Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni gostje z ministrico na čelu, spoštovani vsi, ki spremljate to sejo preko televizijskih ekranov!

Torej pričenjam 24. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da ni obvestil o zadržanih poslancih, prav tako ni nobenih nadomestil.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - SPORNA PORABA 6,5 MILIJONA EVROV ZA NAKUP 13 TISOČ PRENOSNIH RAČUNALNIKOV.

Poslanska skupina Nove Slovenije je 2. 11. 2023 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogom sklepa, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni gospod Aleksander Reberšek kot predstavnik Poslanske skupine Nove Slovenije, ampak ob tem obvestilu, da v imenu predlagatelja bo govoril gospod Jožef Horvat na predlog, ki ga je podal gospod Reberšek poslanski skupini, potem dr. Emilija Stojmenova Duh; ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Darjo Felda; minister za vzgojo in izobraževanje, gospod Luka Mesec; minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Boštjan Šefic; vodja Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, gospod Gregor Pečan; predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, gospa Romana Epih; predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, gospa Silvija Komočar; predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, gospa Tanja Steblovnik; predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije in mag. Barbara Leder; direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.

Torej vse prisotne vabljene na seji še enkrat lepo pozdravljam!

Razpravo bomo torej opravili tako, da bo najprej predstavnik skupine NSi, ki je zahtevala sklic nujne seje komisije, dobil besedo, potem dodatno / nerazumljivo/, potem dobi besedo seveda ministrica, v nadaljevanju pa tudi poslanke in poslanci, seveda tudi vsi ostali vabljeni gostje. Prosim? / medsebojni pogovor/

Zdaj pa še ena stvar, preden dam predlagatelju besedo, eno opozorilo. Točka dnevnega reda je zelo jasna, in sicer Sporna poraba 6,5 milijona evrov za nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov. In to je tema dnevnega reda. Vsaka razprava izven tega dnevnega reda bo na seji prekinjena. Se pravi, razpravljamo o tem, kar je predmet dnevnega reda. Če želi kdo drugi o čemer drugem razpravljati, moramo sklicati novo sejo komisije, pa bomo razpravljali o tej drugi temi.

Torej, zdaj predlagam, da predajam besedo predlagatelju, da predstavi zahtevo za sklic seje.

Torej, gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni!

Predvsem lep pozdrav gospe ministrici, vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu in na začetku moja kritika v imenu predlagateljev, to je Poslanska skupina Nova Slovenija - nismo dobili opravičila, ne ministra Luka Mesca, ne ministra Darja Felde in prav tako tudi ne državnega sekretarja gospoda Šefica, kar samo po sebi tudi nekaj pove. Ja, smo pri vsebini, ki se ji reče Sporna poraba 6,5 milijona evrov za nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov. Dne 13. julija letos je bilo na portalu javnih naročil objavljeno javno naročilo za nakup prenosnih računalnikov. Pravna podlaga za omenjeno javno naročilo je Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki v 12. členu določa zakonske ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti, med katerimi je tudi mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.

V okviru tega javnega naročila ni bilo jasno in ni razvidno, kdo bo prejemnik teh 13 tisoč računalnikov. To je začela potem ministrica pojasnjevati šele po pritisku javnosti in na podlagi in zahvaljujoč, kar se tiče mene kot člana Komisije za nadzor javnih financ, zahvaljujoč preiskovalnemu novinarstvu. Dobrih 6 milijonov evrov vreden posel so si razdelila štiri podjetja, pogodbe so že - po naših informacijah - podpisane. Ministrica navaja, da so 13 tisoč računalnikov kupili za tri različne skupine prebivalcev. Prva skupina so ranljive skupine prebivalstva, ki bodo računalnike prejele prek mehanizma za brezplačno izposojo računalnikov MIRO. Druga skupina so vrtci in osnovne šole. Na tem področju sodelujejo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo kot pristojnima za zagotavljanje opreme vrtcem in vzgojno izobraževalnim zavodom in bosta določila, katere šole oziroma vrtci potrebujejo računalniško opremo. Treba je pa poudariti, da so že v lanskem letu šolam namenili 2 milijona evrov za računalniško opremo. In tretja skupina, ki so, ki bo, ki bo prejela kupljene računalnike, pa so pravne osebe javnega prava, prizadete v poplavah in plazovih, ki jim je bila uničena ali poškodovana osnovna računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo oziroma izvajanje svoje dejavnosti, kar določa tudi 123. člen Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, iz avgusta 2023.

Jaz bom naštel zdaj 5 spornosti, ki jih mi vidimo kot spornosti v procesu tega javnega naročila.

Prva spornost. Prva spornost nakupa se kaže v tem, da delovanje javne mreže vrtcev urejajo občine in tudi poskrbijo za njihovo opremo. Ravnateljice, tajnice in računovodkinje v vzgojno izobraževalnih ustanovah potrebujejo zmogljivejše računalnike, ki lahko obdelujejo in shranijo velike količine podatkov. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z razpisom naročilo 13 tisoč večinoma povprečnih, če ne slabših in cenovno bolj ugodnih prenosnih računalnikov, neprimernih za resno delo, so za portal Preiskovalno.si pojasnili računalniški strokovnjaki. Nismo zasledili, da bi ministrstvo to izjavo demantiralo. Povedali so še, da gre za starejše procesorje s slabšimi grafičnimi karticami. Cena posameznega prenosnika z davkom je bila namreč manj kot 500 evrov. Od 13 tisoč naročenih računalnikov, jih bo samo 3 tisoč 250, se pravi ena četrtina. 13. oziroma zadnje generacije z najnovejšimi procesorji. Ni nam potrebno razlagati, da med dvema sosednjima generacijama procesorjev ni neke bistvene razlike, ampak računalnike ne kupujemo od danes za jutri, ampak najbrž za neko časovno obdobje.

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, torej prvi med ravnatelji, kot jaz pravim, v Sloveniji gospod Gregor Pečan, bil je vabljen in ga žal ne vidim, je o nakupu računalnikov izvedel, - izvédel - iz medijev. "Milo rečeno je to nenavadno. To ni dobro, pa tudi pametno ne…", pravi gospod Pečan. - "…saj smo šole precej različno računalniško opremljene." Dodal je tudi, da jih pred naročanjem nihče ni vprašal, kakšno opremo potrebujejo. Torej je ministrstvo nabavilo nekaj, česar morda šole ne potrebujejo, tako izhaja iz izjave gospoda Pečana. V šolah in vrtcih sicer potrjujejo, da jim primanjkuje določene opreme, a Pečan pravi, da bi pričakoval, da jih kdo predhodno povpraša po specifikah njihovih potreb. Ministrica Stojmenova Duh je na vprašanje, za kakšne namene bodo omenjene računalnike uporabljali v vrtcih, odgovorila, citiram: "Da vzgojiteljice potrebujejo računalnike, Saj bi se v ljubljanskem vrtcu Jelka, vsaj da se, pardon, saj da se v ljubljanskem vrtcu Jelka lepo povezujejo z babicami in dedki, sodelujejo tudi s šolami v Indiji in na Poljskem." - konec citata. Poraja se torej resen dvom o ciljih, o ciljih javnega razpisa, merilih in kriterijih za nabavo opreme ter s tem povezane učinkovite porabe javnih sredstev in tukaj smo mi za to, ta komisija, da lebdi nad porabo javnih sredstev. ...Druga spornost izhaja iz poročanja portala Ostro.si. Decembra 2020 je portal poročal, da je po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport računalnike za učenje na daljavo v začetku novembra 2020 potrebovalo okrog 3700 učencev in dijakov, kar je 1,4 % vseh, ki so v tem šolskem letu obiskovali osnovno ali srednjo šolo. Pojasnili so, da bi toliko učencev in dijakov računalnik potrebovalo, zaradi socialnih okoliščin svoje družine. Javni zavod Arnes, ki vzgojno izobraževalnim zavodom zagotavlja omrežne storitve, je septembra 2020 626 zavodom priskrbel 4 tisoč 3 prenosne računalnike. Uporabili so jih za redno delo, če se je pokazala potreba, pa so jih posodili učencem in dijakom za izobraževanje na daljavo. Najhujši časi epidemije covid-19 so, hvala bogu za nami, zato se zastavlja vprašanje, komu bodo na ministrstvu za digitalno preobrazbo podarili 13 tisoč prenosnikov, da upravičijo neracionalno porabo davkoplačevalskih sredstev.

Tretja spornost izvira iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2003. Prvi odstavek 123. člena pravi, da pravnim osebam javnega prava, ki izkažejo, da jim je bila v poplavah in plazovih uničena ali poškodovana osnovna računalniška oprema, ki jo potrebujejo za delo, oz. izvajanje svoje dejavnosti, namizni računalnik s pripadajočo opremo ali prenosni računalnik ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, zagotovi prenosne računalnike do konca tega leta. Zakon nadalje določa, da občine ministrstvu za digitalno preobrazbo posredujejo seznam uničene in poškodovane računalniške opreme do 30. septembra letos, razpis je bil 21. julija letos. Ministrstvo zaenkrat še ni predstavilo realnih in točnih podatkov o tem, koliko računalniške opreme za prizadete v poplavah se dejansko sploh potrebuje. Dodaten dvom vzbuja tudi datum razpisa, ki je bil objavljen, kot rečeno, 21. julija, torej 14 dni pred poplavami, 4. avgusta tudi Zakon o odpravi posledic poplav je bil sprejet šele konec avgusta, začel pa je veljati v začetku septembra. Kar tudi kaže na to, da z javnim naročilom dobavljeni računalniki niso mogli biti v izhodišču namenjeni poplavljencem. Postavlja se vprašanje, če je nabavljena računalniška oprema sploh ustrezna?

Četrta spornost izvira iz dejstva, da Ministrstvo za izobraževanje, ki bi moralo računalnike v vrednosti 6 milijonov evrov prejeti, sploh še ni prepričano, da bo to tudi storilo, da bo računalnike tudi dobilo. Na vprašanje novinark, ali ima ministrica Stojmenova Duh v rokah tudi že podpisan dokument, da bo šolsko ministrstvo sprejelo te računalnike, je odvrnila, da ne, da torej podpisanega dokumenta še ministrica nima. Zgovoren je podatek - pozor, zgovoren je podatek -, da so se predstavniki obeh ministrstev prvič sestali šele v sredo, 18. oktobra, razpis pa je bil objavljen 21. julija.

In peta spornost? Ta pa je povezana z dodelitvijo računalnikov ranljivim skupinam, saj naj bi manjkal ustrezen podzakonski akt. Uredba o upravljanju mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme je šele v medresorskem usklajevanju. Uredba med drugim določa način uresničitve pravice do izposoje računalniške opreme in količino ter vrsto računalniške opreme, ki je predmet izposoje. Z mehanizmom upravlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Za področje delovanja sklada je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato smo danes povabili tudi ministra, gospoda Luko Mesca, ki ga tukaj pogrešam. Rok za izdajo uredbe je šest mesecev od uveljavitve zakona, to je do 18. oktobra, letos. Pojavlja se več sumov, da je Ministrstvo za digitalno preobrazbo naročilo 13 tisoč računalnikov, ne da bi natančno vedeli, za kateri namen in cilj bodo uporabljeni, ter kakšne so sploh realne potrebe po računalniški opremi. Obstaja več resnih sumov, da je bil razpis izpeljan brez jasnih ciljev, brez jasnih meril in kriterijev, kar lahko pomeni netransparentno in neučinkovito porabo javnih sredstev.

Komisiji za nadzor javnih financ, zato predlagatelji, Poslanska skupina Nova Slovenija, predlagamo, da po končani razpravi sprejme samo en sklep: Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za digitalno preobrazbo, da v sedmih delovnih dneh predloži natančno poročilo o izvedbi razpisa, torej cilji, merila, kriteriji, razdelilnik za nabavljeno računalniško opremo po posameznih upravičencih in terminski plan izvedbe razdelitve opreme. Če se ministrstva, ki sem jih prej omenjal, in so tudi bila vabljena, do danes niso uspela dogovoriti, pa bi se morala pravzaprav pred objavo javnega naročila, potem smo mi pričakovali, da je to prostor, kjer bi se ministrstva lahko dogovorila, kako razdeliti najbolj optimalno in racionalno teh 13 tisoč računalnikov. Žal še enkrat, kar dva ministra in državnega sekretarja pogrešam, bomo pa videli kaj bo pokazala razprava. Hvala lepa za pozornost v tem delu in se veselim konstruktivne razprave v nadaljevanju. Hvala lepa, predsednik.

Najlepša hvala, gospod Horvat.

Sedaj pa dajem besedo ministrici, izvolite.

Najlepša hvala, predsednik. Lepo pozdravljeni poslanci, poslanke, vsi skupaj!

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo smo pravzaprav zelo veseli, da ste sklicali to komisijo, zato ker opažamo, da je ogromno laži, neresničnih informacij, ki krožijo v popolnoma jasni, transparentni, odprti in še kako potrebni zadevi, in to je nakup 13 t tisoč prenosnikov. Ali gre za sporno porabo davkoplačevalskega denarja? Če ministrstvo za digitalno preobrazbo kupi opremo, torej prenosne računalnike, ki so osnovni kos opreme, ki jih potrebujemo, če se lahko, da se lahko vključimo v digitalnem svetu, se mi zdi zelo čudno, da bi govorili o sporni porabi. Če bi mi na ministrstvu kupili 13 tisoč traktorjev, ali če bi na našem ministrstvu zgradili 13 tisoč krožišč, potem ja, absolutno bi šlo za sporno porabo davkoplačevalskega denarja, ampak mi smo kupili opremo, računalnike, ki tudi sicer naše ministrstvo nabavlja računalniško opremo za vse centralizirane organe v državni upravi.

Zdaj bi želela odgovoriti na vse te očitke, ki ste jih pač našteli. Kako je sploh nastala ta zadeva, ker ti računalniki so primarno bili nabavljeni ne za šole in vrtce, ampak za računalniški sklad oziroma mehanizem za brezplačno izposojo računalnikov. V letošnjem letu smo na našem ministrstvu oziroma smo na Vladi Republike Slovenije sprejeli zakon, novelo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je bil odgovor na vse diskriminatornosti, ki so se pojavljale v zakonu, ki je bil sprejet pred tem. Na to diskriminatornost so opozarjali Varuh človekovih pravic, Zagovornik načela enakosti, Zveza društev upokojencev, nevladne organizacije, itn. predvsem pa so bili očitki na digitalne bone. Mi smo naredili to novelo zakona. V okviru te novele smo vpeljali t. i. računalniški sklad, za primer smo si vzeli učbeniški sklad, ki je bil v Sloveniji prvič uveden nekje v letih 1994, 1995. V tem učbeniškem skladu socialno ogroženi dobijo učbenike brezplačno. In verjamemo, da je to edini pravi način. In glede na to, da dandanes smo v obdobju, kjer je digitalna preobrazba nekaj povsem vsakdanjega in da ne samo šolanje, ampak tudi delo nasploh življenje si ne moremo predstavljati brez računalniške opreme, smo kot dober vzgled vzeli učbeniškega sklada in predstavili ta mehanizem za brezplačno izposojo. O tem, da nimamo pravne podlage, to ni res, zaradi tega, ker je v tem zakonu je 23.a člen, kjer je točno navedeno, da bo javni preživninski sklad tisti, ki bo pač izvajal tudi to dejavnost. Ta zakon, ki je ne samo pravna podlaga, ampak tudi zakonska obveza za to, da mi kupimo te prenosnike, je bil soglasno sprejet na Vladi v mesecu januarju in potem je bil sprejet tudi v Državnem zboru. Še enkrat bi poudarila, da po tem zakonu Ministrstvo za digitalno preobrazbo ima ne samo pravno podlago, ampak zakonsko obveznost, da zagotovi opremo za delovanje računalniškega sklada, ki pa bo deloval v okviru javnega štipendijskega in preživninskega sklada. 23.a člen je v tem zakonu in tukaj noter je vse kristalno jasno.

Mehanizem za izposojo računalniške opreme zagotavlja pravico do brezplačne izposoje računalniške opreme po točno določenem vrstnem redu. Tukaj ne gre za srečne dobitnike, kot jih imenujete, ampak upravičenci so natančno določeni. Prvo prioriteto so upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči, upravičenci do otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda in upravičenci do državne štipendije. Druga prioriteta: otroci s posebnimi potrebami, potem so osebe s statusom invalida in na koncu upokojenci, ki prejemajo pokojnino nižjo od zagotovljene pokojnine. Tako ta zakon določa jasno pristojnost, da z mehanizmom za zagotavljanje dostopa upravlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, naše ministrstvo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo pa zagotavlja finančna sredstva in tudi opremo za delovanje tega mehanizma. Torej, v zakonu je vse popolnoma jasno določeno: vse pravne podlage, kdo so upravičenci, kdo zagotavlja sredstva in tudi kdo izvaja to pristojnost. Še bolj natančno delovanje tega sklada: kako bo potekalo razdeljevanje prenosnikov, kako bo skladiščena oprema, kako se bo zagotavljala programska oprema, dodatna, če bo potrebna, pa se določa v Uredbi o upravljanju mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. Uredbo smo pripravili na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Prav nič nismo skrivali, en mesec smo jo dali v javni obravnavi. Ta uredba je bila v javni obravnavi od 19. junija do 19. julija, torej razpis je potekal po javni obravnavi uredbe. V okviru javne obravnave smo prejeli pripombe od pet različnih organizacij. Te pripombe smo v večji meri tudi upoštevali. Vsi pozdravljajo podporo odprtokodnim rešitvam, kar smo mi tudi sami predvideli in če slučajno kaj nismo mogli upoštevati, pa smo tudi ustrezno pojasnili. Zakaj 13 tisoč prenosnih računalnikov. V Sloveniji imamo približno 80 tisoč upravičencev do denarne socialne pomoči. Približno 320 tisoč upravičencev do otroškega dodatka če prištejemo še upokojenci ki imajo pač nižje pokojnine od zagotovljene minimalne invalide otroci s posebnimi potrebami itn. pridemo približno do številke 400 tisoč. Tako da, če pogledamo to kar smo mi kupili te prenosnike je zelo, zelo majhno število za vse, ki so pač upravičeni do te opreme. Potem še enkrat poudarjam, da celotni postopek je bil popolnoma javen, odprt, transparenten. Imeli smo odprto javno naročilo. Torej, vsak, ki je lahko zagotovil računalniško opremo v tem obsegu, bi se lahko prijavil. Ne samo to, ampak ta postopek je za nas vodilo Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje. Da, tudi tukaj je bilo vse jasno. Zahtev za revizije ni bilo prav nobene.

Da gre za slabe računalnike, to nikakor ne drži. Da gre za procesor, ki ni zadnje generacije. To je moj službeni prenosnik, ki ga uporabljam od dneva, ko sem postala ministrica. Ta službeni prenosnik je generacije 11. Prenosniki, ki so nabavljeni, so generacije 12. Torej, so novejši. 95 % vseh zaposlenih v državni upravi uporablja prenosnike kot je moj, 10. in 11. generacije. 3 tisoč 500 prenosnikov v državni upravi je pa starejših od leta 2018. Tako, da to absolutno ne drži, da gre za stare nezmogljive prenosnike.

Potem bi samo še poudarila, ena koincidenca, ki se je pojavila, Poljska, ki si izjemno prizadeva za digitalno preobrazbo in res veliko vlaga na tem področju, je v načrtu za okrevanje in odpornost predstavila ukrep, da vsi četrtošolci dobijo brezplačni prenosnik. In so tudi v mesecu septembru, so jih začeli razdeljevati. Tako, da to nekako je potekalo skoraj sočasno kot pri nas v Sloveniji. Prenosniki, ki so jih oni nabavili, tehnične specifikacije, če pogledamo z našimi prenosniki, so skoraj identični. Edina razlika je ta, da oni zahtevajo manjši disk. Torej, manjša kapaciteta diska, kot jo zahtevamo mi.

In zato, ker se sklicujete na neke računalniške strokovnjake, ki so ocenili, da so ti prenosniki slabi, bi jaz vseeno želela povedati, kakšne so specifikacije teh prenosnikov. Torej, gre za procesorje, samo en sklop je bil Ryzen 3, ostali so bili Intel I3. Delovni pomnilnik 8 gigabajtov rama, tiskovni podsistem ESSD najmanj 512 oziroma v enem sklopu je 256 gigabajtov. Da smo mi nabavili slabe prenosnike, ne samo zame, ampak to je žalitev tudi za moje sodelavce na direktoratu, ki že vrsto let nabavljajo opremo za celotno državno upravo. To, da ne vemo, kaj šole in vrtce potrebujejo, ARNES nabavlja opremo za šole in vrtce in Arnes nabavlja opremo z zelo podobnimi specifikami. Pa da ne boste še mislili, da tudi Arnes tukaj dela kaj narobe. V letošnjem letu, torej poleti ste imeli tudi v Državnem zboru javni razpis za nabavo računalniške opreme in specifikacije so bile zelo podobne.

Mi smo nabavili prenosnike za točno določeno skupino upravičencev in vemo, kaj si želimo. To ne gre za to, da bodo ti upravičenci igrali igrice, daleč od tega, tega si ne želimo. Ne gre za to, da bodo jih profesionalno uporabljali, ampak gre za to, da jih lahko uporabljajo pri šolanju, pri delu in ti prenosniki, če pogledate vse razne teste, so povsem povsem zadostni in nikakor ne gre za nezmogljive računalnike.

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo ravnamo zelo odgovorno z davkoplačevalskim denarjem. Za nas je digitalna vključenost ključna prioriteta. In kot digitalno vključenost mi razumemo tri stvari, eno je dostop do interneta, potem je dostop do računalniške opreme in seveda usposabljanja pri dostopu do interneta. Naše ministrstvo je v letošnjem letu vložilo 16 milijonov, kar je približno 14 % našega proračuna. Za usposabljanja smo dali 8,5 milijonov, kar je nekje 7 pa pol glede na proračun in za računalniško opremo, 6,5 kar je nekje 5 % glede na naš proračun. Tako da s tem, kar smo mi nabavili te prenosnike, pravzaprav samo delamo naše delo, izpolnjujemo zaveze, ki smo jih dali, si prizadevamo za digitalno vključenost in za to, da prav nihče ni izključen v digitalni dobi, kar vedno poudarjamo. To, da zdaj prihajajo očitki, da smo mi dali računalnike tistim, ki so ogroženi v poplavah, se mi pa zdi tudi malo žaljivo. Ali smo mi vedeli, da bo vojna v Izraelu in Palestini? Nismo vedeli, pa je naša država dala humanitarne pomoči. Ali smo vedeli recimo, da bo vojna v Ukrajini? Nismo vedeli, ampak ko se je zgodilo, smo pomagali, tudi prenosnike smo dajali takrat. Seveda nismo vedeli tudi mi, ko smo nabavljali te prenosnike, ampak ko so se zgodile poplave, je bilo jasno povedano, prioritete v naši državi se spreminjajo in najprej bomo pomagali tistim, ki so pač pomoči potrebni. Zelo jasno je bilo - ponovno - imamo pravno podlago v interventnem zakonu za dodelitev teh prenosnikov ogroženim v poplavah. Mi smo pozvali občine, občine so nam točno dali kakšne so potrebe, vam jih lahko tudi povem: Črno na koroškem je zaprosila za devet računalnikov, Cerklje na Gorenjskem za dva, Komenda dva, Ljubljana dva, Medvode pet, Ravne na Koroškem štiri, Štore ena in Mengeš štirinajst. Večina teh občin je prenosnike tudi že prevzela in jih tudi uporablja, se zahvaljujejo in prav nihče ni prišel do nas, da je karkoli narobe s temi prenosniki. ...Potem, če samo še nadaljujem. Glede na to, da smo v digitalni dobi, da živimo v tej digitalni dobi, seveda si moramo prizadevati za usposabljanja in tudi za ustrezno opremo. In mi, ko smo se dobili z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, tema sestanka ni bila prenosnikov, tema sestanka so bila digitalna znanja in kompetence in na tem sestanku smo se pogovarjali o tem, na kakšen način bomo kot država Slovenija poskrbeli za to, da dvignemo ta digitalna znanja in kompetence, ker je Slovenija žal slaba, ker se uvrščamo pod evropskim povprečjem. Na tem sestanku smo se pogovarjali o ukrepih, ki jih bomo skupaj sprejemali tako v tem osnovnošolskem, srednješolskem in seveda potem v vseživljenjskem učenju in glede na to, da se je na nas, ko pač hodimo na terenu in smo veseli, da to počnemo, obrnilo več vrtcev in šol, da potrebujejo računalniško opremo za to, da normalno delajo, smo mi Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje povedali, da jim lahko tukaj pomagamo, tako kot smo pač pomagali že v preteklosti. Torej, tu ne gre za nobena afera. Tukaj ne gre za to, da mi ne vemo, kaj bi s 13 tisočimi prenosniki in da zdaj iščemo, kdo pa bi imel, vse je točno določeno. Tukaj gre samo tako, kot smo pomagali ogroženim v poplavah, da lahko pomagamo tudi vrtcem in šolam. In ti prenosniki, v večini niso namenjeni vrtcem in šolam, točno je jasno navedeno komu so namenjeni. Tukaj ne gre za to, da zdaj mi se jih želimo znebiti, ker smo nekaj kupili, pa ne vemo, kaj bi, ampak gre preprosto za to, da to digitalno preobrazbo končno spravimo na neko višjo raven v naši državi.

Tako da, to je nekako na kratko sicer. Ja, samo še to, na našem ministrstvu vem, da mi nimamo pravice glasovanja, to boste vi člani komisije sprejeli, ampak ta sklep, ne samo, da se ga veselimo, ga tudi zelo podpiramo, ker si želimo še enkrat vsem jasno podati, da ni šlo za sporen razpis, da ni šlo za to, da nismo poznali merila, ampak bomo črno na belem predstavili, da imamo vse pravne podlage, da imamo vsa merila, vse postopke, da so bili transparentni, in si želimo, da to javnost tudi ve. Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj dajem besedo ostalim vabljenim gostom. Kdor želi besedo, naj se prijavi. Želi še kdo besedo od vabljenih gostov, mogoče iz drugih resorjev, glede na to, da ministrov ni? Nihče? Okej, potem pa odpiram razpravo med poslankami in poslanci, še prej pa, besedo ima predlagatelj. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa, gospa ministrica, za vaš nastop.

Najprej, da si razjasnimo. Mi tu nismo za to, da bi kogarkoli žalili, veste, mi smo citirali navedbe v medijih. In še enkrat moram izraziti hvaležnost preiskovalnemu novinarstvu. Vi ste rekli, da sem navajal laži. To so težke besede in to boste pač z njimi morali skomunicirati, da sem tako diplomatski. Mi samo želimo pojasnila, ker smo tukaj predstavniki ljudi in sem vam tekom razprave želel iti na roko, da bi vam na vašo željo, če bi to bilo potrebno, podaljšali ta sedemdnevni rok. Pravite, da sem razumel. Praktično odgovore že imate, kar pomeni, da ne bo noben problem v sedmih koledarskih oziroma delovnih dneh podati komisijo komisiji, to kar v tem sklepu prosimo, če bo seveda, in prepričan sem da bo sprejet.

Še enkrat, odsotnost ministrov pravzaprav, drugih ministrov in državnega sekretarja Šefica pravzaprav pomeni, tako si lahko razlagamo, mi imamo to pravico, da vas nekako ne želijo pri tem poslu braniti, kot da niso logični del te celote tega posla, nabave in potem tudi razdeljevanja teh 13 tisoč računalnikov.

Pravite, omenjate uredbo, da se je javna obravnava zaključila 12. julija, 21. je bil razpis. Ja, uredba mora biti sprejeta. Kdaj pa je bila sprejeta? Uredba mora biti sprejeta. Šele to pomeni potem neko podlago, pravno. Sestanek z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, pohvalno, pohvalno. Potrebno je govoriti o dvigu digitalnih znanj in kompetenc. Zdaj ni ravno tema te seje, ampak kolikor vem, pa vi nasprotujete predmetu Računalništvo in informatika v osnovnih in srednjih šolah, ampak to je neka druga tema.

In zdaj pa enkrat za vselej bi želel, da zaključimo zgodbo z digitalnimi boni zaradi vas, zaradi nas in zaradi javnosti. Jaz nimam nič proti, da ste vi toliko, da se pogosto obregnete v vašega predhodnika, gospoda Marka Borisa Andrijaniča, ampak vedno poslušamo, kako da je bilo tam vse zanič, ampak zdaj pa nekaj. Glejte, boni, digitalni boni so bili veljavni med 15. junijem 2022 in 30. novembrom 2022. Torej, tekom mandata sedanje vlade, ki je prisegla 1. junija lani. Ministrica je že na začetku mandata govorila o ukinjanju in spreminjanju bonov, naredila pa ni ničesar. Drži? Drži. Celo konec avgusta je ministrica napovedala novelo zakona, a digitalnih bonov ni ukinila ali spremenila. Še več, z rebalansom proračuna Republike Slovenije za lansko leto je celo zvišala sredstva za ukrep digitalnih bonov z 28,8 milijonov na 31,6 milijonov. Z naše strani pohvalno. Če bi ministrico slušalke z mikrofonom res tako zelo motile, bi jih lahko brez težav umaknila s seznama opreme tako, da bi se črtala ena sama alineja v zakonu? Ob rekordni vladni večini v Državnem zboru bi bilo to lahko narejeno že v nekaj dneh ali pa nekaj tednih. Zato sama nosite odgovornost, gospa ministrica, za napake, ki jih očitate pa drugim. To so dejstva. Samo časovni poltrak si je potrebno narisati in narisati točke kdaj je kdo zapustil ministrsko mesto, kdaj je kdo prisegel.

Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je uvedel digitalne bone, je bil sprejet tekom pandemije Covida-19. Cilj digitalnih bonov pa je bil mladim pomagati do sodobne računalniške opreme, ki jim bo omogočila nemoteno šolanje na daljavo tekom pandemije in podobnih situacij, tudi drugih naravnih nesreč, kot so bile, recimo, avgustovske poplave. Na začetku pandemije se je namreč izkazalo, da ogromno slovenskih družin, prej sem navedel številko 3 tisoč 700 približno, še posebej tistih z več otroki nima dovolj zmogljive računalniške opreme, predvsem v primeru socialno ogroženih skupin, kjer so otroci imeli doma hkrati pouk, hkratno pouk na daljavo.

Zakon o spodbujanju, pozor, Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti je prvič sistemsko uredil pridobivanje digitalnih veščin za vse generacije, še posebej starejše. Šlo je za enega prvih tovrstnih zakonov v Evropi, zaradi česar smo, pozor, poželi tudi pohvale Bruslja. Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Marija Gabriel se je zavzela, da postane predlagani zakon v zgled tudi za druge EU države, saj je boj proti digitalni izključenosti ena izmed ključnih prioritet Evropske unije. Tu se najbrž strinjamo. In še, zakon je podprlo več kot 15 uglednih organizacij, vključno z osrednjimi slovenskimi univerzami in Zvezo društev upokojencev Slovenije. Pri njegovi pripravi so sodelovali številni strokovnjaki in predstavniki ranljivih skupin po zaslugi vključujoče in strokovne priprave zakona, ga je Državni zbor sprejel brez glasu proti. Pomembno.

In še zadnji stavki. Zakon je uvedel številne ukrepe na področju digitalne vključenosti, med katerimi tudi digitalne bone za nakup računalniške opreme in brezplačne tečaje digitalnih veščin. Seznam opreme za katero so se lahko unovčili digitalni boni, je pripravila strokovna skupina na vladni službi za digitalno preobrazbo po posvetovanju s strokovnimi združenji ter invalidskimi in mladinskimi organizacijami. Z digitalnim bonom zato ni bilo mogoče kupiti igralnih konzol, kar sem že povedal in druge opreme, ki ni povezana z izobraževanjem.

Gospa ministrica, jaz bi zdaj želel, da tukaj kar se digitalnih bonov, naredimo piko. Lahko pa se pogovarjamo o boljših rešitvah za naprej. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Sedaj dajem besedo gospe Moniki Pekošak. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovana ministrica, hvala za odgovore.

Kolikor vem, je ena izmed temeljnih nalog Ministrstva za digitalno preobrazbo, skrb za razvoj in dvig digitalnih kompetenc, digitalna vključenost, dostopnost infrastrukture in tudi varnost v digitalnem okolju. Zato to ministrstvo imamo, da razvija točno to področje in to dokazuje s pred kratkim uvedenimi 222. Digi točki, kjer svetovalci nudijo svetovanje in pomoč pri uporabi digitalnih storitev vsem prebivalkam in prebivalcem. Kdaj smo digitalno državljani vključeni? Ko imamo možnost dostopa do infrastrukture, opremo in pa znanje in vse to je bilo tudi zapisano v strategiji digitalna Slovenija. Tudi jaz bi omenila, da smo po raziskavah Eurostata bolj na repu kar se tiče digitalne pismenosti in da je digitalno pismenih 50 % Slovenije, Slovencev, pardon, Slovenk in Slovencev, medtem, ko je na Nizozemskem, Finskem ta delež kar 80 %. In ministrstvo se zavzema za razvoj teh digitalnih znanj. Letos marca je bila sprejeta novela Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ravno zaradi diskriminatornosti bonov in v tej noveli se je vzpostavil ta mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme, se pravi, za brezplačno izposojo računalniške opreme za določen čas in za določene ciljne skupine. Se pravi, pravna podlaga je znana.

Kdo je upravičen, smo tudi danes že slišali. Gre predvsem za ljudi upravičene do denarne pomoči, potem ljudi, ki imajo, se pravi, upravičenost do otroškega dodatka, državne štipendije, otrokom s posebnimi potrebami, invalidom in upokojencem z nižjimi, najnižjimi pokojninami. Se pravi, minister, če sem prav razumela, Ministrstvo za digitalno preobrazbo zagotavlja finančna sredstva in opremo, Javni štipendijski sklad pa to spravi do uporabnikov. Kot smo slišali, teh 13 tisoč računalnikov je namenjenih, koliko, 80 tisoč upravičencev do otroškega dodatka, pa 320 tisoč, se pravi ljudem, ki so do otroškega, dodatka pa 80 tisoč socialne pomoči. To je 3,25 %. 3,25. To ni kaj veliko. Poplave v avgustu. Ja, to vemo, da so bile. Javno naročilo je bilo že v teku in seveda je bilo za to v interventnem zakonu tudi dodelitev opreme osebam javnega prava, ki jim je ujma uničila opremo in prav je tako, da se je pomagalo tistim, ki so se znašli v stiski. Lani se je na podoben način pomagalo tudi šolam z 2 milijonoma. Ker smo imeli debato o kvaliteti računalnikov, bi rekla naslednje. Mi imamo tule 11. generacijo, če se ne motim. Ti računalniki so 12. - je tako? - tajnice, pa računovodkinje, pa ne vem koga ste še vse našteli, bi bile čisto zadovoljne s takim računalnikom, ker imajo itak serverje in se podatke shranjuje kam drugam, kot na sam procesor, na sam računalnik. In ti računalniki niso namenjeni igricam. Vsi tisti, ki imamo otroke, ki igrajo igrice vemo, da tam Mora biti močna grafična kartica pa procesor. Ti računalniki so namenjeni učenju, iskanju po internetu, delu z osnovnimi bazami. In potrebno se je zavedati, da vsi tisti ljudje, ki so digitalno pismeni, se lažje zaposlujejo in se bodo sposobni hitreje prilagajati poslovnemu okolju. In to je za naše otroke in pa za vse ljudi, sploh iz socialnega roba, še kako pomembno. Že tako si na socialnem robu, potem pa se še ne moreš kosati z znanjem. Digitalne pismenosti pač ne moreš realizirati brez računalnika in interneta. In to je prvi korak. In jaz sem prva za to, da računalnike dobijo v uporabo socialno šibki otroci in starejši, da se jim omogoča kvalitetno pridobivati znanje kot drugim.

Prav tako se mi zdi nekako neprimerno govoriti o tem nakupu kot o nesmotrnem, sploh če ga primerjamo z digitalnimi boni, ki kot vemo, so na koncu šli za kupe slušalk in podobne nepotrebne opreme. Brala sem na Fursu podatke, da je kar 43 tisoč mladih z digitalnimi boni kupilo slušalke.

Se opravičujem. Se opravičujem, gospa ministrica je začela z digitalnimi boni in sem preslišal, je odgovoril gospod Horvat, zdaj pa več ne dovolim razprave o tej temi...

... če sta dva bom tudi jaz.