Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Pričenjam 15. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko, ki jo bom vodil po pooblastilu predsednika odbora kolega Predraga Bakovića.

Obveščam pa vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: kolega Predraga Bakovića nadomešča kolega Soniboj Knežak, kolega mag. Miroslava Gregoriča pa nadomešča kolega mag. Darko Krajnc. Pozdravljam tudi vse prisotne na današnji seji!

Prehajamo pa na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli tudi predlog dnevnega reda seje odbora. Ker predlogov za spremembo dnevnega reda nismo prejeli, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan tudi s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O TRENUTNIH RAZMERAH NA OBMOČJU PALESTINE IN IZRAELA EPA 1127-IX.

S sklicem ste prejeli tudi gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer je to predlog deklaracije, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve k predlogu deklaracije in mnenje Vlade. Sporočam tudi, da smo do roka, to je do začetka obravnave te točke prejeli amandmaje Poslanske skupine Nove Slovenije - NSi, in sicer k 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točki ter predlog za novo 6.a točko k predlogu deklaracije. Preden pa dam besedo vabljenim na sejo, predlagam, da se razprava o vseh delih predloga akta in o vloženih amandmajih združi in to v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o predlogu akta v celoti. Če je kdo, ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije pa mi dovolite, da uvodoma sam povzamem besedo tudi kot predstavnik predlagatelja in danes z mesta predsedujočega kot podpredsednik odbora hkrati tudi v imenu predlagateljev.

Pa če zdaj povzamem besedo. Torej, spoštovani kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, cenjeni vabljeni, spoštovana ministrica, spoštovana državna sekretarja!

Dovolite mi, da vam uvodoma predstavim nekaj podrobnosti glede danes obravnavanega predloga deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela, ki smo ga pripravili v Poslanski skupini Svoboda skupaj s koalicijskimi partnerji ter ga vložili v zakonodajni postopek dne 25. oktobra 2023. Kot dobro veste, izraelsko palestinski konflikt traja že več desetletij. Od ustanovitve države Izrael leta 1948 je tako že večkrat prišlo do oboroženih spopadov z njenimi sosedami in s Palestinci. Tudi v zadnjem letu dni se je dolgoletni konflikt zaostroval. Nazadnje je spor eskaliral v začetku oktobra letos, ko je radikalno oborožena skupina Hamas v zavržnem terorističnem napadu raketirala več izraelskih mest in ubila ogromno število nedolžnih civilistov, njeni pripadniki pa so nato tudi vdrli na ozemlje Izraela in kot talce zajeli več civilistov in vojakov ter jih dobesedno ugrabljene odpeljali v Gazo. Izrael je nato začel s povračilnimi napadi predvsem na območju Gaze. Stanje se je zaostrilo tudi na Zahodnem bregu na meji z Libanonom, od koder prav tako poročajo o smrtnih žrtvah. Izrael je ob izbruhu nasilja in spopadu pred mesecem dni reagiral z uradno razglasitvijo vojnega stanja in odredil mobilizacijo več kot 300 tisoč vojaških rezervistov, premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal dolgo in težko vojno.

Obsodbe tega napada so se zvrstile s strani številnih držav po svetu, tudi s strani Evropske unije, s strani Republike Slovenije. Velika večina držav je izrazila zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in spopadov na Bližnjem vzhodu, pozvala k takojšnji prekinitvi sovražnosti in umiritvi razmer ter zagonu mirovnih pogajanj. Številne države so se ob eskalaciji konflikta odločile za evakuacijo svojih državljanov iz Izraela.

Prvi dan po Hamasovem napadu je na to temo že zasedal Varnostni svet OZN. Nekaj dni za tem je potekalo tudi izredno zasedanje zunanjih ministrov držav članic EU ter zasedanje evropskega parlamenta, kjer so evroposlanci po poglobljeni razpravi sprejeli skupno resolucijo o aktualnem dogajanju na področju Izraela in Palestine. Pred tem je skupno izjavo o razmerah na Bližnjem vzhodu sprejel tudi evropski svet, katerega članica je tudi Republika Slovenija. Število smrtnih žrtev na obeh straneh iz dneva v dan narašča. Znaša že več kot 10 tisoč, večinoma civilistov, število ranjenih pa je še nekajkrat večje. Med mrtvimi, ranjenimi, pogrešanimi in ugrabljenimi so tudi številni tuji državljani.

Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Guterres je Gazo poimenoval pokopališče otrok. Spopadi in raketno obstreljevanje med izraelskimi silami in Hamasom se na dnevni ravni nadaljujejo in še dodatno stopnjujejo. Kot posledica zaostritve konflikta je bilo razseljenih še dodatnih milijon ljudi, predvsem z območja Gaze. Ta številka pa se vsak dan še povečuje. Ljudje še kar naprej zapuščajo svoje domove, saj jih k temu sili humanitarna katastrofa, ki se le še poglablja.

Zato je ta deklaracija na nek način tudi poziv k brezpogojnemu umiku blokad za dobavo humanitarne pomoči, hrane, vode, elektrike, goriva in zdravil na območju Gaze. Iz regije medtem prihajajo vse glasnejša tudi opozorila, vsakodnevno jih zaznavamo tudi v medijih, pred možnostjo širitve konflikta v ostale države Bližnjega vzhoda.

Zaradi vsega navedenega je prvotni namen te deklaracije, da se Državni zbor Republike Slovenije pridruži odločnemu odzivu mednarodne skupnosti in pozove vse vpletene strani k takojšnjemu prenehanju spopadov, vzpostavitvi premirja ter k zaščiti civilistov in izpustitvi talcev, saj se bo s tem preprečilo nadaljnje žrtve, ustavilo nepotrebno trpljenje in nehumano razseljevanje nedolžnih civilistov ter zamejilo uničujoče posledice, tako za palestinski kot izraelski narod.

Z deklaracijo Državni zbor obsoja napad ki ga je radikalno oborožena skupina Hamas 7. oktobra 2023 sprožila proti državi Izrael in izraža globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in spopadov na Bližnjem vzhodu, ki onemogočajo stabilnost, mir in varnost v najbližji soseščini Evropske unije. Državni zbor z deklaracijo tudi priznava, da ima država Izrael kot odziv na omenjeni napad v skladu z ustanovno listino OZN sicer pravico do samoobrambe in zaščite svojih državljanov. Obenem pa Izrael pozivamo, da se odziva skladno z določbami mednarodnega in humanitarnega prava, saj palestinsko civilno prebivalstvo ne more nositi posledic, zaradi Hamasovih terorističnih dejanj. Nadalje je namen deklaracije, da Državni zbor pošlje odločno sporočilo, v katerem tako od izraelske kot od palestinske strani pričakuje proaktivne in pozitivne korake k premirju in posledično vzpostavitvi pogojev za ponovni zagon in nadaljevanje mirovnih pogajanj, obenem pa, da tudi od vseh ostalih akterjev mednarodne skupnosti, še posebej svetovnih velesil in stalnih članic varnostnega sveta OZN ter mednarodnih organizacij OZN in Evropske unije pričakuje bolj ambiciozen, odgovoren in usklajen pristop, ki bo v konstruktivno podporo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu in pripeljal do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov in rešitve dveh držav. Koncept dveh držav je tudi edini, ki uživa konsenz v mednarodni skupnosti in Državni zbor v tem aktu izraža tudi prepričanje, da je mir in stabilnost na bližnjem vzhodu možno doseči le s političnim dialogom, ki temelji na spoštovanju temeljnih demokratičnih vrednot mednarodnega prava, vključno z upoštevanjem zavez iz številnih resolucij generalne skupščine Organizacije združenih narodov, Varnostnega sveta, Organizacije združenih narodov. S to deklaracijo se Državni zbor tudi pridružuje globoki zaskrbljenosti mednarodne skupnosti, zaradi slabšanja humanitarnih razmer na območju Gaze in poudarja, da zaprtje prehodov, omejevanje humanitarne pomoči ter onemogočanje dostopa do vode, hrane, zdravil, elektrike in osnovnih življenjskih potrebščin za prebivalce v Gazi še dodatno slabša razmere in povzroča hudo humanitarno katastrofo. Glede tega pa se Državni zbor zavzema tudi za takojšnjo vzpostavitev humanitarnih koridorjev ter zagotovitev neoviranega dostopa nujne humanitarne in človekoljubne pomoči vsem civilistom na tem območju, ki jo potrebujejo. Hkrati pa od vseh vpletenih tudi pričakuje, da te pomoči ne bodo zlorabljali in da delujejo v skladu z določbami mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic. Tako da, spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, glede na to, da se nasilje, sovražnost, spopadi in raketno obstreljevanje med Izraelom in Hamasom še vedno nadaljujejo in iz dneva v dan v bistvu še dodatno stopnjujejo predlagatelji te deklaracije menimo, da bi naša država Republika Slovenija, ki bo v kratkem zasedla tudi mesto nestalne članice najpomembnejšega organa Organizacije Združenih narodov, se pravi Varnostnega sveta, morala v mednarodno skupnost še posebej po vsem vpletenim stranem v tem konfliktu poslati jasno sporočilo in nedvoumno stališče glede navedene problematike ter hkrati podati tudi določene ukrepe in rešitve, kar je tudi zaobjeto in zapisano v danes obravnavani deklaraciji, oz. predlogu deklaracije. Prepričan sem, da se vsi danes tukaj prisotni tega zelo dobro zavedamo. Da se zavedamo tudi nuje po vzpostavitvi civilizacijskih norm, ki so v tem trenutku žal na problemskem območju na velikanski preizkušnji in da se tudi za to nadejam podpore tej deklaraciji. Se bi vam zdaj zahvalil za vašo pozornost. Seveda sem potem še na voljo za dodatna vprašanja in podrobnejša pojasnila glede vsebine samega dokumenta. Bi pa sedaj predal besedo tudi vabljenim na sejo. Najprej Zakonodajno-pravna služba. Izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje. V mnenju je opozorila, da je deklaracija akt, s katerim Državni zbor izraža splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo. Deklaracija je po vsebini izraz političnih stališč, zato ne ustvarja pravnih učinkov.

Glede deklaracije, ki je predmet točke dnevnega reda pa je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da je treba preučiti ustreznost pojma območje Palestine, ki se pojavlja v naslovu deklaracije, v besedilu deklaracije pa tega izraza ni. Na izraz območje Palestine je bilo opozorjeno iz dveh razlogov. In sicer, prvič, ker mora biti izraz vsebinsko ustrezen glede na materijo urejanja in drugič, ker mora naslov akta odražati vsebino, na katerega se ta akt nanaša. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naprej bi zdaj povabil k besedi tudi…, s strani Vlade je z nami ministrica za zunanje in evropske zadeve, gospa Tanja Fajon, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči. Dobro jutro spoštovane članice in člani Odbora za zunanjo politiko, vsi prisotni in tudi predstavniki medijev! Zahvala vam za trud in delo.

Vlada Republike Slovenije pozdravlja pobudo za sprejem deklaracije Državnega zbora Republike Slovenije, ki celovito naslavlja razmere na Bližnjem vzhodu. Jaz pričakujem konstruktivno razpravo, ki bo vodila k premišljenim odločitvam v najboljšem interesu naše države. V nadaljevanju bom povzela nekaj stališč naše vlade.

Včeraj oziroma mislim, da dva dni nazaj, je bilo stališče sprejeto tudi na dopisni seji Vlade. Vlada Republike Slovenije obsoja napad teroristične skupine Hamas in poudarja nesprejemljivost ter nedopustnost terorizma in nasilja. Državi Izrael priznava pravico do samoobrambe skladno z ustanovno listino OZN ob spoštovanju mednarodnega prava in humanitarnega mednarodnega prava, vključno z načelom sorazmernosti. Vlada Republike Slovenije najostreje obsoja jemanje talcev in njihovo uporabo kot človeški ščit ter podpira poziv k takojšnji in brezpogojni izpustitvi talcev. Ta trenutek je najbolj pomembno zaustaviti napade in nasilje. Skrbi nas zaostrovanje humanitarnih razmer na območju Gaze. Nihče nima pravice in ne sme pobijati otrok in Gaza postaja grobišče otrok in nedolžnih civilistov. Vlada Republike Slovenije zato takoj poziva k humanitarnemu premirju ter zaščiti civilnega prebivalstva skladno z mednarodnim humanitarnim pravom. Civilni objekti, še posebej bolnišnice, šole in drugi objekti kritične infrastrukture ne smejo biti tarča napadov. Vlada Republike Slovenije podpira poziv k zagotovitvi varnega, zadostnega in neoviranega dostopa humanitarne pomoči civilistom na območju Gaze, vključno z vzpostavitvijo več humanitarnih koridorjev. Skrbi nas zaostrovanje humanitarnih razmer na območju Gaze in bomo nadaljevali z aktivnostmi za nudenje humanitarne pomoči in ne smemo pristati tudi na nekaznovano za storjene zločine. Pozdravljamo odločitev Evropske komisije o potrojitvi humanitarne pomoči Evropske unije in vzpostavitvi humanitarnega zračnega mostu za dostavo pomoči v Gazo. Skupni humanitarni prispevek Slovenije za Palestino bo v letu 2023 presegel 2,2 milijona evrov, 300 tisoč preko Mednarodnega odbora Rdečega križa in 100 tisoč preko ITF ustanove za človekovo varnost.

Predsednik vlade Golob se danes v Parizu udeležuje mednarodne humanitarne konference o Gazi in tudi tam bomo priča najavi dodatnega prispevka v višini milijona evrov za pomoč civilistom v Gazi.

Vlada Republike Slovenije podpira poziv k bolj ambicioznemu, odgovornemu in usklajenemu pristopu mednarodne skupnosti, pri čemer si posebej prizadevamo za proaktivno in usklajeno delovanje Evropske unije ter dialog s ključnimi regionalnimi akterji. Prav tako Vlada podpira prizadevanja v smeri zmanjševanja konflikta in pomoči civilistom v okviru Organizacije združenih narodov.

Jaz obžalujem, da je mednarodna skupnost pa tudi Evropska unija razdeljena glede odziva na dogajanje na Bližnjem vzhodu in močno podpiram poziv tudi generalnega sekretarja OZN Guterresa, ki se zavzema za civiliste, še posebej za ženske in otroke v Gazi, ki so preganjani iz domov in zaradi uporabe sile vsak dan v smrtni nevarnosti. Vi veste, da smo tudi podprli humanitarno resolucijo Generalne skupščine OZN, 27. oktobra, ki prednostno poziva k takojšnjemu humanitarnemu primeru oziroma prekinitvi nasilja. Hvala lepa.

Hvala lepa gospe ministrici. Želi morda besedo državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, gospod Vojko Vovk? Hvala lepa. Želi besedo tudi podpredsednik Komisije za Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, gospod David Klobasa. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Komisija je obravnavala predlog deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela. Komisija načeloma predlog deklaracije podpira. Dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije je v imenu predlagateljev je podal poslanec Dušan Stojanovič, ki je izpostavil zunanjepolitične okoliščine, ki napotujejo k sprejetju zadevnega političnega akta, namen in posamezne točke predložene deklaracije. Komisija je v razpravi izrazila načelno podporo k predlogu deklaracije in ciljem, ki jih zasleduje, strinjala se pa je, da so pozivi k prekinitvi nasilja in varovanju življenj civilistov nujni. Ob tem je bilo izraženo zavedanje glede omejene sposobnosti tovrstnega akta, da ustvari želena pričakovanja. V razpravi so bili izraženi kritični pomisleki k posameznim točkam predloga deklaracije, še posebej k 2., 8., 12. in 14. členu glede sprejemljivosti vsebine vezane na izjemno zapleten položaj na obravnavanem območju, vendar je bilo izraženo strinjanje o podpori vsem humanitarnim naporom, usmerjenim v izboljšanje humanitarnih razmer ter poudarjeni poudarjena pomembnost zaščite civilnega prebivalstva in civilne infrastrukture. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo morda gospa Mirjam Možgan, svetovalka predsednice Republike Slovenije za zunanjo politiko?

Hvala lepa. Jaz bi samo seznanila, da se je predsednica republike pogovarjala pred dnevom in pol tudi z generalnim sekretarjem OZN in sta se strinjala, da se gradi v mednarodni skupnosti spoštovanje samo na učinkovitem /nerazumljivo/ spoštovanju mednarodnega prava, humanitarnega prava. Podala mu je podporo in se zavzela za spoštovanje funkcije generalnega sekretarja OZN in podprla njegova prizadevanja, kar je navedla že ministrica Tanja Fajon, v prizadevanjih za zaščito civilistov, upoštevanju zlasti zaščito žensk in otrok v Gazi. Samo toliko.

Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo pred razpravo poslank in poslancev? Če ni, potem bi sedaj prešli na razpravo članic in članov odbora o amandmajih in predlogu akta in odpiram razpravo. Kolega Jernej Vrtovec, izvolite.

Najlepša hvala. V Novi Sloveniji smo vložili kar nekaj amandmajev, ki jih želim predstaviti v nadaljevanju, uvodoma pa prosim, dovolite čisto en kratek uvod glede dejanskega stanja, ki se je pa začelo od 7. 10. s terorističnim napadom Hamasa na Izrael. Prvo dejstvo je, da toliko Izraelcev v enem dnevu, kot je bilo to, 7. 10. ni bilo ubitih že vse od holokavsta naprej, toliko Izraelcev, Judov, vse od holokavsta naprej ni izgubilo svoje življenje in tukaj so zlasti trpeli, bili ubiti, zajeti, zlasti civilisti. Jaz sem 14 dni po tem terorističnem napadu obiskal Izrael, se srečal tako s svojci talcev, kot tudi obiskal jug Izraela, obiskal kibuc Beri, otroški vrtec in lahko rečem, da gre za zelo hud, hud napad Hamasa, teroristične organizacije zoper človeštva, civilizacije človekovih pravic. Iz tega naslova imamo tudi mi k resoluciji predložene amandmaje. Zdaj, Hamas izvaja v bistvu dve vrsti zločinov. Prvo je zločin, ki jih izvaja proti civilnemu prebivalstvu v Izraelu in samo ena okoliščina, samo med mojim bivanjem, tridnevnim bivanjem v Tel Avivu na primer, so dvakrat iz Gaze sestrelili s strani Hamasa seveda rakete, alarmi, hvala bogu nobena izmed teh raket ni padla na Tel Aviv. Ampak samo predstavljajte si, koliko smrtnih žrtev civilnega prebivalstva bi bilo v zadnjih 15 letih, odkar v Gazi vlada teroristična organizacija, če Izrael ne bi imel tako dobre protizračne zaščite tako imenovanega aerodoma(?), ki v bistvu 28 % teh raket, ki letijo na civilno prebivalstvo, na mesta, vasi, če ne bi izraelska vojska vsega tega prestregla.

Drugi velik zločin, ki se dogaja, pa je proti lastnemu prebivalstvu, se pravi proti Palestincem v Gazi. To je zločin, ki ga izvaja v bistvu Hamas, ker, tukaj recimo v resoluciji se enači, se pravi in civiliste, civilne žrtve, seveda, na kakšen način med Izraelom in na drugi strani Hamasom te napade na civiliste, ampak je treba eno dejstvo vedeti, da ob tem, ko Izrael izvaja vojaške operacije v Gazi zoper Hamasa, poziva civilno prebivalstvo, da se recimo iz severa Gaze umaknejo na jug Gaze. Na drugi strani, kajne, pa imamo Hamas v tej isti Gazi, ki svoje lastno civilno prebivalstvo izkorišča v bistvu za svoje skrajne teroristične namene, se pravi, imajo jih za žive ščite. Videli smo, ne vem, v mošejah imajo molilnicah, imajo na primer raketne sisteme, vojašnice imajo, pod bolnišnicami, sestreljujejo rakete na vrh stolpnic otroških bolnišnic. Se pravi, kaj pa gre to kot za izkoriščanje lastnega civilnega prebivalstva kot živi ščit?

Zaradi tega je to, recimo v resoluciji enačenje, kar govori ta resolucija, za Novo Slovenijo tukaj ne pride, ne pridejo, ne pride v poštev. Seveda, civilno prebivalstvo, vsaka žrtev absolutno je preveč in zaradi tukaj teroristične organizacije, ki dovoli, da se ne zaščiti lastnih civilistov, kljub pozivom nekoga, ki želi izkoreniniti teroristično organizacijo, je v bistvu vedno več, vedno več žrtev. Absolutno v Novi Sloveniji podpiramo samoobrambo Izraela, kar smo tudi sprejeli na eni izmed sej Odbora za zunanjo politiko v okviru sklepov, seveda v skladu s humanitarnim pravom. Še enkrat, otroci niso nič krivi, Palestinci niso nič krivi, ampak ta ista teroristična organizacija ugrablja svoje lastno civilno prebivalstvo za svoje skrajne ideološke, za skrajne ideološke namene in dokler bomo pisali, da gre za skrajno oboroženo, radikalno oboroženo skupino Hamas, ne pa povedali, da gre v bistvu za teroristično, mednarodno priznano teroristično skupino, do takrat v bistvu delamo krivico last..., / oglašanje iz dvorane/ tudi po naši zakonodaji, ja, do takrat delamo krivico palestinskim prebivalcem na območju Gaze, zaradi tega, ker ne gre za enake, ne gre za enake, za enake termine. In dokler bo na ozemlju Gaze vladal, pač teroristična skupina, v tem primeru Hamas, potem v Gazi, se pravi s Palestinci v Gazi ni možno vzpostaviti dialoga. Ti za dialog in potem, se pravi, končen epilog, mir, potrebuješ verodostojnega sogovornika. V tem primeru pa teroristična organizacija ne more biti. Enostavno, s teroristično organizacijo se ne pogovarjaš o tem, da boš prekinil ogenj, če veš, da že 15 let sestreljujo rakete na to, na pač prebivalce, prebivalce na druge države.

Ob obisku v Izraelu smo dobili tudi par podatkov, kajne. A veste, vsi si želijo, da se tam na Bližnjem vzhodu vzpostavi mir in recimo v Novi Sloveniji poudarjamo izhodišče nazaj na 1947. leto, tudi naš predsednik je o tem večkrat govoril in tudi aktivno vlogo Slovenije kot nestalne članice v varnostnem svetu v tem delu. Slovenija ima v tem, v tem pogledu to priložnost, da v tem mandatu odigramo tukaj aktivno vlogo.

Ampak dve pomembni stvari, za dolgoročno normalno življenje Palestincev v Gazi, absolutno, je prvi pogoj izkorenitev teroristične, terorističnega gibanja, na enak način kot si, ne vem, ves demokratičen svet si je prizadeval, si še prizadeva za izkorenitev terorizma ISIS na primer, islamska država, na enak način je prav, da si demokratičen svet pač prizadeva za izkorenitev terorizma v Gazi. To je prvi predpogoj. Drugi predpogoj pa je izobraževanje in ekonomija na tem istem delu. Glede izobraževanja, podatki, kajne. Za izobraževanje mladoletnikov v Gazi Evropska unija nameni ali pa posamezne države Evropske unije namenijo, so namenile v zadnjih petih letih okrog 2,5 milijarde evrov. Zdaj se samo vprašajte, če Vlada teroristična organizacija in, če ta isti teroristični organizaciji daješ 2,5 milijarde evrov, kam gre ta denar. Ali gre res za izobraževanje otrok? Ali gre za pač oborožitev teroristov, ki izvajajo teroristična dejanja potem po svetu, pač nad Izraelom?

Tudi glede naših amandmajev, če povzamem, prvič, mi se ne strinjamo z dikcijo »radikalno oborožena skupina Hamas«, ampak je prav, da se popravi to dikcijo, da se naredi v termin »teroristična organizacija«.

Drugič, v večjih delih, zlasti pa v 3. točki predlagamo spremembo, in sicer, ko se govori obsodba na napade civilistov, predlagamo nov termin, in sicer nov stavek: »obsoja se vse namerne napade teroristične organizacije Hamas na civiliste in se obžaluje vse civilne žrtve napadov države Izrael na Hamasove cilje, obenem pa poudarja, da so napadi na civiliste, tudi osebje OZN, zdravstvene delavce in novinarje ter civilno infrastrukturo huda kršitev mednarodnega prava.« Ta termin je tudi nujno potrebno poudariti.

In predlagamo tudi novo 6. točko, kjer omenjamo Iran. A veste, Hamas nikoli ne bi mogel izvajati vseh svojih skrajnih terorističnih aktivnosti v kolikor ne bi bil nekje financiran. In v tem delu predlagamo, zaradi tega, da se spremeni, da se pač vključi nova 6.a točka z novim besedilom, in sicer: »Opozarjamo, da se razmere zaostrujejo po večjem delu Bližnjega vzhoda, v številnih spopadih sodelujejo proiransko gibanje Hezbolah in mreža uporniških oboroženih gibanj na Bližnjem vzhodu, ki jih podpira Iran.« Zdaj, če želimo obsoditi tovrstna dejanja, potem je potrebno obsoditi tudi izvor, se pravi samo financiranje terorističnega gibanja.

Za konec bi rad poudaril to, seveda, leta 1917 je na ozemlju današnjega Izraela in Palestine, če želite, živelo približno 500 tisoč Judov. Potem so se pač s pojavom antisemitizma v Evropi, se je to preseljevanje na to ozemlje, pač število Judov se je iz leta v leto večalo. Na začetku so bili pač arabske države oziroma Arabci tisti, ki so prisilili Izraelce v bistvu k ustanovitvi, recimo, dveh milic, zavarovanju življenj in tako naprej, da so se pač branili. Vse do leta 1947 tudi na tem ozemlju ni bilo miru, ampak se pravi kontra. Po odločitvi Organizacije Združenih narodov in po tragičnih zgodbah pred in med II. svetovno vojno, holokavstom, so končno Judje dobili svojo državo. Ampak glej ga glej, samo spomnil bi na leto 1993, sporazum v Oslu in kakšne so bile potem okoliščine, da tega sporazuma ni bilo. V Knesetu je bil ta sporazum potrjen, sprejet. Na drugi strani smo imeli problem – kje? - na palestinski strani, da se je te sporazume zavrnilo. Novi pojavi so se pa absolutno zaostrili z letom, se pravi po letu 2000 s postavitvijo radikalne skupine na območju Gaze, ki absolutno ni za nikakršen mir, ampak je za izkoreninjenje Izraela iz tega ozemlja. Se pravi, s pojavom terorizma in teroristične organizacije, ki vlada na določenem delu, v določenem delu Palestine absolutno ni doprinos k dolgoročni vzpostavitvi ne dialoga ne miru. Torej, če želimo vzpostaviti dialog, potem rabi demokratična stran verodostojnega partnerja, verodostojna sogovornika. Tisti, ki ocenjujejo, da je teroristična skupina verodostojen, legitimen sogovornik, potem živi v veliki zmoti.

In še za konec, eno naše sprenevedanje. Zdaj, povsod po svetu, kjer se protestira in povzdiguje Hamas, zlasti je to v Nemčiji, so ti ljudje, ki protestirajo, kaznovani in so pod policijskim pregonom. Pri nas se spet pojavljajo, ne vem, tovrstni organizirani protesti in nihče nič nikomur ne reče, če v bistvu mednarodno priznano teroristično organizacijo nekdo povzdiguje. V tej vojni ne gre za vojno proti palestinskemu narodu, absolutno ne, ampak gre za vojno proti oboroženi teroristični skupini in s tem namenom je tudi prav, da naši organi pregona in Vlada obsoja vsakršne namere, ki povzdigujejo, se pravi Hamas kot skrajno oboroženo teroristično skupino. Hvala.