali kako naj rečem temu.
Hvala. Jelka Godec, izvoli. Se odpoveduješ. Dobro, potem si bom jaz vzel besedo na koncu.  Strinjam se s tem, kar je rekla Jelka, da se ministri menjavajo, ampak na ministrstvih ostaja in bi morala ostati neka strokovna ekipa, ki se s področji ukvarja. Meni osebno je zelo všeč angleška beseda, ki opiše to, kar mi imenujemo birokrat, reče se »civil servants«. Tudi tisti, ki nismo imeli latinščine, ki nismo delali klasične gimnazije, lahko zelo hitro razberemo osnovni pomen te besede.  Opozoril bi še na dve zadevi, ki ju je nekoliko v širino razvil Jani, o katerih se bo treba tudi pogovarjati. Primer onkologije, ki si ga omenil, zavarovanje timov. To je neko področje, ki se ga bomo morali lotiti. Potem bomo tudi lažje prišli do tega, da se bodo iskale neke napake v sistemu, ki se dogajajo, dajmo biti odkriti. Ljudje, ki sodelujejo v zdravstvenih timih, morajo biti zavarovani za to svoje početje - to je moje osebno mnenje -, in neke bolj urejene države, z bolj urejeno zdravstveno politiko, imajo to urejeno.  Druga opazka se pa nanaša na statistiko. Statistike se ne da razlagati na pet, šest, sedem načinov, če te je učil statistiko nekdo, ki to res obvlada, mene je dr. Anuška Ferligoj. Seveda, politiki ne delate tega, to je moja profi deformacija, kar bi vsak moral narediti; mogoče jaz pa Jelka to narediva, izhajajoč iz profi deformacije. Najprej si prebereš, kaj neka statistika sploh meri. V tistem ponavadi vidiš tudi ozadje, zakaj se to meri, kar se meri. In potem, če izhajajoč iz tega razlagaš statistiko, je ta diapazon, saj veste, eni rečejo, statistika je k… , drugi rečejo, statistika je, da bom bolj vljuden, žvečilna, dosti ožim. To bo zlasti   (nadaljevanje) prišlo do izraza, zdi se mi, jutri, na jutrišnji seji, ko bomo imeli na eni strani NIJZ, na drugi strani ZZZS statistiko časovnice.  Toliko nekako, zgolj na kratko.  Zdaj bi pa mogoče v luči predsedujočega predlagal, da prestavimo rok za en teden - malo ste napovedali, kako je - in da rečemo, da do petka, 18. 5. 2019, imate to tako, kot mora biti in kot bi moralo biti že vsaj kako desetletje narejeno. To bi bil nek moj predlog, če se strinja predlagatelj, če se strinjate predlagatelji koalicije. Kolega Bevk, ste hoteli besedo? (Ne.) To je bil nek moj dobronameren predlog, če pa ne, bom pa tudi živel. Ampak, a veste, potem se bo dogajalo, da mi bodo novinarji ropotali, ali je to že prišlo v bajto, pa ni prišlo v bajto, pa bo meni tri dni pregoreval mobi. Zato je bolje, da si vzamemo teden dni več in da se ta zadeva končno uredi, ker naloga politike je umetnost možnega odvajanja po času. Hvala. Kolegica Bojana, izvoli.
Hvala, predsedujoči. Zdaj imamo na mizi, koliko, tri, štiri predloge. Zdaj jaz predlagam, da se opredelimo, ali bomo glasovali o dnevu 18. 5. 2019 ali bomo glasovali o 11. 5. 2019 ali bomo glasovali o 31. 12. 2019. Osebno se strinjam s tem, kar je bilo predlagano, mislim, da gre podpreti 18. 5. 2019, da je nek razumevajoč rok, da damo dovolj časa. Te kompetence so pripravljene, kot imamo informacijo, in verjamem, da bo ministrstvu uspelo to v tem doglednem času tudi narediti. Tako jaz predlagam, da damo na glasovanje sklep, se opredelimo do enega termina. Moj predlog se pridružuje tvojemu, predsedujoči, in gremo naprej. Hvala lepa.
V redu, hvala.  Predlagatelj.
Ja, zdaj je tako, kar se tega roka podpisa poklicnih aktivnosti in kompetenc tiče, je samo ministrstvo reklo 30. 4. Okej, mi v Levici smo rekli 11. 5., zaradi tega, da imajo malce več manevrskega prostora, ampak dlje kot en teden, pa res potem še en teden več ne bi vlekli. Ajde, tudi z 18. 5. se da živeti, vendar dajmo pač tu ne drseti nazaj za brez zveze, tako dajmo ostati pri 11. 5. in - čao!
Jani Möderndorfer, izvoli.
Ja, če bo ministrstvo 30. 4. to zadevo rešilo, je čisto vseeno, kaj mi tu sprejemamo, kajne. Zato bom jaz z veseljem podprl 18. 4., pardon, 18. 5., če bo tak predlog oblikovan, podprl bom tudi 11. 5., če bo tak oblikovan. Če minister meni danes reče tu, da bo to 30. 4., je lahko tudi 30. 4., glejte, meni je čisto vseeno. Raje pa vidim, da je 18. 5., in če minister še prej to uspe izpeljati, akcijo, glejte, samo za ploskat je, narediš kljukico in greš z zadevo naprej. Tako da odločite se po vrstnem redu, kateri predlog boste dali na glasovanje; drugače pa pojdimo že enkrat glasovat.
Želite še besedo? Ali umikate?
Kot sem rekel, mislim, v zadnji instanci, če je potem na poslanski strani te klopi interes, da se premakne z 31. 12. vsaj na 18. 5., je to nekaj, kar se da požreti. Mislim, minister pravi 30. 4., potem tu damo še dva tedna ekstra manevrskega prostora, ki ga, jaz mislim, sicer ne bi smeli, ampak, ajde, kajne. Tako je to nek predlog, pod katerega se lahko eventualno tudi podpišem - 11. 5. Če smo tu zdaj koalicija in Levica sklepčni okrog tega, potem lahko damo tak predlog na glasovanje.
V redu, hvala. Vem, da bom v poslanski skupini kregan, kregan sem tudi doma, nič takega.  Torej, če pravilno razumem, je prvih šest sklepov umaknjenih in glasujemo o štirih sklepih, ki jih bom prebral, in predlagam, da glasujemo o vseh štirih sklepih hkrati.  Prvi sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da nadaljuje z aktivnostmi usklajevanja dokumenta Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni negi. Ministrstvo za zdravje do 18. maja 2019 poda   (nadaljevanje) soglasje k usklajenemu besedilu prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi.«  Drugi sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo Ministrstvo za zdravje poziva, da sledi sklepu Vlade,« ne bom ga bral, »z dne 31. 1. 2019 in najkasneje do 30. septembra 2019 sprejme predlog kadrovskih standardov in normativov na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe.«  Tretji sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo Ministrstvo za zdravje poziva, da se v roku dveh mesecev opredeli do specialističnih področij v zdravstveni negi, ki jih je pripravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.«  Četrti sklep se glasi: »Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje, da v roku treh mesecev prouči možnosti priprave zakona, ki bi celostno urejal poklice v zdravstveni negi in oskrbi, in o teh ugotovitvah obvesti Odbor za zdravstvo.«  To so sklepi. Ali lahko preidemo na glasovanje? / oglašanje v ozadju/ Želite o vsakem posebej? / oglašanje v ozadju/ Glasujemo o… / kratek izklop mikrofona/ Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so sklepi sprejeti.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 9. nujno sejo Odbora za zdravstvo.  Želim vam lep in zdrav preostanek dneva!