13. redna seja

Komisija za nadzor javnih financ

8. 11. 2023

Transkript seje

Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni gostje, spoštovani člani oziroma vsi ostali prisotni vabljeni gostje, pričenjam s 13. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ!

Obveščam vas, da je zadržan samo en poslanec, in sicer Jani Prednik. Prav tako pa ni obvestil o nadomeščanju.

Torej v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo in za spremembo dnevnega reda, zato je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo na podlagi 167. člena Poslovnika Državnega zbora.

Za obravnavo te točke smo prejeli naslednja gradiva, in sicer celotno gradivo predloga zaključnega računa z dne 29. 9. 2023, ki je bil, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V tiskani obliki smo tudi prejeli spremni dopis Vlade, kazalo vsebine in tabelarni del predloga zaključnega računa, tako splošni kot tudi posebni del. Del predloga zaključnega računa, ki se nanaša na Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, smo prejeli proti podpisu, saj je označeno s stopnjo tajnosti INTERNO. Potem sestavni del gradiva je tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča o Predlogu zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 20. 10. 2023, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Zdaj, vljudno vas prosim, da me v primeru, da boste želeli govoriti o gradivu, ki je označeno s stopnjo tajnosti INTERNO, da me na to opozorite. V tem primeru bomo sejo zaprli za javnost.

K tej točki dnevnega reda sem vabil gospoda ministra Klemna Boštjančiča, ki se je opravičil, gospo Jano Ahčin (predsednico Računskega sodišča) Vlado, Ministrstvo za finance, Računsko sodišče ter Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Besedo za kratko uvodno predstavitev prosim sedaj predstavnico Vlade, državno sekretarko gospo Sašo Jazbec.

Izvolite.

Saša Jazbec

Ja, spoštovani, najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni!

Pred vami je Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za lansko leto, ki ga je Vlada z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Vsa pojasnila v tem gradivu se nanašajo na primerjavo na rebalans proračuna za leto 2022. V lanskem letu smo sprejeli oz. ste sprejeli vi en rebalans, to je zadnji sprejeti proračun za leto 2022, tako da vsa realizacija je razložena v odnosu na ta rebalans.

Prihodki lanskega proračuna so bili realizirani v višini 12,3 milijarde evrov, kar predstavlja 98,4 % načrtovanih prihodkov, tako da lahko rečemo, da prihodke ne glede na kakšne komentarje, da jih znamo zelo natančno povedati. Prihodki, najvišji prihodki, se pravi, največji delež prihodkov predstavlja davek na dodano vrednost, potem, potem je dohodnina, potem je davek od dohodkov pravnih oseb in pa v bistvu trošarine in pa tudi v bistvu te so bili realizirani precej v skladu z načrti, da ne bi zdaj tu res mogoče posameznih številk, ker to je vseeno lanski sneg, da temu rečem, razlagala. Tako da mogoče edino prihodki iz, iz EU proračuna so bili, da rečem tako, najslabši, 80 % glede na načrt oz. slaba milijarda iz EU smo dobili. Znotraj teh 12,3 milijarde, samo za občutek, je bila, se pravi, slaba milijarda EU prihodkov.

Na drugi strani na odhodkih je bilo realiziranih 13,7 milijarde, to je bilo 871 manj od načrtov, se pravi, to je bilo na ravni 94 % načrtovanih. Bom še enkrat pojasnila, da pač proračuni, ki jih načrtujemo zadnja leta, da so proračuni, ki jih delamo v razmerah povečanih nekih negotovosti, tveganj in da zato v bistvu načrtujemo višje rezerve za te namene, ki se potem ne nujno porabijo v celoti. Tako da naj, v celotni strukturi odhodkov je največ namenjeno torej za v bistvu stroške dela. Skupna masa sredstev za stroške dela je bila zdaj v letu 2022 vseeno na leto 2021 nekoliko nižja zaradi koronskih dodatkov, ki so bili pač skozi leto 2021 izplačevani. Tako da drugače potem so pa v bistvu prikazani še realizacija transferov posameznikom in gospodinjstvom, se pravi to so družinski prejemki, starševska nadomestila, potem ta so bila recimo višja od načrtovanih za 89 milijonov zaradi draginjskega dodatka za otroke pa zaradi višjih izplačil starševskih nadomestil. Potem tudi transferji za zagotavljanje socialne varnosti so bili višji od načrtovanih zaradi energetskih dodatkov za najbolj ranljive, zaradi povečanega dela prejemkov upokojencev, zaradi osebne asistence itn., tako da v bistvu ta odhodkovna stran je, kot rečeno, dosegla 94 % načrtovanih. Potem je, seveda kar visok je tudi transfer v pokojninsko blagajno, ker državni proračun skrbi za to, da je pokojninska blagajna uravnotežena, in pa zagotavlja tudi plače za večino javnih zavodov razen za tiste s področja zdravja. Tako da v bistvu bi omenila še investicije. Investicije so tiste, ki se, kot vemo, planirajo načelno bolj optimistično kot so potem dejansko izvršene. K temu pač pripomorejo razni dejavniki. Zdaj, če gre to za investicije, ki so financirane iz naslova EU, potem iz tega naslova ni, da rečem, večje drame, gre pač za spremembo dinamike oz. investicije so po navadi poleg rezerv tisti ekonomski namen, ki se ne izkoristi v celoti in zaradi česar v bistvu načrtujemo odhodke preveč optimistično. Tako, da primanjkljaj državnega proračuna je lani znašal 1,3 milijarde evrov. V tako imenovani B bilanci, se pravi, v računu finančnih terjatev in naložb smo zbrali 45 milijonov prejemkov in pa imeli 902 milijona izdatkov, se pravi, je bilanca B tudi imela 850 milijonov primanjkljaja in potem seveda račun financiranja je pa tisti, ki potem, da rečem, uravnoteži to bilanco in se je bilo treba zadolžiti za 3,1 milijardo, smo imeli prejemkov iz naslova zadolževanja, milijardo 400 smo odplačali dolga in pa za slabih 500 milijonov se je zmanjšalo stanje denarja, torej stanje denarja, ja, na računu. Tako, da dolg državnega proračuna je na 31. 12., konec lanskega leta znašal 37,8 milijarde evrov oziroma 64 % BDP in se je v lanskem letu nominalno povišal za dve milijardi evrov. Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa in je, kot že nekaj let zapored, izdalo pozitivno mnenje na splošni del zaključnega računa, kar pomeni, da pravilno izkazujemo vse te glavne prihodke, odhodke, tiste, da če so napake kakšne, da niso pomembne, in da torej revidirani splošni del zaključnega računa, da v vseh pomembnih pogledih pravilno prikazuje prejemke in izdatke, se pravi, v skladu z Zakonom o javnih financah, Zakonom o računovodstvu in z drugimi predpisi. To je glede torej splošnega dela.

Potem pa Računsko sodišče, kot vsako leto, revidira tudi izvrševanje. Se pravi, to pa gre do različnih proračunskih uporabnikov in spremlja posamezne transakcije, posamezne korake, ne samo izplačevanja, ampak tudi kako se izvajajo torej neka, javni razpisi, kdaj se sklepajo pogodbe, napredovanja, itn., v glavnem izvrševanje proračuna. In tukaj je pa izreklo mnenje s pridržkom, ugotovljena so bila neskladja s predpisi, z drugimi pravnimi akti, kot rečeno, akti o plačah, o drugih odhodkih, potem neskladja s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna, pri oblikovanju splošne proračunske rezervacije, pri razporeditvah, potem neskladja s predpisi pri oddaji javnih naročil, pri dodeljevanju transferov, in ko govorimo, kar se sliši, v bistvu se sliši relativno grozno, in ko govorimo o teh neskladjih, recimo to pomeni, da Računsko sodišče ugotovi, da je bil nepravilno obračunan dodatek za nočno delo ali pa, da je bil neupravičeno izplačan dodatek za izmensko delo. Se pravi, gre za napake, ki nastajajo pri izvrševanju pri posameznih proračunskih uporabnikih, da je bila recimo odločitev pri oddaji javnega naročila sprejeta prepozno po zakonskem roku ali pa, da so bili neki kandidati o, da so bili o odločitvi obveščeni prepozno ali pa, da so bile prepozno sklenjene pogodbe in taki… To so primeri, samo malo za občutek, kaj Računsko sodišče revidira. Računsko sodišče ima pač pri sebi eno matriko, katera je tista dopustna stopnja napake, in če gre čez to dopustno stopnjo napake, potem izreče mnenje s pridržkom.

Zdaj, ena od zimzelenih tem pri revizijah Računskega sodišča je v bistvu upravičenost porabe iz rezerve in v bistvu tukaj se dostikrat potem tudi tokrat revizorji ne strinjamo, kaj se da in koliko se da natančno načrtovati. Pri pripravi proračuna za prihodnje leto se vedno pripravlja, bomo rekli, avgusta. Potem pride septembra še jesenska napoved UMAR, ki vpliva predvsem na prihodkovno stran, tako da v bistvu ti moraš avgusta predvideti vse, kar se bo dogajalo čez eno leto in pol. To je seveda nemogoče. Rezerve so namenjene temu, da če se za nekatere namene ni dalo načrtovati, ali pa se je načrtovalo premalo, da se potem poseže po rezervi, tako da tukaj dostikrat, tudi letos, pravim, z Računskim sodiščem ne pridemo. Zdi se nam pomembno, da so vse te transakcije zabeležene pravilno, se pravi, da so v pod pravimi postavkami, da so transparentno navedene, da se ve za katere namene je bila rezerva porabljena in tako. Potem pa na koncu revizijskega poročila Računsko sodišče kljub temu, a ne, da je izdalo mnenje s pridržkom na izvrševanje, ugotavlja, da so Vlada in vladni proračunski uporabniki v vseh pomembnih pogledih poslovali v skladu s predpisi. Je pa naložilo Vladi, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za pravosodje pripravo odzivnega poročila, ki je v pripravi in bo pravočasno posredovano Računskemu sodišču.

Zdaj, ker so del zaključnega računa tudi poročilo o davčnih izdatkih in pa poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga, bi, če se strinjate, zdaj še tule na kratko podala, a ne, malo teh, malo pregleda. Torej poročilo o davčnih izdatkih je del zaključnega računa. To je dokument, ki vključuje ocene zmanjšanja davčnih prihodkov na ravni različnih davkov. Namreč to so davčni izdatki, to je izraz, ki se uporablja za različne vrste davčnih spodbud kot so in davčne olajšave in oprostitve davkov in nižje stopnje davka in je v bistvu z vidika države izguba davka v celotnih javnofinančnih prihodkih, do katere se pride zaradi zmanjšanja zakonsko predpisane davčne obveznosti. Obseg neposredno dodeljenih spodbud v obliki oprostitev in vračil davkov se povečuje. Tole zdaj je poročilo za leto 2021, to delamo pač lahko s takim zamikom, zato ker pridejo poračuni pač toliko kasneje, in se je v letu 2021 znesek povečal za 10 % glede na leto 2020 oz. 1,9 glede na leto 2019. In davčni izdatki, se pravi davki, ki jih, teoretično če rečemo, država ni pobrala, so torej znašali skoraj 2,6 milijarde evrov. Največji izpad predstavljajo nižja stopnja pri davku na dodano vrednost, ki pomeni 361 milijonov izgubljenih davčnih torej javnofinančnih prihodkov, in pa različne olajšave pri dohodnini. Tukaj so, tri največje davčne izdatke imamo, to je dodatna splošna olajšava za vzdrževane družinske člane in pa oprostitev pri izplačilu regresa za letni dopust in vsota teh davčnih izdatkov je 831 milijonov evrov. To poročilo, ki se pripravlja, je pomembno z vidika preglednosti izvajanja davčne politike, ker z rednim in objektivnim spremljanjem vseh teh vrst davčnih izdatkov lahko vplivamo na upravičenost in predvsem dolgoročno pripomoremo k doseganju večje ravni blaginje, gospodarske rasti in pa nenazadnje učinkovitosti socialne politike. Če bi se izkazalo, da so davčni izdatki samo nadomestilo za neposredna izplačila iz proračuna, je potem na ta način, v bistvu vse, kar se doseže, je zmanjšana javnofinančna preglednost. To poročilo kaže, da imamo sistem glede davčnih izdatkov pri nas močno razvejan, se pravi, obstaja veliko vrst vseh teh izdatkov v okviru posameznih vrst davkov. In nizke efektivne davčne stopnje pri posameznih davkih kažejo prav na to, da v davčnem sistemu obstaja veliko olajšav in zmanjšanj davčne osnove in to je posledica prepogostega namena doseganja različnih nedavčnih ciljev z davčnimi spodbudami. Torej poročilo, ki je pred nami, je pomembno ne samo za to, da redno ocenjujemo in analiziramo vrste davčnih izdatkov, ampak da se vprašamo ali dosegamo cilje s posameznimi ukrepi, ki smo jih želeli doseči, in to je seveda zelo pomembno sploh v teh časih, ko imamo zdaj, ko se vzpostavljajo spet fiskalna pravila, ko smo imeli poplave in se vzpostavljajo potrebe po torej novem fiskalnem prostoru, ki bo pomemben, ki bo potreben za sanacijo. In zato je pač to poročilo v en tak premislek, kaj, se pravi, poleg tega, kaj država pobere, tudi česa ne pobere.

In pa še par besed o poročilu o stanju, o gibanju davčnega dolga na dan 31. 12. 2022. Torej nanaša se tole poročilo na vse štiri blagajne, za katere FURS pobira dajatve, to je država, pokojninska, zdravstvena blagajna in pa občine. V letu 2022 je FURS pobral 21 milijard prihodkov za štiri blagajne, kar je za 1,8 milijarde evrov oz. za 9,5 odstotkov več kot eno leto poprej. In zviševanje izdatkov, pardon, pobranih prihodkov se z izjemo covidnega leta 2020 nadaljuje praktično že 9 let. Kot zanimivost, od ustanovitve FURS leta 2014 je skupni prirast prihodkov, znaša 7 milijard oz. več kot 50 %. Na 31. december je znašal davčni dolg za vse blagajne javnega financiranja 896 milijonov, v lanskem letu se je znižal za 22 milijonov oz. 2,4 % in tudi zniževanje davčnega dolga se nadaljuje v bistvu že od ustanovitve FURS 9 let, ko je, takrat je namreč, se je znižal od takrat za, za 600 milijonov oz. za 40 %. Pri spremljanju gibanja davčnega dolga poleg tega, da gledamo absolutni znesek v primerjavi s prehodnim obdobjem, je treba upoštevati tudi gibanje deleža dolga, se pravi, delež davčnega dolga je zdaj v letu 2022 zdrsnil na 4,3 %, takrat, ko je bil pa FURS ustanovljen, je pa znašal 10,4 %. Se pravi to. Potem v ZPIZ blagajni se je z 8,7 znižal na 3,1 % v tem obdobju in ZZZS prispevki so se pa znižali iz 6,2 na 2,4, se pravi dolg iz teh naslovov, a ne. Tako da, če se v povezavi z obravnavo zaključnega računa osredotočimo samo na dolg, nastal in zapadel v letu 2022, je na 31. decembra znašal 207 milijonov in po stanju na recimo februar letos se je že znižal na 116 milijonov. Tako da obseg dajatev, izplačanih z enomesečno zamudo, se giblje od 60 do 80 milijonov evrov mesečno, hkrati so bili pa že realizirani tudi dodatni ukrepi izterjave.

Tako da mogoče samo za država, koliko znaša dejansko dolg za proračun države. Prihodki, ki so jih lani pobrali na FURSU za proračun države, so znašali 11,6 milijarde, dolg pa je na koncu leta znašal 600 milijonov oz. 1,3 % manj kot leto prej. Se pravi, delež davčnega dolga za državni proračun je 6,3 %. Kako pač dela FURS? S ciljem obvladovanja davčnega dolga FURS izvaja številne ukrepe in aktivnosti, tako za spodbujanje plačevanja kot za izterjave. Se pravi, gre za opominjanje, gre za pobote obveznosti z zapadlimi terjatvami, gre za unovčitve predloženih zavarovanj, za davčno izvršbo, za druge ukrepe, druge zahtevnejše ukrepe uveljavljanja davčnega dolga. V poročilu so omenjene tudi aktivnosti za spodbujanje prostovoljnega plačevanja dajatev, ki imajo posreden vpliv tudi na poravnavanje obveznosti, kot na primer obseg informiranja teh zavezancev, uvedba novih plačnih metod, uporaba mobilnih davkov in drugo.

Toliko za uvod. S sodelavci smo vam na voljo za morebitna vprašanja. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo še Računskemu sodišču, prosim, če želijo.

Maja Bilbija

(Maja Bilbija, Računsko sodišče.)

Lepo pozdravljeni!

Gospod predsednik, hvala za besedo.

Mogoče čisto na kratko da predstavim revizijo državnega proračuna. Gre za obvezno revizijo, vsakoletno revizijo, v katero katera časovnica, izhaja pa iz Zakona o javnih financah. Se pravi, ta časovnica je zelo napeta, z aktualnim proračunom začnemo že tisto leto koncem leta in nadaljujemo to revizijo vse do naslednjega leta. Približno meseca junija izdamo osnutek revizijskega poročila, tako da končamo revizijo pri naših revidirancih, potem pa je postopek pravnega varstva julij, avgust. In koncem avgusta, tako je bilo tudi za proračun 2022, izdamo končno poročilo. Vključenih je v tej zadnji reviziji 19 revizorjev, to je približno četrtina naših revizorjev Računskega sodišča. Nobeden od oddelkov, jih imamo 6, nima 19 revizorjev, tako da se zavedamo, kako obsežna je ta revizija. Toliko na kratko.

Tako kot vsako leto je bil tudi predmet te revizije revizija predlog zaključnega računa proračuna in pravilnosti izvrševanja proračuna za leto 2022. Torej sta bila cilja dva: izrek mnenja o predlogu splošnega dela predloga zaključnega računa, ta seveda obsega vse tri bilance (bilanco prihodkov, odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja), in drugi cilj, izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2022. Predhodno izvedemo vzorčenje in na podlagi vzorčenja so bili revidiranci Vlada Republike Slovenije, posamezna ministrstva, vladne službe. ter tudi ena upravna enota. Na ta način smo zajeli 81 % populacije.

Zdaj pa glede izreka mnenja in ugotovitev. Že državna sekretarka jih je predstavila mogoče malo bolj podrobno. Računsko sodišče je v reviziji državnega proračuna izreklo pozitivno mnenje o predlogu splošnega dela zaključnega računa. Čisto na kratko to pomeni, da ugotovljene napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov niso bile pomembne in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvrševanja državnega proračuna. Še vedno ostaja očitek glede precejšnje razlike med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi iz sredstev EU. V letu 2022 so namreč prejeta sredstva iz EU znašala 257,4 milijona evrov, kar je 237,9 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovanih sredstev iz tega naslova z rebalansom proračuna. Ker pa je bilo v proračun Evropske unije vplačanih 729,5 milijonov evrov, izkazuje Republika Slovenija neto proračunski presežek v znesku 227,9 milijonov evrov. V primerjavi z letom poprej je ta znesek vseeno nižji za 90,4 milijone evra.

V revizijskem poročilu je Računsko sodišče ponovno opozorilo, da izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu državnega proračuna. Prav tako ostaja očitek, da so v letu 2022 javni zavodi s področja zdravja, kulture, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše, v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazovali kot svoje prihodke in jih niso nakazali v državni proračun. In tako kot lani ponovno Računsko sodišče opozarja, da Vlada še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi v letu 2022 ni vplačevala v državni proračun.

V delu, ki pa se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, je Računsko sodišče poleg preveritve izplačil na podlagi vzorca seveda upoštevala tudi prejete pobude in dodana zaznana tveganja. Nepravilnosti je odkrila pri izplačilih iz splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. Tako, kot je že državna sekretarka omenila glede splošne proračunske rezervacije, ostaja očitek, da je bilo za 22,8 milijonov evrov prerazporeditev sredstev iz tekoče proračunske rezerve na postavke posameznih neposrednih proračunskih uporabnikov, ki niso bile v skladu z zakonom o javnih financah, saj ni šlo za nepredvidene namene, temveč za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati. Pri plačah izpostavljam pač ugotovitev, 8 ministrov in 15 državnih sekretarjev je o prenehanju opravljanja funkcije v letu 22 prejelo izplačila sredstev za neizrabljeni letni dopust, ki so bila v neskladju z Zakonom o javnih financah. Zaradi tega v državni proračun so nastali nepotrebni dodatni stroški v znesku 205 tisoč evrov. Ostale pogostejše nepravilnosti pri plačah je nespoštovanje določb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o vladi, kolektivne pogodbe, nepravilnosti pri obračunu in izplačilu dodatkov pri plačah in neusklajenost tarifnega razreda med uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih s tarifnim razredom, določeno v kolektivni pogodbi za državno upravo. Ta očitek tudi ostaja, kot je bilo v preteklih letih.

Glede odhodkov, na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil. Povezane so bile tudi s tem povezane kršitve zakona o javnem naročanju, pa tudi nespoštovanja določb Zakona o javnih financah in drugih javnofinančnih predpisov.

Glede transferjev, nepravilnosti na področju transferov so bile ugotovljene predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora, nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov na posredne proračunske uporabnike. Še vedno menimo, da področje transferov ni ustrezno in enotno urejeno. Na podlagi nekaterih področnih zakonov so sprejeti podzakonski predpisi, ki pa na različne načine urejajo nadzorne pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov oziroma tistih, ki dodeljujejo transfere.

In na koncu, Računsko sodišče je izdalo nekaj priporočil in zahtevo za predložitev odzivnega poročila. Priporočila je izdalo trem revidirancem Vladi, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Mogoče izpostavim tega, ko smo priporočili Vladi, da v zaključnem računu proračuna razkrije vse z zakoni predpisane izjeme od načela popolnosti izkazovanja prejemkov in izdatkov, ki pripadajo državi, ter vplivov teh izjem na izkaze zaključnega računa. Prav tako je Računsko sodišče trem revidirancem izdalo zahtevo za predložitev odzivnega poročila Vladi, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za pravosodje. Pri tem smo določili maksimalen določen rok, to je rok 90 dni. Rok se bo iztekel 8. 12. letos. Po prejemu odzivnih poročil jih bo Računsko sodišče proučilo in se v porevizijskem poročilu opredelilo do zadovoljivosti teh popravljalnih ukrepov.

Toliko za enkrat, hvala. V primeru dodatnih vprašanj pa smo na voljo.

Najlepša hvala.

Sedaj pa sprašujem, če želi še kdo od Vlade besedo? Se želi prijaviti k razpravi? (Ne.) Nihče.

Potem odpiram razpravo med poslankami in poslanci glede predloga zaključnega računa proračuna. Želi kdo besedo? (Da.)

Prosim, izvolite.

Monika Pekošak

Hvala lepa.

Glede obrazložitve zaključnega računa in dolga. Glede na to, da večkrat poslušamo o slabem načrtovanju me veseli, da so bili prihodki dobro napovedani, in da se je doseglo manj odhodkov, kot je bilo predvideno. Glede dohodkov smo slišali, da je bistveni del iz DDV, DDPO in dohodnine, zato tudi kot država vemo na katerih področjih moramo biti še posebej pozorni. In ta nizka nezaposlenost, ki smo ji priča, sedaj zagotovo pripomore k višjim prihodkom.

Kar se tiče odhodkov, imamo 6 % manj od predvidenih in res je potrebno upoštevati, da smo bili v posebnih razmerah v zadnjih teh letih in velik del proračuna odhodkov je definiran z zakoni. Tudi me veseli, da je bilo že izplačanih manj dodatkov za korono. To je dobro.

Kar se pa tiče transferov ljudem, pa starševskih nadomestil, draginjskih dodatkov, energetskih pomoči, to je bilo v letu 2022 nujno. Pozdravljam tudi pozitivno mnenje na računovodski del, se pravi, da je vodenje pravilno, računovodenje, in da so bili podatki prav izkazani. Glede mnenja zadržkov na ta izvrševalni del pa menim, da očitno imamo izziv na javnih naročilih in tukaj je potrebna posebna pozornost in razmislek kako nadzorovati razpise pred izvršitvijo, ne šele kasneje. Pred.

Kar se tiče javnega dolga, tudi pozdravljam, da se ta znižuje, da sistem na FURS dobro deluje, sistem opominjanja pobota pa boljše izvršbe, predvsem pa mislim, da moramo biti še bolj aktivni na delu glede prostovoljnega plačevanja davščin in prispevkov, da se res zavezance, ljudi na splošno informira o pomenu plačevanja davkov, kaj to pravzaprav pomeni. In seveda pozdravljam tudi vse oblike lažjega načina dostopa do e-davkov, da se elektronsko ljudje lažje priklopijo na vse te aplikacije in pa tudi plačevanje, kar mislim, da tudi sama digitalizacija zelo pomaga.

Tako da, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Ja, leto 2022 je bilo čas zamenjave Vlade, se pravi, polovico tega proračuna, z gospo državno sekretarko sva bila v isti vladi, je tudi sestavni del dobro načrtovane tiste vlade.

Želi še kdo besedo? (Ne.) Nihče.

Potem, če ne želi nihče več besede, prehajamo na…, zaključujem razpravo in prehajamo v bistvu na odločanje.

V razpravo in na glasovanje dajem sklep s katerim bo komisija Državnemu zboru predlagala sprejem predloga zaključnega računa. Sklep se glasi: «Komisija za nadzor javnih financ predlaga Državnemu zboru, da po obravnavi na podlagi 168. člena Poslovnika Državnega zbora sprejme predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2022.«

Želi kdo o tem razpravljati? (Ne.) Ugotavljam da ne. Torej prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 6 poslank in poslancev in 6 jih je tudi glasovalo za.

(Za je glasovalo 6.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Spoštovani kolegice in kolegi, s tem zaključujem to točko dnevnega reda … / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/ Aha, se opravičujem.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda, ampak določiti moramo še poročevalca. In predlagam, da v imenu komisije sem poročevalec jaz na sami seji Državnega zbora.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O UPRAVLJANJU Z JAVNIM DOLGOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Poročilo z dne 7. 7. Je objavljeno na spletnih straneh državnega zbora s sklicem seje.

K tej točki sem vabil tudi Ministrstvo za finance in z nami je državna sekretarka gospa Saša Jazbec in besedo uvodoma dajem kar državni sekretarki, da predstavi poročilo.

Izvolite, gospa Jazbec.

Saša Jazbec

Ja, spoštovani!

Pred vami je Poročilo o upravljanju z javnim dolgom Republike Slovenije 2022, to je poročilo, ki ga dobro poznate, ki ste ga lani izjemno pohvalili - ne samo poročilo, ampak tudi upravljanje z javnim dolgom. Zdaj, kar se letos tiče, bi vam rada povedala, da se je pač zgodila ena nerodnost, neodvisno eksogena spremenljivka za Ministrstvo za finance. Vse nominalne številke, ki so v poročilu, so pravilne, vse relativne, ki se nanašajo na BDP, so pa nepravilne. Razlog poznate. Tako da poudarki, ki so, ki bi vam jih rada pač povedala, je, da je vsebuje torej vse podatke o izvedbi programa financiranja državnega proračuna za lani, potem podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, podatke o dolgu sektorja država po metodologiji presežnega primanjkljaja in dolga ter podatke o izdanih poroštvih Republike Slovenije.

V letu 2022 se je Republika Slovenija za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, se pravi, gre za državne obveznice in zakladne menice, v skupni višini 3,15 milijarde evrov za potrebe upravljanja z dolgom, se pravi, gre za predčasno financiranje in zamenjave obveznic. Smo pa izdali 1,7 milijarde novih obveznic. Dolg državnega proračuna je na dan 31. 12. znašal 37,8 milijarde evrov oz. 64 % BDP in, kot rečeno že pri prejšnji točki, se je povišal v koledarskem letu za milijardo 971 milijonov. Kot rečejo moji kolegi, so se parametri, riziko metrike portfelja so se izboljšali, se pravi, to pomeni, da je portfelj, v bistvu da je manj tvegan. Povprečni čas vezave dolga se je zvišal, znaša 10,1 ena leta, 10 let, se pravi, povprečna obrestna mera portfelja celotnega dolga pa se je znižala na 1,7 %. Tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga v evrih je lani znašala 1,16 %. Kakšna razlika do tukaj, kjer smo, kjer smo zdaj, eno leto kasneje, zaradi vodenja pač drugačne denarne politike. Tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga brez upoštevanja zakladnih menic je znašala 1,44 %, povprečna ročnost do zapadlosti novo izdanega dolga pa 14 let. Se pravi, to pomeni, da se je Slovenija zadolževala po fiksni obrestni meri za relativno dolgo obdobje. Plačilo obresti je lani znašalo 655 milijonov evrov oz. 1,1 % BDP, kar je za 72 milijonov manj kot v preteklem letu. Če se pa primerjamo z letom 2014, ko so bili pač nominalno najvišji izdatki za obresti, takrat so znašali milijardo 83 milijonov, so pa v bistvu zdaj lani manj kot, so bili za več kot 400 milijonov nižji, je toliko več fiskalnega prostora za druge namene. Relevanten kriterij zadolženosti države je torej dolg sektorja država, izražen v BDP. V poročilu, kot rečeno, imamo navedeno, da je nominalno dolg znašal 41 244 milijonov, se pravi 41,2 milijardi ali 69,9 BDP, kar je napačno prevedeno na nov, na nov BDP je to 72,3 glede na revidiran BDP. Se pravi, je bil dolg sektorja države konec lanskega leta 72,3 % BDP, ampak v vsakem primeru se je na konec leta 2021, se je znižal za, zdaj se je pač za 2 odstotni točki. Znotraj dolga celotnega sektorja država je seveda dolg državnega proračuna največ..., bistveno največji delež, 94 %, druge enote so bistveno manj zadolžene. Dolg sektorja države se je tako kot v Sloveniji tudi v drugih državah znižal, se pa Slovenija uvršča nižje od povprečja držav. Povprečje držav EU je 84 % BDP, evrskega območja je 92, Slovenija, kot rečeno, dobrih 72. Kar je za dolg zelo pomembno, je seveda bonitetna ocena Slovenije. Srednjeročna strateška usmeritev in prizadevanje ostaja, da se zaradi zahtevnih ekonomskih in fiskalnih okoliščin dosežene bonitetne ocene tudi seveda ohranijo. Po, po Standard & Poor's imamo AA-, Fidge imamo A, po Moody's imamo A3 in povsod imamo v bistvu stabilne, stabilne obete. Potem imamo pa še dolg pravnih oseb javnega sektorja, leta, konec leta 2022 je znašal 4,3 milijarde evrov oz. 7,3 % BDP in je praktično nespremenjeno glede na preteklo leto.

V letu 2022 je bilo izdanih za 292 milijonov evrov državnih poroštev, vsa na podlagi Zakona za obveznosti iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov, in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU, in sicer za omejevanje energetske krize. Unovčenih je bilo 0,1 milijon državnih poroštev, izterjanih je bilo 1,2 milijona, tako da stanje državnih poroštev se je do konca leta 2022 znižalo za 198 milijonov evrov na 4 milijarde in pol oz. 7,7 % BDP.

Toliko za uvod. Z mano je tudi direktor zakladnice, tako da, če imate kakšna konkretna vprašanja, sva vam na voljo.

Hvala.

Najlepša hvala.

Želi gospod Divjak besedo? Izvolite.

Marjan Divjak

Ne, hvala.