Dober dan! Dobrodošli na 26. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vse članice in člane odbora, vabljene, ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjamo sejo in takoj uvodoma vas obveščam, da se seje ne morejo udeležiti poslanka Eva Irgl, poslanka Karmen Furman, poslanka Anja Bah Žibert in poslanka Alenka Helbl. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanec Tomaž Lah, ki nadomešča poslanka poslanca Darka Krajnca in poslanka Andreja Rajbenšu, ki nadomešča poslanca Jurija Lepa.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red s 1. točko dnevnega reda - obravnava zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. V poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem prehajamo na našo TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH. Gradivo za sejo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točki pa so bili vabljeni Državni svet, Vlada, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za predstavitev izhodiščne zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, to je gospod Marko Lotrič. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni, na današnji seji en lep pozdrav.

Državni svet je na 9. izredni seji 2. novembra 2023 sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Zagotovo se vsi strinjamo, da je sprememba Zakona o delovnih razmerjih tudi zaradi sprememb v delovnih procesih samega odnosa do dela in spreminjajoče se načina življenja nujna, je pa vprašanje ali se je temu v celoti sledilo pri sprejemu zakona, ki je pred nami. Pomisleki delodajalcev v zvezi z novelo niso bili izraženi zato, ker zaposlenim ne bi želeli priznati njihovih pravic, saj se delodajalci še kako zavedajo, da kapital podjetij in državnih investicij tudi prek znanja in pridobljenih življenjskih izkušenj v prvi vrsti predstavljajo ljudje. Na to, da delodajalci cenijo doprinos zaposlenih, kaže tudi dejstvo, da je slovensko gospodarstvo v lanskem letu ustvarilo za dobrih 6 milijard evrov dobička, pri čemer je nazaj v podjetja, v znanje, v ljudi, v stroje, v zgradbe, v opremo, investiralo več kot 7 milijard evrov. To kaže, da deluje odgovorno tudi do zaposlenih, saj jim s tem omogoča boljše pogoje dela in višje plačilo za opravljeno delo. Jedro pripomb delodajalcev v zvezi s sprejeto novelo je bilo zato usmerjeno v način na katerega so bile spremembe zakona sprejete po nujnem postopku, enostransko in brez soglasja delodajalske strani. Ena izmed rešitev pa je bila sprejeta celo brez kakršnihkoli pogajanj s socialnimi partnerji na željo nevladnih organizacij. Ker gre za sistemski zakon, ki ima širok krog naslovnikov in ne za interventni zakon, ni razloga, da je bila tokratna novela v Državnem zboru obravnavana po nujnem postopku. Postopek priprave in sprejema zakonske novele vsekakor ni bil skladen s pravili poteka socialnega dialoga, Prav tako se pri pripravi sprememb zakonodaje ni upoštevalo nacionalnega reformnega programa 2023, ki določa, da morajo biti vse ključne spremembe na trgu dela oblikovane v socialnem dialogu in sprejete v soglasju s socialnimi partnerji. Med pogajanji je kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta in izrazito neenakopravne obravnave delodajalske strani v tripartitnem dialogu z Vlado in sindikati. Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog. Sprejet zakon poleg prenosa evropskih direktiv in usklajenih členov vsebuje določbe s katerimi se na delodajalsko stran brez njenega soglasja prenaša številne nove finančne in administrativne obremenitve. Gospodarstvo je bilo v zadnjem letu deležno že mnogih obremenitev, na katere je pristalo spričo določenih aktualnih okoliščin. Napovedujejo pa se še dodatne davčne obremenitve v zvezi z obnovo po poplavah in pokojninsko reformo. Pri tem pa na vidiku še ni nobenih ukrepov, ki bi gospodarstvo vsaj deloma razbremenili. Če jih konkretno navedem, in sicer prvič zvišanje minimalne plače 1. januarja 2023, posledično so se zvišale vse plače, s tem tudi stroški za delodajalce, pri čemer zaradi visokih davčnih obremenitev in prispevkov večina plač še vedno ni dovolj visoka za dostojno življenje. Drugič, prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo nadomestil obvezni zdravstveni prispevek, to je potem davek. Tretjič, uzakonjen je bil prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2 % plače. Pri zaposlenih bo odstotek plačal delavec, 1 % zanj še delodajalec, za samostojne podjetnike in kmete to pomeni 2 %, za upokojence pa 1 %. Četrtič, ukrepe za odpravo posledic poplav; 14. Avgust, t. i. dan solidarnosti, je stal gospodarstvo 120 milijonov, učinek pa je najmanj vprašljiv. Petič, ukrep solidarnostne sobote in solidarnostnega prispevka, za katerega je Vlada naknadno sama spoznala, da je preuranjen. Šestič, koliko bo stala napovedana pokojninska reforma, še ne vemo. Sedmič, Zakon o obnovi bo, vsaj tako pravi osnutek, prinesel višji davek, in sicer 22, % kar pomeni 3 % točke več od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028. Velikokrat sem že poudaril, da bom to storil in bom to storil ponovno. Kapital tako podjetij kot državnih institucij so v prvi vrsti ljudje. Tega se zavedamo v delodajalskih organizacijah in tega bi se morala zavedati tudi Vlada in Državni zbor pri oblikovanju obravnave in sprejetju Zakona o delovnih razmerjih. Ob tem pa naj omenim še 8. točko Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, ki bo postavil v nekonkurenčni položaj predvsem slovenska podjetja, ki delujejo v Avstriji, Nemčiji in Švici, predvsem tukaj. V zvezi s podaljšanjem zadrževanja učinkovanja odpovedi sindikalnim zaupnikom ocenjujemo, da bo to povzročilo neenako obravnavo v odnosu do ostalih varovanih kategorij delavcev. Cilj zaščite delavskih predstavnikov bi moral biti zagotovljen tako, da bo ureditev sorazmerna glede na ostale kategorije delavcev, hkrati bi morali zaščititi tudi delodajalca, ki v primeru naknadne ugotovitve, da je bil odpovedni razlog utemeljen, ne bo imelo pravne podlage za povračilo izplačanega nadomestila plače. Nadomestilo bo delavcu pripadlo v času zadržanja učinkovanja odpovedi, bremenilo pa izključno delodajalca.

Večkrat je bil v razpravah o zakonski noveli kot problematičen omenjen tudi nov 168.a člen, ki se nanaša na odsotnost žrtev nasilja v družini, kot sporna sta bila izpostavljena tako vsebina kot način uveljavljanja tega člena. Ta člen sploh ni bil predmet pogajanj, predlog zakona pa je bil uvrščen naknadno izven socialnega dialoga v času obravnave predloga Zakona na Vladi. Pri tem so bili končni popravki teksta narejeni po tem, ko je Vlada uradno predlog zakona že potrdila, Gre za zelo zaskrbljujoč modus operandi Vlade. V kolikor se tak način sprejemanja zakonodajnih rešitev izkaže za nov način njenega delovanja, se zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost socialnega dialoga. Če ne drugega, bi pričakovali spoštovanje slednjega vsaj ob obravnavi tako pomembnih vprašanj, kot je ureditev delovnopravne zakonodaje.

Na ustrezno ureditev krajšega delovnega časa žrtev nasilja v družini je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Menila je, da ureditev ni zadosti določena. Ni namreč jasno, ali se mora delodajalec do predloga samo opredeliti ali pa je dolžan predlogu delavca ugoditi. Tudi ureditev oskrbovalnega dopusta je sporna z več vidikov. Opozarjamo predvsem na to, da ni jasno, kdo poda oceno ali obstaja tako imenovana potreba po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov ter na vidik varovanja osebnih podatkov.4. odstavek 167. člena zakona predvideva možnost obdelave osebnih podatkov upravičenca do nege. Pri tem niso določno opredeljeni osebni podatki, vrsta in način njihove obdelave ter drugi pogoji, da bi bilo zagotovljeno zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov v skladu z 38 členom Ustave. Zaradi vseh navedenih pomislekov Državni svet od Državnega zbora zahteva ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih in predlaga, da o ponovnem odločanju zakona ne podpre. Odločitev je vaša. Hvala lepa.

Hvala. Besedo predajam predstavniku predlagatelja zakona, to je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Lep pozdrav hvala za besedo.

Državni zbor je v prejšnjem tednu obravnaval ta zakon vsebinsko, tako da morda jaz danes ne bi še enkrat izgubil časa z vsebinskimi obrazložitvami, bi se pa mogoče odzval na utemeljitev naknadnega veta na zakon, ki ga je podal Državni svet. Kot sem razbral tudi iz današnje predstavitve, gre za približno tri očitke, torej, da je ministrstvo kršilo pravila ESS v okviru pogajanj za ta zakon. Jaz danes še enkrat ponavljam, da pravil ESS pri pogajanjih za Zakon o delovnih razmerjih ministrstvo ni kršilo in bi tudi rad slišal konkretno navedbo, kje smo kršili ta pravila. Drugo, da nekateri dodatni predlogi, kot so recimo predlogi za varstvo žrtev nasilja v družini, niso bili nikoli obravnavani v sklopu pogajalske skupine, Tudi to ne drži. Delodajalska stran je tekom pogajanj večkrat izrazila željo, da naj zakon odpremo tudi v dodatnih točkah, torej ne tistih, ki jih je ministrstvo predlagalo v noveli, ampak naj se pogovorimo o dodatnih vsebinsko drugih predlogih delodajalcev. Na pogajalski skupini smo sprejeli sklep, da ko zaključimo obravnavo novele, ki jo je ministrstvo predlagalo, bomo socialnim partnerjem posredovali dodatne predloge Nasprotnega partnerja, 16. 6. smo to tudi storili. Delodajalski in sindikalni strani smo posredovali dodatne predloge delodajalske strani, dodatne predloge sindikalne strani in pa tudi dodatne predloge ministrstva znotraj katerih je bil tudi predlog za varstvo žrtev nasilja v družini. Prošnja temu sporočilu je sledila, da se te predloge preuči in da se o njih pogovorimo na seji pogajalske skupine, ki je bila sklicana za 23. 6. Dan pred to sejo so delodajalci udeležbo na tej seji odpovedali in tudi se ni izvršila. Hočem samo reči, da ti predlogi dodatni so bili obravnavani tekom dela pogajalske skupine, res pa je, da žal se o njih nismo pogajali, ker od takrat naprej se potem nismo več videvali. Tretji očitek je bil, da se pobude, želje in interese delodajalske strani v postopku sprejemanja tega predloga niso upoštevale. Za ilustracijo; zakon, ki smo ga pripravili na ministrstvu, je vseboval 22 ukrepov, od tega so bili 4 ukrepi neposredno povezani z usklajevanjem naše zakonodaje s pravom Evropske unije, 2 od teh ukrepov smo izločili, obvezno božičnico in pa dodatek za sobotno delo smo izločili še preden smo zakon poslali v javno obravnavo. Ko smo zakon poslali v javno obravnavo, je imel torej 20 ukrepov oziroma 16 ukrepov, ki niso vezani na pravo Evropske unije. Od teh 16-ih ukrepov jih je danes na mizi samo še 5. Torej vpliv, ki ga je imela delodajalska stran na pogajalski proces se kaže v tem, ne kateri ukrepi so v zakonu, ampak katerih ukrepov ni v zakonu. V zakonu ni ureditev dela od doma, čeprav je bil vsebinsko usklajen, v zakonu ni izenačitev položaja rejniških družin z družinami, čeprav, kolikor vem, delodajalska stran s tem nima težav. V predlogu ni jasnejših opredelitev pravil glede izplačila regresa, v zakonu ni seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in v zakonu ni sprememba zastaralnega roka za izvršitev disciplinske sankcije, Poleg tega v zakonu ni izvršitev dveh koalicijskih zavez, torej možnost, da se 30-urni delovnik šteje kot polni delovni čas. Tega ni v zakonu. Prav tako ni v zakonu izenačitev roka za zastaranje terjatev za delavce v prikritih delovnih razmerjih, kar je bil dober ukrep in dober korak proti odpravljanju prekarnosti. Tudi ta ukrep izhaja iz koalicijske pogodbe in ga ni v tem predlogu zakona. Prav tako v tem predlogu zakona ni pravice do 48-urnega tedenskega počitka, sodne razveze v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ni dodatne omejitve števila agencijskih delavcev, ki je bila predlagana in tudi nekateri ukrepi za varstvo žrtev nasilja so izpadli iz tega zakona. To govorim za ilustracijo na kakšen način je ministrstvo in ta Vlada upoštevala interese delodajalske strani. Na koncu smo v zakon vključili samo en ukrep, s katerim se delodajalska stran ni strinjala, in to je bil varstvo delavskih predstavnikov, to pa je bil hkrati edini ukrep, ki, če ga ne bi umestili v zakon, bi tudi sindikati zapustili Ekonomsko socialni svet. Toliko za zdaj. Hvala.

Najlepša hvala za podane uvodne predstavitve. S tem odpiram razpravo članic in članov odbora o zahtevi Državnega sveta. Želi kdo razpravljati? Ne vidim interesa. Ja, izvolite poslanec Reberšek, vaša beseda.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Lepo pozdravljam državnega sekretarja, predsednika Državnega sveta.

Jaz se danes, mislim, že na prejšnji seji sem bil prisoten, nisem obstruiral seje, tako kot so to naredili nekateri drugi poslanci Državnega zbora in tudi danes sem prišel na to sejo, da vam povem, da je ta zakon slab. To sem vam povedal tudi na seji Odbora za delo in pa tudi na seji državnega zbora. Ta zakon je slab in na koncu bodo posledice nosili zaposleni. Upam, da se to zavedate. Vesel sem, da je Državni svet sprejel veto, ne izglasuje ga kar tako za nekaj za brez veze, ampak takrat, ko je to potrebno. In zdaj je bilo to potrebno. Verjamem, da boste vseeno naklepali tistih 46 glasov, da boste ta zakon spet potrdili, ampak ta zakon bo šel v škodo slovenskih delavcev, zaposlenih. Današnji časopis Delo piše kako dobro dela ta Vlada oziroma včerajšnji časopis. Rekordna rast davčne obremenitve plač, rekordna rast davčne obremenitve plač. Bolj boste nalagali bremena podjetjem, slabše jo bodo odnesli zaposleni, potem pa se boste po drugi strani drli, kako se borite za delavca, ne zavedate pa se, če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro tudi ljudem. Igrate, bom rekel na neki poceni piar in se derete, poglejte kakšne dobičke ustvarjajo podjetja, dajmo jim to pobrati in tako naprej. To se bo na koncu pokazalo tudi v žepih vseh zaposlenih. Prej smo slišali 6 milijard je ustvarilo gospodarstvo, 7 milijard pa so nazaj investirali. Včasih poslušam nekatere poslance, ki tako radi govorijo in tako populistično, v nekih dobičkih nekih podjetij, se sprašujem, zakaj ste pol še poslanci. Pojdite, odprite podjetje in tudi vi obračajte vse te dobičke. Obremenitev povprečne plače se bo zvišala, se pravi delodajalci bodo bolj obremenjeni, ljudje, zaposleni bodo dobili manj. To je ravno kontra tistemu kar smo počeli mi. Mi smo sprejeli Zakon o dohodnini, ki je vsem ljudem prinaša, vsem zaposlenim prinašal višjo plačo v javnem sektorju in v gospodarstvu, in to ne na račun zaposlenega. Država se je odpovedala svojemu kosu pogače pri prispevkih. Tako se dela. Ljudje so dobili večje plače. Vi ste sprejeli, da se bo zaposlene še naprej obremenjevalo. Eden je obvezen zdravstveni prispevek, drugi je prispevek za dolgotrajno oskrbo, se pravi, nova in nova bremena zaposlenim in Vlada non stop nalaga neko dodatno obremenitev gospodarstvu in pričakujemo še obremenitev glede popoplavne sanacije. To bo zopet plačalo gospodarstvo. Zdaj pa poslušajte to. Predsednica nemško slovenske gospodarske zbornice je iz raziskave, ki so jo naredili, povedala naslednje, da je 75 % nemških podjetij, da bi zopet investiralo v Sloveniji. Pred enim letom je bil ta delež 10 % višji, se pravi 85 %. To pomeni, da se naklonjenost Sloveniji zmanjšuje. Ta ista raziskava je tudi pokazala, da je 65 % kot pomanjkljivost v Sloveniji navedla premajhno prožnost delovne zakonodaje. Kaj to pomeni? Da je zelo težko odpustiti slabega delavca. Tukaj bi rad poudaril, da nikakor nikoli in nikdar ne zagovarjam, da bi podjetja izkoriščala svoje zaposlene in imela nekorekten odnos z zaposlenimi. V razmerju delodajalec in pa zaposlen je potrebno najti neko pravo razmerje, na eni strani so pravice delavca, na drugi strani pa možnost podjetja da se prilagaja razmeram na trgu in zavedamo se da so oboji neki partnerji v tej zgodbi ki enostavno tukaj morajo sodelovati in če gredo pravice enega čez pravice drugega pa kogarkoli to enostavno ni v redu zato je potrebno najti neko pravo razmerje in tista največja napaka v samem štartu, da ta zakon nima soglasja Ekonomsko-socialnega sveta. Zdaj si pa predstavljajte eno stvar, da bi mi bili na vašem mestu, vi bi pa danes tukaj sedeli in bi recimo, če bi sindikati zapustili recimo Ekonomsko-socialni svet, kako bi vi nabijali ves ta čas? Zakon nima soglasja Ekonomsko-socialnega sveta, se pravi soglasja delodajalcev, enostavno. Treba bi bilo dihati en z drugim, se pogovarjati, iskati rešitve, ne pa, da ste zdaj sprejeli nek zakon, ki bom rekel, gre v samo eno skrajnost in tukaj ste po mojem mnenju naredili zelo veliko napako in Državni svet vam je dal danes možnost še enkrat, da o tem tudi premislite. Jaz dvomim sicer, da boste spremenili svoje stališče, bi bilo pa dobro, da ga, da se vrnemo nazaj na začetek, in da iščete soglasje znotraj Ekonomsko-socialnega sveta, da zopet povabite k sodelovanju predstavnike podjetij. Jaz ne želim biti nek odvetnik zdaj tukaj podjetij in tako naprej, ampak želim vam povedati to, da enostavno mora ena in druga stran sodelovati in tukaj morate iskati neke rešitve. Vem pa, ker vem kako ljudje tudi razmišljajo, večkrat beremo samo naslove, ne pogovarjamo se pa toliko o vsebini, in da je mogoče všečna ta retorika "dajmo obdavčiti podjetja, dajmo jim spuliti ta denar", ampak, zopet se vrnem tja, bolj boste obremenjevali gospodarstvo, vse to bodo prevalili na zaposlene. Podobno je tudi pri bankah. Sam predsednik Vlade Robert Golob je rekel: "Dajmo pobrati bankam dobičke." Ja, pa to je super stavek. Pa kdo je tako neumen, da ne verjame, da banke tega ne bodo preverile na svoje komitente? In zopet bo udarjen delavec po prstih in po denarnici. Zato bi morali enostavno, ko pridete z nekim zakonom, priti tudi z zakonom, ki ima soglasje Ekonomsko-socialnega sveta, enostavno bi to morali. Hvala lepa.

Hvala. Naslednji je za besedo zaprosil poslanec Bojan Čebela. Izvolite.

Hvala lepa. Tega obdavčevanja smo se naposlušali že mnogokrat in do danes v obstoju te vlade ne najdem niti enega ukrepa, ki bi povečeval davke in pa nalagal obremenitve gospodarstvu, celo nasprotno, naredili smo vrsto ukrepov, ki so šli v to smer, da smo pomagali gospodarstvu, ampak danes je tema, se pravi veto Državnega sveta in izstop enega od pogajalcev iz socialno ekonomskega sveta, To se pravi, jaz to jemljem kot medkopja v koruzo. Mi smo se naposlušali dve leti te retorike, kako je ena vlada vrgla puško v koruzo in se predala stihiji, ki je potem sledila, tudi postcovidna kriza je bila polna te retorike. Posledice izstopa so za moj način dojemanja teh nekih pogajalskih izhodišč popolnoma drugačne. Ko ti odstopiš, se odpoveš še tistemu, kar bi lahko iz posloval z dialogom, z usklajevanjem in pa nekako za skupno dobro prišel do neke vsebine, ki bi potem nekako gradili naprej očitek, da je modus operandi zdaj postal to, če se nekdo umakne iz užaljenosti in neupoštevanosti oziroma kršenju pravil pri pogovarjanjih in dogovarjanjih, je popolnoma neupravičen. Mogoče pa je pa dobro izhodišče za nadaljnjo prakso, da se to več ne počne, namreč, da se na način izsiljevanja izstopi od pogajanj in se skuša s tem zaustaviti pogajanja. Te posledice nosi tisti, ki izstopa iz pogajanj. In če smo pred tem, da moramo to zaradi rokov implementacije zakonodaje izvršiti v tem letu, pa če se tega zavedaš, je to zame navadno izsiljevanje. Žal nosimo zdaj posledice vsi, tudi tisto, kar bi lahko bilo izposlovano, oz. dogovorjeno tudi za zaposlovalce. Hvala lepa.

Hvala. Naslednja je k razpravi prijavljena poslanka Andreja Živič. Izvolite.

Ja, hvala za besedo. Mogoče še enkrat, da gre tukaj predvsem za implementacijo direktive. Da kot pravi gospod Reberšek, da ni za to, da bi delavci bili na slabšem ali da gre za partnerstvo. Ampak glejte, če ste si prav prebral in direktivo in spremembe, ki so bile upoštevane v novem Zakonu o delovnih razmerjih, jaz vidim samo pri enem členu obremenitev gospodarstva in to je pravica za oskrbovalni dopust, ko ti zboli eden od staršev, starih staršev, to je pet dni neplačanega dopusta. Če gre pri gospodarstvu za partnerski odnos med delavcem in delodajalcem, potem pravico do predlaganja boljših delovnih pogojev zagotovo ne bo bremenila gospodarstva. Subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbeništvu, če bo prišlo do poštenega plačila, ne bo bremenila gospodarstva. Pravica do odklopa, če gre za neko razmerje, partnersko, med delavcem in delodajalcem ne bo bremenila gospodarstva. Jaz ne vem kje vidite tak bav bav pri tem zakonu in verjamem, da bomo šli v smeri tudi naprej, seveda naproti gospodarstvu in na proti delavcem. In mogoče ključne rešitve te implementacije direktive, da je določitev oskrbovalskega dopusta pravica do krajšega delovnega časa, mislim, da že en čas govorimo tudi o tem krajšem delovnem času, ko človek v 30-ih urah na teden doseže plan 40-ih ur in resnično ne vidim problemov. Gospod Reberšek, tako ste za te ranljive skupine. Kaj vam pomeni dolgotrajna bolezen staršev, starih staršev? Pet dni neplačanega dopusta, jaz mislim, da to je tisti minimum, kar lahko delodajalec uredi. In če je karkoli hujšega, verjemite, da vsak bo vzel in 14 dni ali pa pokuril celoten dopust. Hvala lepa.