Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, hvala za vašo udeležbo. Dobrodošli na 23. seji, nujni seji Komisije za nadzor javnih financ. Pozdravljam lepo tudi vse vabljene goste, na eni strani upravo Darsa, upravo Slovenskega državnega holdinga.

Obveščam vas, da ni obvestil, da bi bil katerikoli poslanec zadržan, bil opravičen od seje. Prav tako ni prisotnih nobenih nadomestnih članic in članov.

S sklicem seje ste prejeli sam dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red seje sprejet takšen kot ste ga dobili s samim sklicem.

Zdaj še eno formalno obvestilo. Zaradi tega, ker se seja nanaša tudi na obdobje, ko sem bil sam na ministrski funkciji, predlagam, da sam ne vodim te seje. Spoštovane članice in člani komisije, predsednik..., podpredsednika v bistvu komisije nimamo, prav tako najstarejši ne more voditi seje, ker bo, se pravi, najstarejši poslanec od Komisije za nadzor javnih financ, ker bo predstavljal sam sklic seje. Prosil sem predstavnike koalicije, poslance, če bi lahko kdo drug vodil, pa v bistvu ni noben izrazil naklonjenosti k temu. Ker pa želim zaradi tega, da sem res objektiven in lahko odgovarjam tudi na zastavljena vprašanja poslank in poslancev, če bo to potrebno, sam se res ne želim voditi, zaradi tega predlagam, da jo vodi, če se seveda vsi ostali strinjate, da jo vodi Janez Cigler Kralj, član Komisije za nadzor javnih financ. Pa sprašujem, če se komisija oz. če se članice in člani komisije s tem strinjate, da Janez Cigler Kralj vodi sejo. (Da.) V redu. Torej najlepša hvala. Že uvodoma pa naj povem, da če bo kakršenkoli sklep predlagala tudi koalicija, se bom sam izločil iz tega glasovanja zaradi tega, da bo imela v bistvu tudi koalicija, ker v Komisiji za nadzor javnih financ ima opozicija večino, da bo imela lahko koalicija v tem primeru večino- In s tem je zagotovljena potem tudi največja možna objektivnost pri današnji seji in namen samega sklica, da se stvari v bistvu razčistijo in vzporedno ta objektivnost je s tem zagotovljena. Najlepša hvala.

Janez, izvoli.

Hvala, predsednik Vrtovec. Lep pozdrav vsem. Dober dan, spoštovani vabljeni gostje, kolegice in kolegi.

Po tem uvodu prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA - SUMI PODKUPOVANJA KARTELNEGA DOGOVARJANJA IN PRIREJANJA JAVNIH RAZPISOV NA DRUŽBI ZA AVTOCESTE REPUBLIKE SLOVENIJE DARS D. D.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je 26. oktobra 2023 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nova Slovenija - Krščanski demokrati s predlogoma sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

Naj vas opozorim, da zahteva, torej tekst vsebuje osebne podatke ter da to dejstvo pri svojih nastopih prosim tudi upoštevate.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni: gospod kolega Jožef Horvat kot predstavnik poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje, uprava Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d., ki jo pozdravljam, uprava Slovenskega državnega holdinga d. d., ki jo tudi pozdravljam, mag. Andrej Šušteršič, predsednik nadzornega sveta Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki ga tudi lepo pozdravljam kot vse prisotne vabljene.

Razpravo bomo opravili tako, da bo najprej predstavnik Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati, ki je zahtevala sklic nujne seje komisije, dodatno predstavil in obrazložil zahtevo za sklic seje. V nadaljevanju boste besedo dobili vabljeni na sejo, nato bo sledila razprava članic in članov komisije.

Gospod Jožef Horvat, dajem vam besedo, da predstavite zahtevo za sklic te nujne seje ter predloga sklepov, ki jo Poslanska skupina NSi predlaga komisiji v sprejem. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani gostje, kolegice in kolegi.

Kot rečeno, je včeraj Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora vložila zahtevo za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ z naslednjo točko dnevnega reda: Sumi podkupovanja, kartelnega dogovarjanja in prirejanja javnih razpisov na Družbi za avtoceste Republike Slovenije. Ker je zahteva, zahteva relativno kratka in zaradi interesa javnosti bom zahtevo v celoti predstavil. Kakšna je naša obrazložitev za sklic te nujne seje? Prvič, podkupnine za pridobitev posla na Družbi za avtoceste Republike Slovenije POP TV je v nedeljo 26. tega meseca v oddaji 24 ur Fokus razkril posnetek, na katerem Rok Snežič prejema 5 tisoč evrov. Kot je v oddaji zatrdila neidentificirana priča, ki naj bi podkupnino dajala, naj bi šlo za pridobitev posla z Družbo za avtoceste Republike Slovenije. Priča trdi, da je Roku Snežiču plačala za 90 tisoč evrov podkupnin z namenom, da pridobi posel v podjetju Dars. Del denarja naj bi šel tudi za stranko SDS. Neidentificirana priča je povedala, citiram: "V zameno za podkupnino bodo pustili, da delaš naprej, če podkupnine ne bi bilo, pa te vržejo ven". V posnetku, ki je bil objavljen na POP TV, priča trdi, da je Rok Snežič po celi Sloveniji iskal takšne kombinacije, da bi dobil denar za stranko. Na podvprašanje,ali je prav Rok Snežič govoril, da je to denar za stranko SDS, je priča odgovorila pritrdilno. Citiram: "Tako je". Kot izhaja iz medijskih poročil, lahko utemeljeno sklepamo, da je bila podkupnina za pridobitev posla dana, podkupovalec pa kljub podkupnini posla na Darsu ni dobil. Na seji Komisije za nadzor javnih financ v Novi Sloveniji pričakujemo pojasnila glede morebitne korupcije in morebitnega plačila podkupnin za pridobitev poslov na Dars.

Drugič, sumi kartelnega dogovarjanja pri poslu avtovleke tovornih vozil. Kriminalisti so že maja 2019 na območju policijskih postaj Celje in Žalec opravili dve hišni preiskavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posla ali ugodnosti. Šlo je za preiskave v podjetju Žonta d. o. o., ki naj bi se leta 2018 na Darsov razpis za avtovleko tovornih vozil, odstranjevanje ovir in pomoč na avtocesti prijavilo s ponarejeno dokumentacijo. Podjetje se je namreč na razpis, da bi zadostilo pogojem, prijavilo tudi z dvema popolnoma uničenima tovornima voziloma, s katerima naj bi opravljalo ponujeni in naposled tudi dobljeni posel. Zaradi številnih pritožb in kršitev pogodbe je Dars pogodbo z Avtovleko Žonta prekinil leta 2021, njihov posel pa je bil razdeljen med obstoječe izvajalce storitev. Nekateri neizbrani ponudniki upravo Dars obtožujejo, da je pri razdelitvi omenjenega posla prišlo do kartelnega dogovora. Pri aktualnem razpisu za izvajanje storitev odstranjevanje poškodovanih ali pokvarjenih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3 tisoč 500 kilogramov, z avtocest in hitrih cest, je Dars postavil pogoj, da se na razpis ne morejo prijaviti podjetja, katerim je bila v preteklosti prekinjena pogodba. Po poročanju nekaterih naj bi se v izvedbo projekta tudi neposredno vpletala uprava Darsa oz. njen predsednik. Na seji Komisije za nadzor javnih financ bo Nova Slovenija zahtevala pojasnila glede sumov kartelnega dogovarjanja in navedbo razlogov za prekinitev pogodb z nekaterimi podjetji, ki so izvajala storitve avtovleke.

In še tretjič, domnevne nepravilnosti pri izvedbah javnih razpisov. Mediji so razkrili tri potencialno sporne Darsove javne razpise. Prvi je javni razpis za dobavo specialne mehanizacije, ki so ga morali zaradi nedovoljenega stika razveljaviti, drugi je bil javni razpis za dobavo tovornih vozil, kjer so se pojavili očitki, da je bil prirejen za točno določenega ponudnika, pri tretjem javnem razpisu pa gre za nakup več kot 100 tisoč soli, ki jo Dars uporablja za zimsko posipavanje avtocest. S ponudniki je bilo sklenjenih več aneksov, dvignila se je tudi cena dobave soli. Na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ Nova Slovenija zahteva, da se uprava Darsa opredeli do navedenih domnevnih nepravilnosti in jih verodostojno pojasni.

Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejme dva sklepa. Prvič: Komisija za nadzor javnih financ poziva Policijo, Komisijo za preprečevanje korupcije in Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence, da začete postopke preverjanja sumov nepravilnosti v Družbi za avtoceste Republike Slovenije vodijo prednostno in da skladno z zakonskimi pooblastili preverijo vse očitke, ki so se v zvezi s poslovanjem družbe pojavili v javnosti. In drugi sklep: Komisija za nadzor javnih financ poziva Slovenski državni holding, da v okviru svojih pristojnosti preveri vse očitke, ki so se v zvezi s poslovanjem Družbe za avtoceste Republike Slovenije pojavili v javnosti, o izsledkih in izvedenih ukrepih pa v 7 dneh po prejemu poročila obvesti komisijo Poslanska skupina Nova Slovenija.

Kot predlagatelji nujne seje Komisije za nadzor javnih financ smo predlagali, da se na sejo povabi, prvič, Družbo za avtoceste Republike Slovenije upravo, drugič, Slovenski državni holding - upravo in tretjič, nadzorni svet Družbe za avtoceste Republike Slovenije - mag. Andreja Šušteršiča, predsednika. Vsem se zahvaljujem za vašo udeležbo.

Pričakujemo kvalitetno razpravo in tudi sprejetje predlaganih, morda pa še kakšnih dodatnih sklepov za zdaj. Hvala za vašo pozornost k temu predlogu. Naj še to povem, smo seveda dodali tudi štiri naslove do spletnih člankov, ki govorijo o temi, o kateri bo zdaj tekla tudi razprava. Hvala lepa.

Hvala, kolega Jožef Horvat, za to dodatno obrazložitev in utemeljitev vaše zahteve.

Besedo zdaj dajem predsedniku uprave Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Mag. Valentin Hajdinjak, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Če mi dovolite, bi v uvodu se opredelil do nekaterih navedb, potem pa glede na to, da je bila povabljena cela uprava, morda še kdo od kolegov v upravi. Zdaj, jaz običajno v to hišo pridem z veseljem, pa četudi je potrebno pojasnjevati postopek izbire izvajalca za uvedbo e-vinjete, razloge za zakasnitve pri gradnji tretje razvojne osi ali pa predstaviti razloge za zastoje na avtocestah in možne rešitve. Danes pa priznam, da mi je težko. Pa ne toliko zaradi mene samega ali pa kolegov v upravi, temveč zato, ker ima Dars neupravičeno umazano ime, neupravičeno pa zato, ker po Sloveniji hodijo razni Roki in Gašperji, se predstavljajo, da imajo pooblastilo Darsa, dajejo obljube, terjajo podkupnino ali pa odstotke od poslov. Zdaj glede konkretnega očitka dajanja in pa sprejemanja podkupnin, kot je navedeno v zahtevi sklicatelja, naj še enkrat poudarim, da se kljub pobudi nisem sestal z Rokom Snežičem in tega nisem storil. Z Rokom Snežičem se ni sestal nobeden od članov uprave. Roka Snežiča člani uprave ne poznamo, z njim nikoli nismo govorili, ga srečali ali pa se celo z njim dopisovali. Zakaj je Rok Snežič govoril, da ima vpliv na Dars, mi je nerazumljivo in je to pravzaprav vprašanje zanj in za pristojne organe. Zagotavljam pa vam, da nobena preiskava ne bo pokazala nikakršnih aktivnosti trenutne uprave, vezana na ta konkreten primer. Omenjen je bil posnetek na komercialni televiziji - na njem ni nikogar iz Darsa. Dve osebi se pogovarjata o Darsu, v tem pa ne sodeluje nihče iz Darsa. Mar ni to vsaj nenavadno? Zato z vso odgovornostjo povem, da nismo prejeli nobene podkupnine, niti centa. V vsaki normalni državi bi namreč v zapor šla tisti, ki je podkupnino dal, in tisti, ki jo je prejel, kajti oboje je kaznivo. Pri nas pa si tisti, ki je podkupoval in očitno obljubljenega posla s strani Roka Snežiča ni dobil, čez glavo povezne kapuco, se razglasi za žvižgača in ga kot najbolj kredibilnega po rokah nosijo prav vsi mediji, prst. Prst pa je uperjen v upravo Darsa. Kljub temu, da se z Rokom Snežičem nismo želeli sestati in očitno ta, ki je podkupoval, posla z Darsom ni dobil. Ponovno poudarjam, da imamo na Darsu ničelno toleranco do nezakonitih in koruptivnih ravnanj. Mi smo takoj, ko smo bili seznanjeni s temi očitki v medijih, to je bilo to v ponedeljek, uvedli notranjo preiskavo. Aktivno sodelujemo tudi s policijo in Agencijo za varstvo konkurence, ki smo jima že posredovali vso zahtevano dokumentacijo in podatke. Pa še o Gašperju Bedenčiču, o katerem je včeraj poročala Tarča. Ni zaposlen na Darsu niti z nami ne sodeluje, zato ne more naokoli hoditi v imenu Darsa. Člani uprave se z njim nismo srečali, njegovih uslug ne potrebujemo. Drži pa, da me je 20. aprila letos poklical direktor Autocommerca Rasto Oderlap in me obvestil, da se je pri njem zglasila imenovana oseba, ki naj bi ponujala prilagoditev razpisnih pogojev za nabavo tovornih vozil v zameno za določen odstotek provizije. Vprašal me je, če prihaja v imenu Darsa. To sem odločno zanikal, povedal, da Gašperja Bedenčiča ne poznam, z njim ne sodelujemo, naj mu pokaže vrata in zadevo prijavi ustreznim organom. Dodal sem še, da zaenkrat tovrstnega razpisa, za katerega naj bi bilo lobirano, sploh nimamo v pripravi, o tem pa sem obvestil tudi našo službo za korporativno varnost.

Zdaj, kakšni so pravzaprav razlogi, da se posamezniki, ki z Darsom nimajo nobene zveze, sprehajajo po Sloveniji, v imenu Darsa ponujajo pridobitev poslov ali prilagoditev javnih naročil, ne vem. Vem pa, da v obeh primerih do realizacije obljubljenih poslov obljubljenih ni prišlo in je ostalo zgolj pri poskusih. Zato ob tej priložnosti sporočam vsem, ki imajo takšne spomine: ne delajte tega. To ni način dela Darsa in tega se ne gremo. Tega tudi ne bomo tolerirali, kajti mi poslujemo transparentno, hkrati pa poudarjamo, da še naprej ostajamo zavezani ničelni stopnji tolerance do korupcije, pa naj gre za upravo Darsa ali za druge zaposlene. Smo pa v dogovoru z nadzornim svetom že pristopili k postopku natančnejšega pregleda in kritičnega ovrednotenja obstoječih procesov nabave in investicij v Darsu s poudarkom na obvladovanju korupcijskih in drugih integritetnih tveganj, da bomo še izboljšali te procese.

Zdaj v tem trenutku se v podrobnosti javnih naročil ne bi, ne bi želel spuščati, v nadaljevanju pa, če bo potreba, pa lahko. Bi pa še tole dodal za zaključek. Na Darsu se te dni sprašujemo, kaj je razlog tega medijskega stampeda obtožb, češ da je vse narobe, četudi se na koncu izkaže, da ni. Zagotovo so bile storjene tudi kakšne napake in nepravilnosti. Še več, Dars se je znal v preteklosti zahvaliti določenim osebam, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, in na koncu svojo odločitev, če je bilo potrebno, je ubranil tudi na sodišču. Kot sem dejal, imamo ničelno stopnjo tolerance do koruptivnih in nezakonitih ravnanj in tako bo tudi v prihodnje. Uvajamo pa tudi nekatere sistemske spremembe, da bi bila možnost za kakršnakoli odklonska dejanja čim manjša. Zavedamo se, da smo z določenimi spremembami, ki jih uvajamo znotraj družbe Dars, marsikateremu stopili na žulj in ga morda pregnali iz njegove cone udobja, a vendar smo kot uprava na Darsu za to, da nekaj naredimo, da nekaj izboljšamo. Zato se ne bomo ustavili tudi pred poleni, ki nam bodo vržene po noge, prav tako pa ne bomo podlegli pritiskom in različnim interesom, ki se pojavljajo ob še vedno aktualnem razpisu za odvoz pokvarjenih in poškodovanih vozil na 3,5 tone. Še več, resno preučujemo možnost, da bi to storitev namesto zunanjih izvajalcev izvajali sami ter tako dokončno naredili red na avtocesti tudi na tem področju. Rokom, Gašperjem in ostalim podobnim pa bi rad dejal: na Darsu ne odpirate vrat, Darsa niste in ga ne boste ugrabili, nehajte zlorabljati ime Darsa in nas pustite pri miru, da lahko delamo to, kar od nas pričakujejo uporabniki slovenskega avtocestnega omrežja.

Hvala, predsedujoči.

Hvala lepa, mag. Hajdinjak, predsednik uprave.

Zdaj, ker ste omenili, da bi morda še kdo od članov ali članice uprave ali predsednik nadzornega sveta kaj spregovoril, kar zdaj vprašam, če bi želel kdo od vas v tem delu spregovoriti. Ni interesa? Je. Mag. Ribič, izvolite, beseda je vaša.

Zdaj, kar je, ker se večinoma dogodkov, ki so zadnje čase objavljeni v medijih nanaša na področje, ki ga pokrivam jaz, moram dati tukaj svoj komentar. Jaz nisem tako optimističen. Najprej gremo kar po vrsti. Specialna mehanizacija. Pri specialni mehanizaciji je bila, prvič včeraj sem slišal, da je bil dvom v razpisne pogoje in dobavo 58 tovornih vozil. Ko sem prišel na to področje, sem dobil nekaj namigov, da je bil razpis prirejen temu dobavitelju, in to bomo, to je zdaj v postopku, bomo ugotavljali. Glede drugega razpisa, te mehanizacije, ki smo jo včeraj videli v Tarči, je pa tako. Tukaj je direktor, ki je vodil to podjetje, lansko leto ali predlani, ne vem, ne vem, kdaj je bil na obisku v Italiji. Sestal se je bojda s predstavnikom neke firme, ki to mehanizacijo prodaja, in DARS je takrat ustavil ta postopek. Potem je pa letos, v letošnjem letu jaz žal nisem bil obveščen, da je bila podana prijava na DARS, da je šla ta prijava naprej in sem dobil v, od istega direktorja ponovno na mizo razpis, ki je, se je nanašal na to tematiko, na razpis Unimogov, to so specialna vozila, na katere se da tudi kose. In mislim, da, mislim do tega, jaz sem ta razpis seveda takoj zavrnil zaradi tega, ker sem, ker sem videl, da je, slutil sem, da so od zadaj nepravilnosti in sem rekel, da bomo pogledali še enkrat, kakšni so razpisni pogoji in kakšno mehanizacijo potrebujemo. Potem naslednja stvar, vleka. Pri vleki je res, da je DARS preprečil gospodu Žonti ali pa družbi Žonta, da sodeluje zaradi nepravilnosti. Je pa padel na drugem izpitu. Dars, v Darsu niso, smo, v bistvu ni bilo, komisija se 9 mesecev ni sestala. Na mizi smo imeli 30 primerov nepravilnosti. In ko sem zahteval, da se ta komisija sestane, mi je področni direktor vedno preprečeval. Potem je bil zamenjan, sestala se je komisija in ugotovili smo veliko nepravilnosti pri drugemu velikemu ponudniku, to je bil Enes Draganović. In ko sem vprašal, zakaj, zakaj se komisija ni smela sestati, je bil odgovor, da zaradi tega, ker bomo, če se bo komisija sestala, ugotovili, da so pri Draganoviću napake in ga bomo izločili, da tega si pa ne smemo dovoliti, ker potem bo Dars ostal brez vlečnih služb. In zdaj mislim, da je Dars povzel vse ukrepe, ki so potrebni, da se te nepravilnosti rešujejo. Se rešujejo. Na podlagi tega smo uvedli, smo popolnoma prevetrili nabavno službo, popolnoma smo prevetrili postopke, ki določajo vstopne pogoje za take družbe, odprli smo razpise do tiste mere, ki jih lahko. Prepričan sem, da bomo imeli v naslednjih, pri naslednjih razpisih bistveno več ponudnikov kot do sedaj, in mislim, da je to, kar se zdaj dogaja, velika škoda za nas vse, za Dars. Žal mi je, da je podoba Darsa v očeh javnosti tako umazana kot je sedaj. Jaz mislim, da smo na dobri poti, da bomo to popravili in tudi pokazali, da ni vse tako črno kot se vidi na prvi pogled.

Hvala.

Hvala, mag. Ribič.

Aha, vidim, da je tamle tudi želja po razpravi pri predsedniku nadzornega sveta mag. Šušteršiču. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Jaz bom v začetku povedal tako kot sem včeraj medijem: Dars ni ugrabljen in Dars je pod nadzorom in denarnica Darsa je varno shranjena v sefu. Pojasnil bom, zakaj taka izjava. Zato, ker je treba pač pomiriti tudi javnost, ne. Za vse je težko, tako tudi za nadzorni svet, ampak tako, da vam samo pojasnim. Nadzorni svet v tej sestavi je bil popolnjen. 23. je začel z delom, 23. septembra 2022, kasneje je bil en član zamenjan in potem kasneje še eden in sta prišla dva nova člana. Ko smo mi, to se pravi moram poudariti, da je v obdobju, ko je začela, ko je začela, ko je začel delovati nadzorni svet, smo se seznanili z vsemi dejavnostmi in smo zamenjali tri člane uprave, in sicer s področja financ, s področja vzdrževanja in s področja gradenj. Namen seveda je bil, da se določene zadeve drugače organizirajo, da se določene zadeve pospešijo. Gospod Hajdinjak je ostal z namenom seveda, da se veliko lažje nadaljuje. Tako je tudi nekako praksa, da ne zamenjaš celotno upravo, ampak zamenjaš del uprave, da se seveda potem ne ustavljajo posamezne aktivnosti in zato, da družba kot taka ne zastane. Tako je ravnal tudi SDH, ko je, ko je v bistvu popolnil, zamenjal del, ne pa celoten nadzorni svet. Mi smo potem seveda, ti novi člani so sprejeli, so sprejeli poslovnik uprave, kjer so se razdelili naloge, ta poslovnik uprave je seveda potem tudi potrdil nadzorni svet.

Glede na dogodke, ki so se dogajali, včeraj sem tudi povedal, da je, da ta uprava od, govorim od za leto 2023, dela dobro. Dela dobro zaradi tega, ker če gledamo na področju gradenj, so se zadeve izredno pospešile. Članica, ki to pokriva, je aktivna, uredile so se medsebojne korespondence med ministrstvi, delovne skupine, ki urejajo te birokratske ovire. Seveda teh zadev je še veliko, ki ovirajo. Upam, da bo, da boste tukaj v Državnem zboru tudi sprejeli ta predlog zakona o čimprejšnjem, da se bodo ti postopki še pospešili. Na drugi strani so se uredili tudi s strani financ, kjer se je ta finančni sektor tudi preuredil. Mislim, da tudi tukaj nima nadzorni svet nobenih pripomb.

Največ problemov, ki pa smo jih imeli, in tudi afera se nanaša na to, je področje vzdrževanja. Član uprave, ki je v bistvu prej to vodil, očitno to ni imel pod kontrolo oz. uprava ni imela, ni imela, bom rekel, vpogleda v delo, zato so se zgodile določene anomalije. To je nadzorni svet tudi ugotovil v sredo na seji, kjer, se pravi, ta drugi nivo je delal po svoje, samovoljno. Uprava mu je to dopustila in seveda na podlagi tega je ugotovila neke nepravilnosti, vendar jih ni kaznovala oz. reagirala. To so prve ugotovitve nadzornega sveta ta moment. Vsi tisti očitki, ki so, zagotavljam, da je nadzorni svet postavil upravo, ki je poskrbelo, da se ne bo, da se vsa ta korupcijska tveganja, se pravi, odpravijo, da se te anomalije odpravijo. In vi morate vedeti, da ta komisija, ki je pokrivala pritožbe od avtovlek, se ni sestala 8 mesecev, tako kot je član uprave tudi povedal. Namen seveda je bil, ker poglejte, če se ne sestane, ne izreka glob, ne izreka, ne izreka opominov. Če gre globa, če je opomin, seveda nekateri po pogodbi ne smejo opravljati neke dejavnosti nekaj časa, ampak če se nekdo ne more prijaviti zaradi petih, kjer so bili ti udeleženci, so jih imeli pet in več pritožb, bi seveda tisti njihovi tovornjaki stali v garaži, ker ne bi mogli priti, vsaj na avtocestnem omrežju ne bi mogli delovati. In tukaj je vprašanje, zakaj, zakaj se komisija ni sestala. Povedal je tukaj, ampak je nedopustno, nedopustno. Ker poglejte, mi smo pač ugotovili, v komisiji sta bila dva področna direktorja na visokem položaju drugega nivoja, se pravi, prvega nivoja pod upravo. Potem je, se pravi, ni tako težko te stvari reševati, ko se nek tovornjakar pritoži v tej zadevi. Enostavne zadeve. Nekatere zadeve, so rekli, težke so. Poglejte, zdaj se je sestala komisija, je popucala v momentu, nobenih zadev ni, se niso, se niso praktično zaustavljale. In na koncu koncev, da dva področja, da gre potem področni direktor meriti kamione, poglejte, to pa, oprostite, gospe, to znajo, mi smo pač, ženske so manj tehnične, vsaka ženska, verjetno tudi vsak otrok bo znal to izmeriti tam na 10 let, koliko je tovornjak dolg oz. kakšne so medosne razdalje. Vidite, tukaj so se dogajale. In potem je bil pravilnik tako narejen, da je sklical samo lahko zadevo predsednik, uprava se ni mogla, je imel tukaj član uprave težave, da tukaj uprava ni reagirala. Glejte, jaz sem bil tudi član uprave. Tako se to ne dela. Vemo, kdo koga postavi in kdo koga odstavi. Ker če nekdo ne gre, ne dela na pravem delovnem mestu, pa je priden, ga daš drugam, če ni timski človek. Če je pa zanič pa gremo drugače. Res, da je krivdno težko dokazati, ampak dejansko so tukaj bili problemi, ki so se, ki so se zdaj pokazali. Seveda, tukaj je boj za milijone.

Kar se tiče avtovlek in ko je bilo rečeno, da jih bomo sami. Vi morate reči, da je dejansko bila pod že prejšnjim nadzornim svetom naroča upravi, se pravi, mi smo prvo sejo imeli 24. 10., ne, in tukaj na primer 24. 7. 2020 je bilo že rečeno od prejšnjega nadzornega sveta: proučite ali bi to dejavnost izvajali sami, dajte pripraviti študijo. In ta študija ni bila opravljena. Ker problem prejšnjega nadzornega sveta je bil, to je bil problem tudi pri vodenju , da smo, ko smo mi prišli, je bilo 43 nerealiziranih sklepov nadzornega sveta. 18 je bilo / nerazumljivo/, te odštejemo in potem smo, da, mislim, da zdajle imamo še dva, kjer smo, nekateri so bili že passé, to se pravi, nadzorni svet v tem, v prejšnjem kontekstu ni pregledoval ali so ti sklepi, ki jih je dajal upravi, realizirani. Uprava seveda ni realigirala tam, kjer je pasalo, je, tam, kjer ji ni pasalo, ni. In zato se je, poglejte, zato so se pač, kot bi temu rekel, ni bilo v interesu nekaterih, da to opravlja Dars. Ni, veste v tem ni pomembno samo ekonomsko, ker zdaj na primer, če je tukaj glede na količino, je ogromno, se pravi, da Dars praktično podeli samo koncesijo. Kontrolirana je ta zadeva v redu, izreka globe na kršitve in tukaj se konča, nobenega dobička, nobene dodane vrednosti, praktično samo obveznosti. Lahko bi to podeljevalo tudi neko ministrstvo, nek direktorat. Ampak poglejte, zadeva gre v to, da je predvsem važno, da je nekako seveda ekonomsko vzdržno, ampak pretočnost in varnost prometa, se pravi pretočnost in varnost udeležencev, se pravi uporabnikov avtocestnega omrežja, to je bistvo. Kajti zastoji, nejevolja, gospodarska škoda itn. In v to tudi gremo. Mi smo študijo potem 24., na 1. seji nadzornega sveta tega smo zahtevali študijo. Študijo smo dobili, mislim, da je trajala kar nekaj časa, mislim, da 30. 3., ne. In potem smo ugotovili, da ta študija ne pije vode, da jo je treba dopolniti in zdaj na zadnji seji nadzornega sveta je bilo ponovno pozvano kot urgentno. Tako smo se tudi dogovorili na SDH na sestanku, ko smo nadzorniki bili danes, in uprava, da se zadeva, gre prednostno v to zadevo. Tako da jaz mislim, da to, sicer ta vleka ne bo danes na jutri, ker vemo, kakšni so postopki, nabava vozil, treba je kadrovsko reorganizacijo narediti primerno, kadre videti, koliko jih je, stroškovno videti. Ampak tukaj ni problem zdaj, koliko bo to dražje za DARS, ne, vem pa, da bo, ko imamo vsi interes, varnejše za ljudi. Mi smo dokumenta..., v ponedeljek je, NPU so me pozvali kot predsednika glede dokumentacije. Na nadzorni svet so dali tudi zahtevek, kar širok zahtevek dokumentacije, ki je bila danes prevzeta. Danes je bila prevzeta, popisana. Bo, verjetno dokumentacije bo še kar nekaj te dokumentacije prišlo. Tako da v glavnem iz tega našega zornega kota smo imeli potem tudi sejo, v katerem smo te kršitve oz. to stanje ugotovili. Drugo smo naročili forenzično, forenzično revizijo ne samo teh poslov, ki so navedeni v prispevku, dosti širše. Zvečer, seja je bila dolga 5 ur, kasneje se je po seji sestala revizijska, ki je, katere je, naloga ima, da izbere zunanjega revizorja in pa obseg poslov, ki jih je že določal na sami seji nadzorni svet. Tako da takoj, ko, malo bo verjetno problem z revizorjem, ker so predrevizijski pregledi zdaj v teku, kako bomo našli pravega revizorja, to se pravi, ko bo to revizijska komisija dala, bo nadzorni svet to potrdil.

Ostale zadeve, ostale zadeve seveda mi smo posle tudi pogledali, določene pogodbe smo pogledali in dejansko ni vse tisto tako kot je v prispevkih, ne. Mi se nismo opredeljevali v zvezi s Snežičem. Vprašali smo predsednika uprave ali ga pozna, ali se je sestal, ali je bil v prostorih, v prostorih družbe upravne zgradbe. Odgovor je bil ne. Za to so pač drugi, ki imajo pač tudi mehanizme, da to naredijo. Pristojnost, tukaj pač nadzorni svet se mu tukaj konča. Tako da tukaj garantiram, da nadzorni svet ni z nobeno zadevo nič ni vpleten, ni bil tam v teh dogodkih, razen seveda zdaj v tem, v tem novem, ki se je včeraj zgodil v Tarči. Jaz sem že danes zjutraj prosil predsednika uprave za dokumente in to zadevo bomo pač obravnavali 6. na seji nadzornega sveta, kjer bomo nadaljevali tudi s to problematiko naprej.

Hvala lepa.

Hvala, mag. Šušteršič, za vaš prispevek.

Zdaj, če ni več s strani članov ali članice uprave, uprave Darsa želje po razpravi, bi vprašal oz. predal besedo predstavniku Uprave Slovenskega državnega holdinga. Mag. Žiga Debeljak, beseda je vaša.