Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 10. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andrej Hoivik, ki nadomešča Franca Rosca, Alenka Helbl, ki nadomešča Jožefa Jelena, Andreja Živic, ki nadomešča Tomaža Laha, in poslanec Miha Kordiš, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Imam en proceduralni predlog, in sicer preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda predlagam, da obravnavo obeh točk združimo, in sicer tako, da bi predstavniku predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga stališč, nato bi dali besedo še članicam in članom Odbora za razpravo prav tako o obeh predlogih stališč. Predloga stališč naslavljata sorodne vsebine, sta namreč del zakonodajnega paketa, s katerim Evropska komisija predlaga revizijo petih zakonodajnih predlogov, in sicer z namenom posodobitve pravil Evropske unije o pomorski varnosti in trajnosti ter zagotovitve ukrepov Evropske unije za podporo čistemu in sodobnemu morskemu prevozu. Iz tega razloga predlagam združitev njihove obravnave. Po opravljeni obravnavi oz. razpravi pa bi glasovali o mnenjih odbora, seveda k vsakemu predlogu stališča posebej. Ima kdo proti takšnemu predlogu kaj? (Ne.) Hvala. Potem s tem predlogom soglašamo in bomo in bomo odbor na ta način peljali do konca.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2009/16/ES O POMORSKI INŠPEKCIJI DRŽAVE PRISTANIŠČA IN PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2009/21/ES O SKLADNOSTI Z ZAHTEVAMI DRŽAVE ZASTAVE.

Na sejo so bili za obravnavo k obema točkama kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo.

Gradivo k točkama je poslala Vlada 12. 10. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnaval v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Ja, še dve, še tri pooblastila imam, in sicer poslan..., poslanec Jožef Horvat nadomešča mag. Janeza Žaklja, poslanka Sandra Gazinovski nadomešča poslanca Franca Propsa in poslanec Soniboj Knežak nadomešča Predraga Bakovića.

Besedo dajem predstavniku Vlade državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu, da nam predstavi oba predloga stališč. Izvolite.

Tako, spoštovane poslanke in poslanci, pred nami imamo predlog dveh direktiv Evropskega parlamenta in Sveta, ki sta sklop enega širšega zakonodajnega paketa. Ene direktive smo v tem Državnem zboru že obravnavali. Iz tega paketa gre za direktivo o preiskovanju prometnih, torej pomorskih nesreč. Danes sta pred nami sklopa direktiv, torej predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča in predlog stališča o skladnosti z zahtevami države zastave. Obe dve direktivi sta bili sprejeti leta 2023, torej osnovni direktivi sta bila, predpisa sta bila sprejeta leta 2009, torej od tega bo minilo skoraj 15 let in v tem času je prišlo tudi do tehnoloških sprememb v družbi, razogljičenje, novi višji standardi in tudi nova dognanja na področju digitalizacije in vsekakor tudi varstva okolja. Prva direktiva, torej direktiva o z zahtevami države zastave v bistvu razširja uporabo pristojnosti inšpekcije na ribiška plovila daljša od 24 metrov, ki jih pri nas, torej ki jih v našem registru plovil ni. Prav tako zagotavlja prostovoljno kontrolo. Bistveno zadevo, ki jo pa vpeljuje naš pravni red, je pa digitalizacija. Digitalizacija postopkov v tem smislu, to, to noter v bistvu vpeljuje preko vključitvi t. i. Kodeksa 3 o izvajanju konvencije Mednarodne pomorske organizacije in v bistvu ta direktiva na nek posreden način želi, da se standardi Mednarodne pomorske organizacije vpeljejo v evropski pravni red, ker je bilo ugotovljeno, da so države članice pač, tako kot jim direktiva omogoča, direktivo v svoj pravni red prenesle različno. So pa, zaradi zagotavljanja varnosti v pomorskem prometu na nek način želijo, da se ta zadeva standardizira. Prav tako mi v bistvu želimo, ker je ta obravnava ni končana, torej je šele v začetku, da se, da se v debati oz. v nadaljnji razpravi upoštevajo specifike določenih držav, še posebej majhnih kot je Slovenija, ki ima eno pristanišče, ki ima relativno majhno floto ladij. Zato se določene inšpekcijske službe in postopki, torej naš predlog je, da se združujejo. Kar se tiče druge direktive, ki govori o pomorski inšpekciji države pristanišča, torej v edinem slovenskem pristanišču, mednarodnem tovornem pristanišču na leto pristane okrog 1800 do 2 tisoč ladij. Naša pomorska inšpekcija izvaja približno kontrolo na1 0 % ladij, ki pridejo v naše pristanišče, in v bistvu cilj te direktive je, da se, da se v, torej vključitev dveh pomembnih mednarodnih okoljskih instrumentov v naš pravni akt, in sicer mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami ter mednarodne, torej prevzem mednarodne konvencije iz Nairobija o odstranitvi razbitin, kar pomeni torej, da bi se pri inšpekcijskih pregledih in pregledih preverjalo tudi ali so ladje v skladu z določbami navedenih konvencij. Prav tako se, se, se razširjajo tudi določene pristojnosti, ki pa, kot sem že povedal, glede na našo velikost ladijske flote in, bom rekel, našo geografsko majhnost na nas ne vplivajo, saj smo z državami članicami, ki imajo podobne primere in razmere, dosegli neko soglasje in to bo v bistvu nadaljnje tudi še, bo še predmet nadaljnjih usklajevanj.

Kar se tiče implementacije, smo predlagali za obe direktivi, da se zagotovi rok za prenos v naš pravni red 24 mesecev ali več. To je neko soglasje, da se, da, da se bo ta rok zagotovil v roku 4 let. Kot veste, smo mi, kot veste, smo mi letos obravnavali in sprejeli nov pomorski zakon in v bistvu tudi želja nas kot pripravljavca zakonov je, da se potem, ko bodo te direktive vse sprejete, naenkrat prenesejo v naš pravni red preko tega, preko spremembe Pomorskega zakonika, ne da bi zakon štirikrat oz. petkrat parcialno zaradi posameznih direktiv spreminjali.

Hvala lepa.

Hvala.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ja, izvolite, kolega Miroslav Gregorič.

Čisto dve, samo dve vprašanji. Nekje se navaja, da naj bi bile tovrstne inšpekcije prostovoljne. Verjetno prostovoljne za države, ne za, da mora dati ladja soglasje? To je eno. In drugo pa, če mogoče lahko poveste, kaj je vidik rizičnega profila ladje. Hvala.

Tako. Hvala lepa.

Seveda, mislim, inšpekcija v smislu, torej vsaka država ima pravico v svojem pristanišču ali pa v ladjah, ki so na plovilih, ki so registrirana v njenem registru, izvajati kontrolo ne glede na to, to torej ni pogoj, da se, da se ladjar s tem strinja, ampak je to v bistvu pravica, pravica inšpekcijske službe. Na drugo vprašanje pa vam bo odgovoril moj sodelavec, vodja sektorja za pomorstvo, gospod Govše.

Hvala lepa.

Rizični profil ladje je sklop elementov, ki opredeljujejo nevarnost ladje glede na leto izdelave, glede na material izdelave, glede na območje plovbe, bom rekel, in gre za nek, kako naj vam rečem, nek, nek mehanizem, nek, nek algoritem, bom rekel, ki se določa, katere ladje iz katerega okolja predstavljajo večjo nevarnost za okolje, bom rekel, in so tudi podvržene torej večjim inšpekcijskim pregledom.

Hvala lepa.

Zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča iz 1. točke dnevnega reda ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Torej predlagamo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Ugotavljam, da je mnenje s 14 glasovi za in 0 proti sprejeto.

(Za je glasovalo 14.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

In drugič, ker k predlogu stališča iz 2. točke dnevnega reda ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/21/ES o skladnosti z zahtevami države zastave, ki ga je predložila Vlada, in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti glas? (Ne.) Torej lahko glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Ugotavljam, da je mnenje s 14 glasovi za in 0 proti sprejeto.

(Za je glasovalo 14.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. in 2. točko dnevnega reda ter 10. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vsem se zahvaljujem za udeležbo in vas lepo pozdravljam.