Lepo pozdravljam vse skupaj in začenjam 29. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Še enkrat, vse članice in člane odbora in vse vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam.

Na današnji seji je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Anton Šturbej. Imamo nekaj pooblastil. In sicer, poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko mag. Tamaro Kozlovič, poslanka mag. Alma Intihar nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red seje kot je bil objavljen s sklicem. Moram pa vas obvestiti, da je več kot petina poslancev v skladu z desetim odstavkom 21. člena Poslovnika Državnega zbora vložila pisno zahtevo, da Državni zbor odloči o odločitvi kolegija glede obravnave tega predloga zakona po nujnem postopku in ob upoštevanju namena omenjene določbe in parlamentarne prakse bo odbor z obravnavo predloga zakona nadaljeval po odločitvi Državnega zbora, zato prekinjam današnjo sejo odbora, o nadaljevanju pa boste obveščeni naknadno s sklicem. Hvala.

Lep pozdrav!

Začenjam 1. nadaljevanje 29. nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. In vas vse članice in člane, vse goste in vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Anton Šturbej, Žan Mahnič, Anja Bah Žibert, mag. Branko Grims in Andrej Kosi. Kot nadomestni člani in članice odbora pa so prisotni magistra Alma Intihar, ki nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, poslanka Iva Dimic nadomešča poslanko dr. Vido Čadonič Špelič.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O TUJCIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 19. 10. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji 23. 10. na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kot gradivo smo dobili še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 10. in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 25. 10.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

V poslovniškem roku so amandma vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam pa odboru, da se razprava o vseh členih in vloženem amandmaju združi v skladu s 1. odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Se strinjamo? Ja.

In dajem besedo kar povabljenim. In najprej dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve, gospe Tini Heferle.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Na kratko bom pojasnila razloge za novelo, ki jo predlagamo v sprejem Državnemu zboru. Naj na začetku samo za osvetlitev spomina naredim nek uvod.

Državni zbor je aprila letošnjega leta sicer sprejel novelo Zakona o tujcih kjer je bil uveljavljen pogoj preverjanja znanja jezika po dveh različnih postopkih, in sicer en postopek je bil uveden oziroma pogoj je bil uveden za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve, združitve z družino, to je bila tako imenovana raven A 1 in drug postopek oziroma pridobivanje dovoljenja za stalno prebivanje, kjer je bila določena raven A 2. Cilj takratne novele je bil spodbuditi tuje državljane k čim večji vključenosti v našo družbo, tudi s pomočjo znanja slovenskega jezika in v vse ostale integracijske programe.

Danes pa je pred vami sprememba tega člena, in sicer iz večih razlogov. Eden izmed njih je da smo tekom priprave integracijske strategije, kjer smo govorili tudi o jezikovni integraciji ugotovili skupaj s kolegi na Ministrstvu za šolstvo in tudi z drugo strokovno javnostjo, da kot država preprosto nimamo zadostnih kapacitet za izvajanje teh tečajev na ravni A 1, to so certificirani tečaji, ki jih izvajajo točno določeni izvajalci, tisti, ki so vpisani v razvid in opravljajo javno veljavni program. Drug razlog je, se pravi, kapaciteta ne bi zadostovala na tej ravni, zaradi razloga, ker smo povečali obveznost tistih tujcev, ki morajo tak tečaj opravljati, to so vsi družinski člani. Drugi razlog za spremenjen člen oziroma spremenjeno vsebino tega pogoja znanja jezika je tudi ta, da smo tekom priprave strategije o integraciji skupaj s strokovno javnostjo ocenili oziroma spoznali, da je raven A 1, ki je certificirana raven na enotni evropski ravni za to najzačetnejšo integracijo tujca nekoliko prezahtevna oziroma preveč komplicirana in smo na ta način poiskali rešitev, ki omogoča prav tako enak nivo znanja slovenskega jezika, vendar se ga lahko pridobi na manj formalističen način in se ga potem tudi lahko bolj učinkovito izvaja.

Nov režim, tak kot je bil predvidoma predviden v noveli iz aprila 2023 je predvideval tudi neko vmesno obdobje, tako da tudi zdaj s to novelo predvidevamo neko vmesno obdobje, da se seveda ta nov program, ki bo uveljavil tako imenovano preživetveno raven se na Ministrstvu za šolstvo pripravil. Kaj več o tem bo povedala kolegica državna sekretarka s tega ministrstva. V vmesnem času bo potrebno izvesti tudi vse razpise za izvajalce. To bo povedala kaj več o tem kolegica direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov.

Zato predlagamo v noveli prehodno obdobje, in sicer, da se zamakne uporaba te nove ureditve na 1. maj, se pravi letošnjega leta, kasneje pa potem se uveljavi tako kot je bilo pa že prvotno v noveli iz meseca aprila predvidevano v mesecu novembru letošnjega leta nek pisni preizkus znanja slovenskega jezika na tako imenovani preživetveni ravni, s čimer bodo potem prosilci za podaljšanje dovoljenja lahko izkazovali izpolnitev tega pogoja.

Naj povem, da merila in kriterije za ta nov izobraževalni program, kot sem že omenila, bo določal minister pristojen za izobraževanje. Se pravi, standardi znanja bodo določeni vnaprej in bodo skladno s predpisi, ki veljajo za oblikovanje takšnih programov že sedaj. Glede na to, da bo šlo pa za nov program, kot sem že omenila, se predvideva krajši zamik uveljavitve tega člena.

Še dodatno naj pojasnim, da s to spremembo bomo odpravili tudi to zagato, ki smo na katero smo naleteli glede omejenega števila izvajalcev. Tu širimo nabor potencialnih izvajalcev oziroma izobraževalnih ustanov, oziroma organizacij, ki izvajajo bodisi javno veljavne izobraževalne programe za odrasle bodisi neformalne izobraževalne programe za odrasle za učenje slovenskega jezika.

In še kot pojasnilo, glede na to, da smo tudi s strani širše javnosti dobivali vprašanja, kaj pa se zgodi s to novelo s tistim drugim pogojem, se pravi ravni znanja na A 2 stopnji, tukaj pa ne spreminjamo ničesar. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje bo še vedno veljalo, še vedno velja pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A 2.

Toliko na kratko. Me bodo pa še kolegice dopolnile.

Hvala.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državni sekretarki gospe Jasni Rojc.

Hvala lepa.

Jaz bom začela pa na nasprotni strani zaradi tega, ker na nas prihajajo predvsem vprašanja ali so neformalni izobraževalni programi ustrezni oziroma zagotavljajo ustrezno kakovost znanja. Tukaj moram povedati, da v bistvu celotna evropska politika je vedno bolj usmerjena v področje vseživljenjskega učenja in na področju vseživljenjskega učenja so neformalni izobraževalni programi za odrasle v splošnem prepoznani kot zelo primeren in tudi dobrodošel način za izobraževanje odraslih in nadomeščajo vrzel na tistih področjih, kjer je javno veljavnih programov premalo oziroma so organizacijsko težko izvedljivi, torej tak način pač oblikovanja neformalnih programov ni novost.

Zdaj v bistvu tukaj bi še povedala, da mogoče, da dopolnim to izvajanje, ki ga je podala kolegica, v bistvu, da preživetvena raven, ki jo uvajamo v bistvu s to spremembo zakona predstavlja novost, hkrati pa tudi ni certificirana raven in zato ni primerljiva z ravnmi, ki jih določa skupni evropski jezikovni okvir oziroma sejo. Mi še vedno mislimo, torej kot sem že povedala, da tudi na tak način lahko zagotovimo tisto temeljno sporazumevalno raven, ki je omejena res na tiste najbolj preproste, na najbolj predvidljive situacije, to pomeni bolezen, žeja, lakota in podobno, ki so dejansko potrebni, da se priseljenec, tujec, migrant, kdorkoli, sporazume toliko, da si zagotovi preživetje in razumevanje okolice.

Zdaj kar širimo tudi nabor izvajalcev, vseeno tudi tukaj nismo nekako šli na to, da bi lahko bil izvajalec kdorkoli, kar je včasih slabo razumljeno, ampak tiste pravne in fizične osebe, ki že imajo, kot je kolegica povedala, v bistvu registracijo oziroma so registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih. To pomeni, da v bistvu morajo izpolnjevati tudi ti izvajalci določene pogoje, seveda pa jih s tem tudi širimo, ker kot je kolegica povedala, za certifikatni sistem po S-ju(?) v bistvu edini, ki je pristojen za izvajanje predvsem izpitov samo Center za slovenščino kot tuj jezik, ki deluje na Filozofski fakulteti. Torej samo ena inštitucija, ta pa ima kot podizvajalce za izvajanje tečajev, torej priprave na izpit, nekatere ljudske univerze, teh je nekaj več kot 10, mislim, da jih je 14 registriranih in še to za najnižje ravni, tako da tukaj je nastajalo ozko grlo. Tu bi mogoče povedala še, da v bistvu ne gre za javno veljavni program, zaradi tega ga tudi minister ne more določiti, ker bi potem postal javno veljavni. Minister bo za to določil kriterije in merila, torej usmerjevalni dokument, ki pa bo obvezujoč v bistvu in pa v tem dokumentu bodo določene tudi druge zadeve, torej, eno od teh so tisto, kar mogoče je, najpomembnejši standardi znanja, ki so seveda lahko tako procesni kot vsebinski, torej katere vsebine mora poznati, katere procese mora obvladati, torej ali je to govorno razumevanje in tako naprej. In seveda to, če malo plastično prikažem, je podobno tem kurikularni dokumentov, ki jih danes uporabljamo v šolah, torej učnim načrtom, katalogom znanja, ki določajo cilje vzgoje in izobraževanja, torej kam moramo učeče se pripeljati in na koncu, katera znanja, to so standardi znanja, morajo ti izkazati, Seveda pa, če pogledamo potem, kaj izvaja učitelj v šoli in kakšne kontrolke pišejo, kaj jih sprašuje, seveda vsak učitelj to izvede na drugačen način. Standarde pa v bistvu dosegajo vsi in na podoben način smo seveda potem pristopili tudi v tem primeru.

Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, direktorici mag. Katarini Štrukelj.

Izvolite.

Hvala za besedo in lepo pozdravljeni!

Mi smo pa, urad je pa pristojen potem za praktično izvedbo teh tečajev, tako da ko bo minister določil kriterije, merila, standarde, bo urad pripravil javni razpis, v bistvu bo odprti postopek, tako da za to potrebujemo minimalno 3 mesece in na tem razpisu bomo potem izbrali izvajalce teh programov, potem se bodo družinski člani vključili v sam program, opravili v bistvu preizkus znanja in potem s tem potrdilom o preizkusu znanja bodo seveda prišli na upravno enoto in to bo dokazilo v bistvu za dovoljenje.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Dober dan.

Hvala za besedo.

ZPS je o predlogu zakona pripravila pisno mnenje, v njem z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajnega, iz zakonodajno-tehničnega vidika podala pripombe. Ker amandmajev, ki bi tem pripombam sledili, niti kakšno pisno pojasnilo, ker niso bili vloženi, jih bom v nadaljevanju na kratko predstavila.

V 1. členu predloga zakona predlagana opredelitev pojma "preživetvena raven" je ZPS ocenila kot premalo jasna, saj iz nje ni povsem razvidno, na katere elemente sporazumevanja se nanaša in tudi ne omogoča povsem nedvoumnega razlikovanja do stopnje jezikovnega znanja A1, ki jo predlagane rešitve nadomeščajo. Po mnenju ZPS bi kazalo predlagano ureditev vsebinsko navezati na razčlenitev in vpise jezikovnih ravni kot jih določa skupni evropski jezikovni okvir, ta pa opredeljuje tudi raven zmožnosti pred A1, ki je v bistvu mejnik pred stopnjo A1 in ta, to raven tudi posebej definira. To smo v opombi zapisali. Opozorilo, ja, kar se tiče 1. člena, je ZPS podala tudi pripombo glede umestitve predlagane rešitve, to bi bilo ustrezneje umestiti v spremenjeni 47. člen zakona.

Opozorilo, podano k 2. členu, se nanaša na določbo, povezano z bremenom in stroški dokazovanja v okviru presoje izpolnjevanja jezikovnega pogoja. Ta rešitev sicer že velja, ker pa je vključena v spremenjeno besedilo petega odstavka 47. člena, bi jo bilo treba oceniti in utemeljiti z vidika enakega varstva pravic strank v postopkih pred državnimi organi iz 22. člena Ustave.

V zvezi s 3. členom je ZPS izpostavila nejasnost določitve izvajalcev programov učenja in preizkusov znanja. V gradivu namreč ni pojasnjeno ali je namen predlagane ureditve omogočiti izvedbo programov učenja in preizkusov znanja vsem izvajalcem, ki izpolnjujejo pogoje, ali pa je morda v ta namen predviden tudi postopek izbire. Če je, ga je treba urediti v zakonu. Pripombe k petemu, šestemu in sedmemu odstavku so bile namenjene izboljšavi besedila, ki ga je ZPS v mnenju tudi oblikovala. ZPS je opozorila tudi na vsebinsko podvajanje pooblastilnih določb osmega in devetega odstavka, ki se nanašata na sprejem različnih aktov. Razmerje med obema določbama je zato nejasno.

Pripomba k 4. členu izhaja iz besedila obrazložitve, v kateri je navedeno, da naj bi se s tem zakonom uskladil tudi podzakonski predpis, ki ni povezan z vsebino predloga zakona.

V zvezi s 6. členom ZPS opozarja na vprašanje skladnosti njegovega prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena predloga zakona, saj oba določata pravno podlago, ki naj bi se uporabljala do 1. novembra 2024. Gre za vsebinsko podvajanje, ker pa sta ureditvi tudi različni, je to z vidika pravne varnosti neustrezno.

Glede 7. in 8. člena, ki posegata v prehodne določbe novele 2G, je ZPS pojasnila, da imata učinek novele, zato bi ju bilo treba temu primerno tudi oblikovati in umestiti med materialne določbe predloga zakona, upoštevaje zaporedje členov, v katera posegata.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu.

Izvolite.