Pričenjam 4. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člani komisije, vabljene, ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: Gospod Ferenc Horvat. Na seji pa kot nadomestni članice in člani komisije s pooblastili sodelujejo: Gospod Jani Prednik namesto mag. Bojane Muršič in gospod Franc kramar namesto Maše Kociper.

S klicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog za imenovanje direktorja Agencije za zavarovalni nadzor.

2. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje predsednika in dveh članov Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško

3. Določitev kandidacijskega postopka za imenovanje članice oziroma člana Slovenske nacionalne komisije za UNESCO

9. in 12. 11. 2018 pa ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi točkami A1, 1.a in 4. točko. In sicer:

A1 - Predlog za izvolitev sodnice Ustavnega sodišča Republike Slovenije

1.a - Predlog sklepa o imenovanju člana Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško

4. točka - Administrativne zadeve

Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev? Če ne, prehajamo na glasovanje o predlogih za razširitev. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A1 točko. Glasujemo.

Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.a točko. Glasujemo. Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja vas prosim za predhodna opozorila, saj moramo v takem primeru v skladu s 1. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost.

Sedaj pa sem dobil še eno pooblastilo. Gospod Jani Möderndorfer nadomešča gospoda Igorja Zorčiča.

Prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV SODNICE USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je državnemu zboru predložil predsednik Republike Slovenije.

Del gradiva je objavljen pri EPI, del gradiva pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

K tej točki dnevnega reda sem vabil Urad predsednika Republike Slovenije, seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, dobrodošli, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila: Predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru predlaga, da za sodnico ustavnega sodišča namesto dr. Jadranke Sovdat, ki ji mandat poteče 18. decembra 2018 izvoli dr. Katjo Šugman Stubbs. Predlog predsednika Republike Slovenije je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o Ustavnem sodišču pisno obrazložen, priloženo pa mu je tudi pisno soglasje kandidatke.

Ustava Republike Slovenije v 1. odstavka 163. člena določa, da je Ustavno sodišče sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika Republike izvoli Državni zbor na način, ki ga določa zakon v 2. odstavku navedenega člena pa da se sodniki izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Zakon o Ustavnem sodišču v 9. členu določa, da je za sodnico oziroma sodnika Ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.

V skladu s 1. odstavkom 14. člena navedenega zakona sodnika Ustavnega sodišča izvoli Državni zbor s tajnim glasovanje z večino glasov vseh poslancev.

V primeru izvolitve kandidatke za sodnico Ustavnega sodišča na seji Državnega zbora bo ta začela izvrševati funkcijo po izpolnitvi pogojev določenih v 17. členu zakona in sicer so to: Prisega pred Državnim zborom, prenehanje opravljanja nezdružljive dejavnosti ter iztek mandatne dobe sodnice namesto katere je predlagana v izvolitev.

Naj uvodoma preberem predlog sklepa o katerem bomo po opravljeni razpravi glasovali in sicer: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da za sodnico Ustavnega sodišča namesto sodnice, ki ji mandat poteče 18. decembra 2018 izvoli dr. Katjo Šugman Stubbs.

Končno odločitev o izvolitvi kandidatke bo sprejel Državni zbor z večino glasov vseh poslancev s tajnim glasovanjem. Za uvodno obrazložitev predloga prsim gospod Natašo Kovač, generalno sekretarko v Uradu predsednik Republike Slovenije. Prosim, beseda je vaša.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci, kot vsi veste, bo 18. decembra potekel mandat sedanji ustavni sodnici Republike Slovenije dr. Jadranki Sovdat.

Predsednik republike je v skladu z zakonom objavil javni poziv za zbiranje kandidatur za to mesto.

Prijavili so se trije kandidati oziroma so bili prijavljeni kot kandidati mag. Boštjan Pintar, Saša Sever in izredni prof. dr. Andraž Teršek.

Tako Saša Sever kot pozneje tudi dr. Andraž Teršek sta od svoje kandidature odstopila.

V okviru posvetovanj z vodji poslanskih skupin je predsednik republike prejel dva predloga kandidatur za to mesto. Najprej kandidaturo prof. dr. Verice Trstenjak, nato pa še kandidaturo prof. dr. Katje Šugman Stubbs. Predsednik republike je presodil, da obe kandidatki izpolnjujeta kriterije za opravljanje te funkcije. In glede na to, da zakon omogoča predsedniku republike, da kandidate za Ustavno sodišče izbere tudi izven javnega poziva, se je po dodatnih pogovorih in posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da Državnemu zboru predlaga kandidatko redno profesorico Katjo Šugman Stubbs, univerzitetno diplomirano psihologinjo, univerzitetno diplomirano pravnico in doktorico pravnih znanosti.

Kot je mogoče razbrati iz priloženega življenjepisa kandidatke je njeno dosedanje predavateljsko, raziskovalno, pedagoško in mednarodno delovanje tako obsežno, da ga je nemogoče strniti v par minut tega uvoda. Zato samo nekaj ključnih poudarkov.

Dr. Šugman je redna profesorica za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala in doktorirala. Hkrati je diplomirala na Filozofski fakulteti in pridobila naziv univerzitetna diplomirana psihologinja.

Od leta 2001 je dodatno zaposlena tudi kot raziskovalka, znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Poleg predavateljskega dela - predava tudi na Pravni fakulteti, predava tudi na Pedagoški fakulteti in kazensko pravo na doktorskem študiju. Opravila je številna predavanja na različnih mednarodnih in nacionalnih konferencah, kolokvijih in strokovnih srečanjih.

Na področju izobraževanja sodnikov je uvedla nov, izjemno uspešen način izobraževanja.

Njena bibliografija obsega 39 izvirnih znanstvenih člankov, 13 znanstvenih in strokovnih monografij v avtorstvu ali soavtorstvu, 28 poglavij v znanstvenih monografijah. Skupaj 360 enot.

Objavljala je v številnih jezikih, v angleščini, nemščini, italijanščini, francoščini. Mnogo od teh navedenih del je bilo objavljenih v tujini v prestižnih mednarodnih založbah.

Vrsto let je predavala in raziskovala v tujini kot gostujoča profesorica, raziskovalka, ocenjevalka na številnih tujih, najbolj prestižnih svetovnih univerzah. Univerza v Cambridgeu, Univerza Poitiers v Franciji, Pravna fakulteta Univerze v Luksemburgu. Na tej fakulteti je bila habilitirana v naziv »professeur associe« in nosilka predmeta na podiplomskem študiju gospodarskega kazenskega prava Evropske unije.

Je prejemnica Fulbrightove štipendije ameriške vlade, ki jo je vodila na Univerzo v Berkleyju.

Še vedno je aktivna članica Evropske zveze akademikov za kazensko pravo Evropske unije kot slovenska kontaktna točka te akademske zveze.

Je članica številnih domačih in tujih strokovnih združenj, prejemnica več mednarodnih štipendij, aktivno sodeluje in vodi številne domače in mednarodne raziskovalne projekte.

V letu 2011 do 2017 je bila tudi članica Državnotožilskega sveta.

Rdeča nit njenega znanstveno-raziskovalnega dela je vseskozi proučevanje človekovih pravic v kazenskem postopku. Postavljanje za pravice nemočnih in deprivilegiranih, borba za pravice obdolžencev in opozarjanje na kršitve človekovih pravic v praksi.

Je soavtorica več poročil o stanju varstva pravic obdolžencev v kazenskem postopku. Sodelovala je pri pisanju slovenske kazenske procesne zakonodaje.

Dobro pozna primerjalne pravne vidike svojega področja delovanja, mednarodne dokumente, ki urejajo človekove pravice, in jih vključuje v svoje razprave.

V Svetu Evropa je bila slovenska predstavnica v Evropskem odboru za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja ali kaznovanja. Skupaj s kolegico je soavtorica drugega poročila Slovenije za Organizacijo združenih narodov o izvrševanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.

Prav tako sodeluje pri delu Agencije Evropske unije za temeljne pravice, za potrebe Evropske komisije je izdelala številne analize dokumentov na področju človekovih pravic v kazenskem postopku.

Prof. dr. Šugman Stubbs se je včeraj tudi javno predstavila – predstavila svoje poglede, svoje dosedanje delo in poglede za vnaprej – vizijo dela na Ustavnem sodišču – in odgovorila tudi na nekatera vprašanja, ki so se do sedaj pojavila ob njeni kandidaturi.

S svojim dosedanjim delom je nedvomno dokazala visoko stopnjo zavezanosti varovanju človekovih pravic ter sposobnosti reševanja zapletenih pravnih problemov.

Predsednik republike je prepričan, da je zaradi vsega navedenega, dr. Šugman Stubbs več kot primerna kandidatka za opravljanje funkcije sodnice Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za to uvodno obrazložitev.

Zdaj pa odpiram razpravo članic in članov Mandatno-volilne komisije. Kdo želi besedo?

Izvoli, kolegica Anja Bah Žibert.

Hvala za besedo. Vsi poznamo funkcijo predsednika države in tisto, kar mu priteče. Gotovo ima predsednik, če tako pogledamo predvsem protokolarno funkcijo, ima pa v svojih pooblastilih kar nekaj zadev, ki pa so mnogo širše in tudi zelo močno vplivajo na samo državo. Ena od teh je tudi predlaganje v imenovanje kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča in danes govorimo ravno o tem, o predlogu, ki ga je dal predsednik države. Jaz moram povedati, da sem nad tem predlogom ne samo razočarana, ampak tudi zelo zaskrbljena. Od predsednika države bi ravno na takšni točki pričakovala mnogo več, predvsem to, da se ne izogne linije in dela po liniji najmanjšega odpora, ampak predvsem, da poskuša poiskati najširši skupni imenovalec in predlagati kandidate, ki nimajo ali pa v javnosti ne povzročajo nobenega dvoma.

Zdaj, predsednik države je ob predlogu kandidatke Katje Šugman Stubbs izjavil, da kandidatka vzbuja zaupanje za opravljanje te funkcije. To enostavno in preprosto ne drži. Ravno ta kandidatka zbuja velik dvom. Velik dvom, ki si ga v tem času, v tej državi ne bi smeli privoščiti in tukaj ne samo, da gre graja predsedniku države, ampak so tudi veliki pomisleki, kaj si on misli o spoštovanju Ustave Republike Slovenije.

Če nadaljujem, spomnite se še v prejšnjem mandatu, ko je takrat naša kolegica poslanka, sodnica Jasna Murgel izjavila ob eni točki: »Imamo še leto dni, da pošlihtamo Ustavno sodišče in ga naredimo seveda po svoji podobi«. Ta izjava je takrat bila seveda deležna burnih odzivov in omenjena – takrat kolegica je to izjavo sicer potem izbrisala, ampak izjava ostaja – »naredili bomo sodišče po svoji podobi« in to se danes dogaja.

Poglejte, kandidatka Katja Šugman Stubbs je javno zagovarjala odločbo sodišča na prvi stopnji o zadevi Patria. Še več, v javnosti je celo krožila informacija, da je sodelovala pri sestavi te sodbe. Seveda je potem to ona zanikala, vendar pa dvom o tem ostaja. Kandidatka je včeraj mislim, da na vprašanje, kako je bila povezana s to sodbo, pa potem izjavila, da se vsebinsko ni nikoli spustila v to razpravo. Veste kaj to sporoča? Če se vsebinsko ni spustila v to razpravo, potem se je politično, potem se je lahko samo politično. Če bi pogledali njene članke takrat, bi se prijeli za glavo. In nekdo, v katerem je prej bilo predstavljeno, da dela veliko na varovanju človekovih pravic, je zagovarjal sodbo, ki je kršila človekove pravice in kršila ustavo. In nekdo, ki je na strani kršitev Ustave Republike Slovenije, bo danes predlagan za ustavnega sodnika. Glejte, to je za mene nedopustno.

Kandidatka je tudi izjavila, da bo delovala po dobri… da se bo trudila delovati v dobri veri. Nihče od nje ne pričakuje, da bo delovala v neki njeni dobri veri, ampak, da bo delovala v skladu z Ustavo Republike Slovenije in zakoni. Njena dobra vera se je pokazala v njenih mnenjih, ko je v bistvu bila vedno na strani proti volje ljudstva tudi v nekaterih drugih primerih. Oglašala se je tam, kjer je ljudstvo reklo jasno, ne, na referendumu. Skratka, mi res ne želimo nekih dobrih ver, ampak želimo, da nekdo dela v skladu u Ustavo in da spoštuje voljo ljudstva. Seveda jaz absolutno razumem, da je pač potrebno v tej državi narediti očitno vse, da bo globoka država delovala, ampak da še dodatno institucionaliziramo ljudi tipa Masleša in pa Bavcon, je pa skrajno nevarno početje za to državo. Vsi dobro vemo, kakšno zaupanje je v sodni sistem. In v primeru Patria, a veste, ne gre za to, da je bil na drugi strani Janez Janša, gre za odločitev Ustavnega sodišča, ki je bila soglasna. Takrat so soglasno ustavni sodniki izrazili nedopustnost takšnih sodb. In vsi dobro vemo, kakšne težave imamo tudi za vse tiste stvari, ki prihajajo na Evropsko sodišče. Sodbe cepajo kot muhe, zato ker se nismo ogradili od sistema sojenja, ki je veljal za neko drugo državo. In danes vsi dobro vejo, da je zadeva Patria bila politična sodba, kajti vsebinsko ni imela nobene podlage. In da danes nekdo v tem Državnem zboru pride s predlogom, da za ustavnega sodnika imenujemo nekoga, ki je na strani kršitev Ustave, je nedopustno. Saj koalicija bo naredila svoje, saj to je jasno, ampak me pa čudi, da predsednik države tako hitro poklekne. Nekoliko ali pa nekaj več hrbtenice bi pa vendarle pričakovala od nekoga, ki je bil izvoljen kot predsednik države s strani državljank in državljanov. Seveda je to za njega najlažja pot. Predlaga pač nekaj koalicija in naj gre čez. Ampak da niti ne izrazi nekaj dvoma v takšen predlog, to pa je problem. Tako da seveda v Slovenski demokratski stranki nikakor ne moremo podpreti omenjene kandidatke. Če bo potrebno, se bom v razpravo še vključila. Bi pa seveda si želela, da vsi skupaj razmislimo. Ne gre za to, da prihaja kandidat iz ene ali druge politične podpore. Gre za to, da skupaj iščemo najširše imenovalce. Zato pa imamo v Državnem zboru to nalogo, da izberemo. In dokler bomo delovali samo po sistemu naši, ne bomo daleč prišli. In državljanke in državljani bojo doživljali samo nova in nova razočaranja. Jaz sem pač pričakovala, da bo nekaterim po teh volitvah jasno, da ljudje želijo drugačno politiko, ampak očitno pač nekateri z nekimi standardi nadaljujejo. In jaz menim, da je ravno kadrovska politika na področju sodišč tista, ki je ostala še najbolj zakrnela in še najbolj v nekem drugem času in očitno s tem samo še nadaljujemo, ne da bi se od tega ogradili.

Hvala.

Zdaj pa ima besedo kolega Jani Möderndorfer. / oglašanje iz dvorane/ Möderndorfer, sem rekel pravilno.

Ta razprava kolegice Anje seveda govori, da zgleda, stavki, kot se slišijo zelo dobro: »Upam, da je po teh volitvah postalo jasno, da se morajo stvari spremeniti« in podobne stvari. Glejte, take stvari mene pač preprosto ne prepričajo. Me pa prepričajo predvsem reference, ki jih kandidatka ima. Predvsem pa se mi zdi neokusno in nevmesno razpravljati o tem, kaj je predsednik države predlagal in kaj ne, če pa vsi vemo in to sama kolegica Anja ugotavlja, kakšno funkcijo ta predsednik ima. In v tej fazi, v tem trenutku, seveda ima tisto najboljšo možnost, da izbere, ko vidi, kdo ima pravzaprav realne možnosti, da sploh pride skozi. In to je njegova primarna naloga, ne da se ocenjuje, bog ne daj, po tem, da bi se ocenjevali, kdo je poškodoval lik in delo princa teme, in se v resnici usmeril v to, ali je primeren za to družbo, da kaj uspe ali ne uspe. Če je to za vas edini mejnik resnice in neko novo kristusovo štetje, od takrat naprej, kdo je pravi in kdo ni pravi, potem imate resne težave predvsem samo vi. Meni je zelo pomembno, da se je kandidatka zelo jasno opredelila do tistih ključnih vprašanj, ki pa so za mene pomembna in jih vi preprosto ignorirate - da bo varovala človekove pravice, da bo varovala predvsem že pridobljene pravice, ker zdaj v zadnjem času, zgleda, to ni več tako samoumevno, da če je nekaj že pridobljeno, da se to ne bo več spremenilo. Da ne govorim o svobodi odločanja o rojstvu otrok, tu ne tenzije v zadnjem času spet naraščajo, kdo in kdaj lahko o tem odloča; sem mislil, da je imela dolga leta v Evropi samo še Švica s tem probleme. Da ne govorim še o čem drugem. Jaz kandidatke osebno ne poznam, nisem delal nobenih resnih analiz, tako kot jih dela laboratorij v SDS. In moram reči, da sem prav zadovoljen v prvi vrsti, da je ženska, da ima zelo zdrave in jasne nazore. Glede strokovnosti njenih odločitev, če bo izvoljena, pa ji lahko zaželim samo srečno pot in srečo pri odločanju, ker jo bo potrebovala, in to zelo. In upam, da bo imela čim manj shodov zaradi svoje funkcije, ker vidim, da se ji že napoveduje, da jo kaj resnega čaka. Pogumna je, čestitke!

Hvala, kolega Jani.

Besedo ima Anja Bah Žibert.

Ja, tu se pa pokaže vsa veličina kolega Janija Möderndorferja - princ teme je pomemben, ne kršitev ustave, ki jo je tudi sam zagrešil. Dajmo za ustavnega sodnika nekoga, ki je na strani kršitev ustave! Zato, ker je po njegovo na drugi strani princ teme. Vidite, to je nevarnost, ker gre za osebni obračun, kolega, ne za to, kaj je prav in kaj ne, ali je bila ustava kršena ali ni bila. Bila je. In še enkrat povem, soglasno so ustavni sodniki povedali, soglasno, različni ustavni sodniki. Poglejte, kdo jih je predlagal! In še nekaj. Ko govorite o shodih, zakaj se vi tako bojite ljudstva? Jaz razumem, kolega Jani, da malo težav je, ker ste skozi šivanko prišli v Državni zbor, ker vam je ljudstvo reklo »ne, nočemo skozi uho šivanke«. Ljudstvo vam je reklo »ne«, ker ne želijo politikov vašega tipa. Ravno zaradi takšnih izjav, niso pomembne kršitve ustave, pomembno je, kdo je na drugi strani. No, in smo zopet v tistih časih, ko so bili krivi ljudje, ne zato, kaj so storili, ampak kdo so bili, ker se je sodilo po imenih in priimkih, ne po dejanjih. In res, takšnih sodišč si, ne da ne želim, ampak si jih, upam, ne bomo privoščili, sicer nam bo Evropsko sodišče vedno znova dalo zaušnico. Vendar takšne zaušnice potem plačujejo državljanke in državljani, njim naprtimo potem tiste odločitve. In ni res, spoštovani kolega Jani, da jaz ne smem razpravljati o tem, kaj je predlagal predsednik države. Ali ne smemo imeti svojega mnenja? Jaz sem povedala, da je to njegova pristojnost, povedala pa sem, da bi od njega pričakovala nekoliko bolj, bom rekla, ali pa da se tej zadevi posveti nekoliko globlje. To je vse, kar sem povedala. In za tem še vedno stojim, da se mi zdijo linije najmanjšega odpora najbolj enostavne, da včasih je pa treba iskati za dobro države širši kompromis. Samo to.

Hvala.

Postopkovno, Jani Möderndorfer. / oglašanje v ozadju/ Aja, pardon, Janja Sluga ima prednost za postopkovno.

Hvala lepa. Predsednik, jaz upam, da ste zaznali to, kar smo zaznali vsi, ki zdaj tu sedimo, se pravi, nedopustnost takšnih izvajanj, kot jih je zdaj pokazala kolegica Anja. Da se pogovarjamo o tem, kdo je prvorazreden, kdo je drugorazreden poslanec, kdo si zasluži biti tukaj ali ne, to je nedopustno. In v prihodnje pričakujem od vas, da boste nemudoma posegli v besedo takemu razpravljavcu.

Hvala.