Lep pozdrav!

Pričenjam 30. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene ter ostale prisotne!

Današnje seje se ne morejo udeležiti: poslanec Branko Grims, poslanec Andrej Kosi, poslanec Anton Šturbej, poslanka Anja Bah Žibert in poslanec Žan Mahnič. Na seji pa bodo kot nadomestni poslanci sodelovali poslanka Saba Žibrat, ki nadomešča poslanko Janjo Sluga in poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oz. za umik zadeve, zato je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH, ki jo je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet dne 2. 11. in je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo smo dobili še torej zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora in mnenje Vlade.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Državni svet, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Urad Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Državni svet je na seji 2. 11. 2023 ob obravnavi navedenega zakona na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Državni zbor je zakon sprejel na 50. izredni seji dne 26. 10. 2023. Odbor bo navedeno zahtevo obravnaval na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora in oblikoval mnenje o tej zadevi.

In pričenjam z obravnavo zahteve in besedo predajam vabljenim na seji, najprej predstavniku predlagatelja zahteve, ki bo verjetno podal dopolnilno obrazložitev zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje, to je državni svetnik Andrej Poglajen.

Izvolite.

Ja, spoštovani, hvala za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Državni svet Republike Slovenije je na 9. izredni seji 2. 11. 2023 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih tako imenovani ZTuj-2H sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije o zakonu ponovno odloča. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je Državni zbor sprejel na 50. izredni seji dne 26. oktobra 2023 prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov združitve družin.

Poleg tega zakon uvaja tudi tako imenovano novo preživetveno raven poznavanja slovenskega jezika. Omenjena raven strokovno sploh ni definirana, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih pa v spremenjenem devetem odstavku 47. člena določa da, citiram: "Minister, pristojen za izobraževanje, določi kriterije in merila za izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni."

Omenjena zakonska dikcija s tem izpušča stroko, ki na podlagi mednarodnih dogovorov ter standardov določa zahteve, ki so potrebne za spremembo evalvacijskih stopenj poznavanja jezika. To je bilo tudi dosti izpostavljeno skozi samo razpravo na seji Državnega sveta. Nenazadnje pa, če primerjamo recimo gradivo, ki ga je izdal…, ki ga je izdal Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik preživetvene narave za slovenščino definirajo sledeče, citiram: "Leta 2002 je bil v okviru Sveta Evrope pripravljen dokument Preživetvena raven kot opis ravni A1. V zvezi s spremembami glede pogoja znanja slovenskega jezika za tujce, znižanje zahteve po znanju slovenskega jezika z ravni A1 na že prej omenjeno tako imenovano preživetveno raven velja poudariti, da takšen koncept, ki ga prinaša zakon, ne omogoča integracije. Hkrati ni znano, kako bo k intenzivnejši in uspešnejši integraciji pripomogla strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani EU v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Republiki Sloveniji, ki naj bi jo v skladu z devetim odstavkom spremenjenega 106. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih sprejela Vlada Republike Slovenije." Spoštovane dame, spoštovani gospodje, slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete, zato moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, povezanih z znanjem slovenskega jezika zelo previdni. Potreba po znanju jezika je praktično na vsakem koraku. Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce, šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah, zaposlovanju, zato morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočili čim boljšo integracijo v lokalno okolje. Omeniti je treba, da je bil standard poznavanja jezika začasno prilagojen oziroma znižan že ob sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih tako imenovani ZTuj-2G, ki ga je Državni zbor ob ponovnem odločanju sprejel 17. aprila 2023. Glede na navedene pomisleke, ki so bili izpostavljeni in na ne strokovno in površinsko obravnavo zakona oziroma pripravo zakona v zakonodajnem postopku na vašem Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na plenarni seji Državnega zbora ter Državni svet ocenjuje, da so pomisleki o ustreznosti določb zakona utemeljeni, zato Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlaga, da sprejme mnenje, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih ni ustrezen. Hvala lepa.

Hvala. Naslednji dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki Tini Heferle. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu! Naj na kratko predstavim stališče Vlade, ki seveda je takšno, da predlagamo Državnemu zboru, da ne podpre odložilnega veta, ki ga je izglasoval Državni svet in hkrati bom ovrgla vse tri bistvene očitke, ki so bili izpostavljeni s strani predstavnika Državnega sveta.

Naj za začetek pojasnim, zelo eksplicitno in na kratko, da bistvo te novele, ki je danes pred vami, je, da nekako reorganiziramo sistem preverjanja znanja slovenskega jezika za tujce in to za tujce, ki se združujejo z družino, se pravi, za družinske člane tujca, ki pri nas prebiva in dela. Gre preprosto za to, da imamo v državi nevzdržen sistem certificiranih izpitov, kar pomeni, da nimamo na trgu dovolj izvajalcev, ki bi izvajali certificirane izpite, kot je raven A1 oziroma tako imenovana vstopna raven, zato s to novelo želimo samo organizacijsko drugače urediti sistem, se pravi, sistem tečajev slovenskega jezika in pa na koncu tudi sistem preverjanja znanja slovenskega jezika na tej najbolj osnovni ravni, ki omogoča začetno integracijo tujcev. Tako, da tukaj na tej točki odločno zavračam očitek Državnega sveta, da s to novelo kakorkoli nižamo nivo znanja slovenskega jezika za družinske člane tujcev, pač pa kot rečeno ga samo drugače urejamo, se pravi, ne na certificiran način, ampak na malo bolj formalistično razrahljan način, zato da bomo lahko pritegnili čim več izvajalcev v državi, ki bodo lahko izvajali tečaje na tem nivoju in v nadaljevanju tudi preverjanje znanja. Gre za tako imenovano preživetveno raven, ki jo zakon zelo jasno tudi definira, tako da tukaj tudi očitka, da ta raven ni definirana, niti ne razumemo najbolje, saj jaz sama osebno ne, ker zakon točno določa, da je preživetvena raven predstavlja temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, ki je omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja. Če gremo gledati primerljiv nivo znanja slovenskega jezika, torej na vstopni ravni oziroma na ravni A1 enotnega evropskega jezikovnega okvira je opis znanj, ki jih je potrebno pridobiti zelo zelo podoben, praktično enak. Tako da nivo znanja s to novo ureditvijo ne nižamo. Prav tako kot sem omenila je raven, preživetvena raven, zelo jasno definirana. Kar se tiče pa očitka, da tovrstna raven - preživetvena raven - znanja slovenskega jezika ne omogoča integracije pa se s tem očitkom tudi ne gre strinjati iz čisto preprostega razloga, kot sem že omenila, govorimo o samo določeni eni kategoriji tujcev, to so družinski člani, ki pridejo v našo državo za to, da se združijo s svojo družino, se pravi, z recimo nekim delavcem, ki ima enotno dovoljenje za prebivanje in delo v naši državi.. Za to začetno raven, oziroma za to združitev z družino je prvi korak, da se tujec nauči nekih osnovnih temeljnih veščin slovenskega jezika. Vse nadaljnje integracijske programe pa seveda lahko in bodo tujci obiskovali in se udejstvovali v njih tudi na podlagi integracijske strategije, ki se bo te dni sprejela in jo bo Vlada potrdila. Tako, da vsi očitki, ki smo jih slišali na nivoju Državnega sveta po oceni Vlade Republike Slovenije ne držijo in zato predlagamo Državnemu zboru, da to novelo potrdi. Hvala lepa.

Naslednji dajem besedo predstavnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državni sekretarki gospe Jasni Rojc. Izvolite.

Hvala lepa. Jaz bi se ravno tako odzvala predvsem na trditev, da ta rešitev predstavlja dodatno znižanje standarda, kar absolutno ne drži. Namreč skupni evropski jezikovni okvir oziroma certifikatni sistem se tudi pri nas uporablja, torej v Sloveniji samo v dveh primerih. In sicer Center za slovenščino kot drugi jezik kot certificira, torej v ta okvir nekako ukalupi znanje tujcev in pa Državni izpitni center kot certificira znanje tujih jezikov za slovenske državljane. Certifikatni sistem je seveda zelo zapleten in zato predstavlja ozko grlo pri v bistvu izvajanju tečajev in izpitov za tujce. Še vedno sicer ta sistem ostaja za vse druge namene, razen za združevanje družin, ko takrat, ko v bistvu ne moremo zagotoviti opravljene izpite znotraj certifikatnega sistema dopuščamo možnost, da se to uredi na drugačen način. Torej, narobe je že to, da se razlaga preživetvena raven kot neka nižja stopnja v sistemu ravni posejev. Torej to ni sistem ravni posejev, ampak gre za drugačen način, veliko bližje pridobivanju oziroma lahko bi rekli nudenju znanja in preverjanju znanja v šoli. Tudi naši učenci v šoli ali pa odrasli v sistemu izobraževanja odraslih, ne gredo skozi certifikatni sistem. Morda se zdimo tujih jezikov na maturi, ko pridobijo tudi certifikat v znanju jezika, mislim, da B2, če se ne motim. Drugače gre pa tukaj za preverjanje v skladu z nekimi usmerjevalnimi dokumenti. V splošnem izobraževanju v osnovni šoli in gimnaziji so to učni načrti, in sicer katalogi znanja, ki predpisujejo seveda neke cilje izobraževanja in potem preverjajo dosežene cilje skozi preverjanje standardov znanja, ki so lahko procesni ali pa vsebinski, torej preverjajo tako vsebino kot tudi nek proces, torej govorni, pisni in tako naprej. Na podoben način smo si zamislili rešitev tudi za primer pridobivanja potrdila o znanju slovenskega jezika za združitev družin. Prav tako ne drži, da smo zaobšli stroko, kajti inštitucije, ki pripravljajo kurikularne dokumente, po katerih se izobražujejo naši otroci, mladi in odrasli, torej Zavod za šolstvo in pa tudi Andragoški center Slovenije so tiste inštitucije, ki bodo pripravili dokument, ki ga pa v skladu z uveljavljenimi postopki potem določi minister za vzgojo in izobraževanje. Torej, po našem mnenju gre tukaj kvečjemu za dodatne kapacitete, oz. širitev kapacitet glede izvajanja tako tečajev, kot potem tudi izpitov. Namreč, edini ki lahko izvaja izpite po / nerazumljivo/ torej certifikatni sistem je Center za slovenščino kot drugi tuji jezik, medtem ko vse druge inštitucije, ki razpolagajo s kadrom, z znanjem, kapacitetami tega ne morejo. Zakon o državljanstvu je tisti, ki to določa, poleg tega pa opozarjamo tudi, da je v bistvu to potrdilo oziroma, da bo to potrdilo lahko služilo izključno za združitev družin, da ne predstavlja javne listine, ki bi izkazovala pridobljeno izobrazbo ali pa kaj podobnega in vsak tujec, ki bo pridobil to potrdilo, bo pa želel nekaj več, karkoli, torej ali v bistvu za zaposlitev ali kaj podobnega, bo še vedno moral tudi skozi certifikatni sistem, kar pomeni, da bojo morda osebe celo dvakrat obiskovale tako tečaj slovenskega jezika kot tudi opravljale ustrezen izpit.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, direktorici mag. Katarini Štrukelj.

Izvolite.

Ja, lepo pozdravljeni!

Ko bo MVI v bistvu določil kriterije in merila v bistvu potem pač nastopimo mi. Mi bomo pripravili razpis, v razpisu bodo, mogoče malo boljše razložim, kako ta razpis poteka, gre za odprti postopek, ker so sredstva vsaj 500 tisoč evrov mi ocenjujemo, za ta razpis potrebujemo 3 mesece, v razpisu določimo, kdo je izvajalec, katere kriterije mora izpolnjevati. Izvajalca se natančno preveri, da pač res to izpolnjuje in potem se pač sklene pogodba. Vsaka pogodba ima skrbnika. Tisti, ki izvaja v bistvu vsak dan oziroma kadar bo potekal tečaj, je tudi lista prisotnosti. Ta lista prisotnosti se pod določeno kodo tudi potem pošilja na urad, imamo tudi on pod kontrolo, kar pomeni, da skrbnik, to je v bistvu, tak postopek tudi že zdaj, v te, ki zdaj izvajajo, gre lahko na teren, tudi hodimo na teren, tudi opazili smo že kakšne stvari, ki smo jih morali potem prilagoditi. Skratka izvajalci so podvrženi kontroli in ko se pač potem zaključi ta program, se..., bo ta izvajalec moral opraviti, tudi pripraviti izpit oziroma pač ta, bom rekla, prilagojeni izpit, to ni enak izpit ZIP-u na ravni A1 in potem, po tem zaključku se izda potrdilo, se pravi to in ne, to bo pa vse določeno v razpisu, ki ga bo pripravil urad, potem ko v bistvu MVI pripravi kriterije in merila.

Hvala.

Zdaj prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Izvoli, poslanka Nataša Sukič.

Ja, najlepša hvala, saj bom zelo kratka.

Ne razumem zadržkov Državnega sveta, ki očita Vladi Republike Slovenije, da je pripravila slabo premišljen zakon. Bojim se, da ste vi pripravili slabo premišljen odziv in po nepotrebnem povzročate težave in blokirate zakon, ki je pravzaprav dober in ne vem, razen, če želite otežiti življenje tujim delavcem, tistim, ki najtežja dela pri nas opravljajo, ki so se združili s svojo družino, imajo tukaj otroke, svoje partnerje, želite morda razbite družine? Pognati te ljudi iz države? Tisti, ki še niso uspeli tega znanja pridobiti, mislim certificirano pridobiti, samo zato, ker pač preprosto ni dovolj izvajalcev s certifikati, ta trenutek jih pač ni. In, če ti nimaš dostopa do tega, potem pač ne moreš ti dobiti certificiranega oziroma potrdila, da to znaš. Po drugi strani je tukaj, je kup predsodkov, kot da ljudje, ki so prišli sem, tukaj želijo trajno ostati, delati, pomagati, graditi to družbo, kot da ti ljudje nimajo interesa se naučiti vsaj osnov jezika in spoznati osnov naše kulture. Mislim, take stvari ves čas poslušamo. Jaz tega res ne razumem, ne razumem. In kaj bi pravzaprav vi v Državnem svetu imeli od tega, da zdaj poženemo kup družinskih članov čez mejo in delavcev, delavci pa kaj, ki opravljajo grozljiva težka dela na gradbiščih, in tako dalje, dela, ki jih pravzaprav državljani Slovenije niti nočejo več opravljati. Oni pač ne rabijo znati tega, ampak so samo dobri kot delovna sila. Ali je to prav ali je to tisto kar si pravzaprav Državni svet želi in nam sporoča? Mislim, da bi Državni svet moral kdaj tudi premisliti svoje odločitve, ne pa kar po nekem avtomatizmu in na podlagi nekih predsodkov kar se izstreliti, vedno znova poskuša blokirati neke take zakone, ki so zelo dobri in dobro je in ta Vlada je prva, po ne vem kolikih vladah, ki se je resnično lotila integracijske strategije. Ali se je katera prej? Ali se je morda prejšnja vlada tega lotila? Ne, prejšnja vlada se je lotila oteževanja in zank v zakonu in ne vem česa vse, oteževanja življenja teh ljudi, ni pa poskrbela za sistemske rešitve kako bi pomagala, da bi ti ljudje dejansko lahko te pogoje izpolnili. To je pa znala ta Vlada, prejšnja početi, pa ne samo prejšnja, prejšnje Vlade, bom rekla, ne govorim samo o vladi Janeza Janše, ampak ta je bila sploh zelo inovativna, ko je bilo treba oteževati življenje in diskriminirati. Zato jaz pozdravljam to, kar je naredila Vlada Republike Slovenije, pozdravljam, da se je resno lotila integracijske strategije in da zelo resno misli z implementacijo te strategije v praksi. To je pravi način. Tako se opravljajo migracije, tako se privabi tujo delovno silo, ki nam je primanjkuje. Spoštovani kolega, vsaj 20 tisoč ljudi v tej državi nam primanjkuje na trgu dela in zaposlovanja. Kje jih bomo pa dobili, če ne s tujci, ki pridejo sem? A tem tujcem bomo pa grenili življenje: delajo lahko, z družino pa ne smejo živeti, otroke bomo ločili od njihovih očetov, od njihovih mater in tako naprej. Mislim, to je res grozljivo kako dvolične in kako sprevržene rešitve se porajajo na desni strani tega političnega prostora in pa v Državnem svetu, na žalost tudi. Tako da jaz absolutno nasprotujem temu, da bi veto Državnega sveta zrušil ta zakon in absolutno ideje Državnega sveta ne podpiram. Hvala lepa.