Prav vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjamo s 14. nujno sejo Odbora za pravosodje. Ob začetku seje vas obveščam, da v kolikor seje ne bomo zaključili do 14. ure, jo bomo zaradi že sklicanih sej drugih delovnih teles prekinili in nadaljevali zvečer, o čemer boste obveščeni naknadno. Pred tem bomo še lahko tudi preverili morebitne predstavitve pričetkov drugih sej, ki se pričnejo ob 14. uri. Imamo tudi dovoljenje Kolegija predsednice Državnega zbora za delo po 22. uri. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani in sicer, poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka Katarina Štravs, poslanko mag. Urško Klakočar Zupančič pa nadomešča mag. Nataša Avšič Bogovič. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z BOJEM PROTI KORUPCIJI V REPUBLIKI SLOVENIJI, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PREDLOŽILA SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV IN JE BIL 13. 11. 2023, OBJAVLJEN NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora imamo na voljo še mnenje Zakonodajno- pravne službe in pa mnenje Vlade. Na sejo pa so bili vabljeni v imenu predlagateljev poslanec Miha Lamut in poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za pravosodje, ministrica za pravosodje se je opravičila, minister za notranje zadeve, potem minister za finance, minister za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet, ki se prav tako opravičili, in pa Komisija za preprečevanje korupcije. V poslovniškem roku, to je do začetka obravnave predloga akta, so bili menda vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS. Pričenjamo torej obravnavo predloga priporočila v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih točkah predloga priporočila. Odboru predlagam, da se razprava o vseh točkah predloga priporočila združi v skladu s 1. odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo glasovali o vseh točkah skupaj. Se strinjamo? Besedo sedaj torej predajam vabljenim na sejo, sprva poslancu Mihi Lamutu in za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila. Izvolite, prosim.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, vabljeni in vsi ostali prisotni! Uvodoma hvala za besedo. Hvala za to, da lahko nastopam v vlogi predlagatelja oziroma predstavnika predlagatelja. Sicer nisem član Odbora za pravosodje in zato si še v posebno čast štejem, da sem lahko danes tukaj. O korupciji se govori v družbenem diskurzu in v prevretem ozračju kot vlada trenutno v Republiki Sloveniji je čas, da se to iznese na javno prizorišče. 30 let, več kot 30 let je naša država, ta lepa Republika Slovenija, v krempljih in lovkah hobotnic in prepredena s takšno ali drugačno vrsto korupcije. Uvodoma moramo razjasniti sam pojem korupcije. Ni tako enoznačno kot se morda govori, kot je morda slišano v medijih, takšnih ali drugačnih, v pozitivnih ali negativnih zgodbah. Danes na prvem javnem forumu v Državnem zboru končno na glas in odkrito govorimo o problematiki korupcije v Republiki Sloveniji. Korupcija ni samo izmenjava tako imenovanih modrih kuvert ali pa gotovine iz roke v roko, pardon, ne iz roke v roko, iz mize v roko in pa štetje, korupcija je tudi vplivanje na kadrovanje, je tudi vplivanje na delovanje ali pa nedelovanje nekoga tako v javnem sistemu kot v družbah, povezanih z javnim sektorjem ali pa zasebnim kapitalom. V korupciji sta vedno dva ali pa trije, lahko je kdo tudi posrednik, vzame svoj procent in ta procent razdeli še z nekom drugim. Korupcija je rak rana te družbe. Zaradi korupcije imamo vsi manj, dajmo se tega na javni sceni enkrat zavedati, dajmo povedati in iznesti, da imamo vsi manj. Zaradi korupcije imamo nižje plače, zaradi korupcije imamo slabše javne storitve, zaradi korupcije se določene stvari ne zgodijo, določene stvari, ki se ne bi smele, pa se zgodijo in tako naprej. Zaradi korupcije ljudje ne zaupajo več nam, politikom, ki smo tu za to, da delamo za ljudi. Dajmo iznesti to enkrat na javno sceno. V 30-ih letih se je o tem šepetalo, govorilo po kuloarjih. Leta 2022 je prišla Svoboda, leta 2023 doživljamo medijski pogrom nad to isto Svobodo, nad predsednikom Vlade, nenazadnje, če želite, nad predsednikom stranke Gibanje Svoboda. Zakaj, si lahko razlagate sami, ker ne on ne mi ni želel igrati po utečenih smernicah, ki so 30 let ugrabljale to našo državo. Jaz sem star 36 let. Celo življenje se že ukvarjam z vašimi, kažem na javnost, preigravanji, dovolj je tega. Ne bom dovolil da moj sin ki je star 13 let še naprej živi pod pritiski pod vplivi skorumpiranih družb pod vplivi hobotnic pod vplivi mafijskih delovanj, saj to ni nič drugega, to je prekopirano iz 20. let prejšnjega stoletja, to so mafijska delovanja, vzeti denar, poskrbeti za svoje, vplivati na odločevalce. Svoboda se tega ne gre. Marsikdo bo rekel, ja, danes oziroma včeraj so vam pa ankete pokazale slabo in zdaj to pesem ptic trnovk. Kdor pozna delovanje Državnega zbora ve, da je treba za sejo poiskati prostor in čas že davno prej. Sam sem tudi predsednik delovnega telesa in ponosen sem na to, da sem danes tu in ponosen sem na to, da sem predsednik preiskovalne komisije, ponosen sem na to, da sem zaslišal Tatjano Bobnar in ponosen sem na to, da sem zaslišal Boštjana Lindava, in ponosen sem na to, da sem lahko izzval to kar sta povedala in to je eklatanten prikaz tega, kam korupcija vodi in kam sprege v politiki vodijo. Jaz imam tega dovolj. Zato sem danes tukaj v vlogi predlagatelja.

Mi smo kot koalicija na pobudo, ponavljam, predsednika Vlade, predsednika stranke Svoboda in koalicijskih partneric pripravili priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z bojem proti korupciji. Enkrat za vselej se moramo zavedati, da izčrpavanje javnih sredstev ni nekaj kar bi bilo lahko spravljeno v predale, kar bi bilo lahko spravljeno v spise in za vselej umaknjeno z oči javnosti, tako na strani pravosodja, tako na strani policije, tako na strani gospodarskih družb, privatnega kapitala in nenazadnje nas kot politikov. Mi smo tisti, ki se moramo o tem pogovarjati in prvi smo, ki smo to naslovili iskreno. Ljudje več ne zaupajo nikomur oziroma zaupajo tistemu, ki je s korupcijo, ponavljam, s korupcijo, eno od vrst korupcije, prišel do vsesplošnega medijskega diskurza. S prstom ne bom kazal na nikogar, lahko pa preberemo tvit, kaj so tvate, ne X je, morda bi mogel k logopedu, če bi želel to prebrati, ker je zelo lepo našteto kaj vse je bilo narobe. Pa se dajmo pogovarjati, no, dajmo, ljudje. Ali bomo skrivali to v predale ali ne bomo? Ali bomo povedali nekaj o korupciji? Dajmo jasno, na tnalo, kaj je bilo v začetku 90 let, ali so bile orožarske afere, ali je bila afera Patria, ali je bil TEŠ 6.? Ali smo živeli od leta 2020 do začetka leta 2022 v takšnih in drugačnih ukrepih? Se je govorilo o malverzacijah, tako na ministrstvih kot pri kupovanju medicinske, takšne in drugačne opreme? Ne. Dajmo rajši zaupati tistim, ki mečejo dimne bombe za to, da bi svoje malverzacije prikrivali tako in drugače v prihodnost.

Morda je ena od ključnih točk bilo javno razkritje na eni od medijskih hiš, pa se bom popravil, pardon, ker sem rekel, da govorimo na odprti sceni, in da govorimo javno, na Pro Plusu, na 24 ur, eno od, navajam eno od aktualnih deviantnih ravnanj v eni od državnih služb, Družbi Republike Slovenije za avtoceste, pa to je, še enkrat ponavljam, eno od deviantnih dejanj, in to je tista kapljica, ki je prelila gladino tekočine iz čaše. Vseskozi smo spremljali obljube, izvrševanja, neizvrševanja nekih večjih premikov pa ne, in ko je prišlo do tega, da je nekdo dejansko zaoral to gladino, se ga ruši z vseh strani. Rajši kot z leve in z desne, se bom izrazil od zgoraj in spodaj. Korupcija tudi ni in kot sem že prej omenil, ima velike posledice na naše življenje, ampak ni nekaj imaginarnega, o čemer zdaj morda jaz razlagam. Tudi njenih posledic se moramo zavedati. Kar sem že prej omenil, zaradi korupcije imamo vsi manj, ima pa posledice tudi na našo varnost, tudi na naše okolje. S kolegi smo v ponedeljek bili na eni terenski seji, oz. na terenskem obisku na severnem primorskem in tudi tam so znaki zaznav korupcije. Danes, ko v medijih beremo naših naporov, naših že tudi dosežkov ne zaznavamo kot pozitivnih. Morda so vestička v kotu časopisa tam desno spodaj, vemo pa, kje je srce. Skrajni čas je torej, da se danes pogovarjamo o korupciji in da resno sprejmemo priporočila, ki smo jih v Svobodi s koalicijskimi partnericami pripravili in o čemer se bomo jutri na seji Državnega zbora še na širšem nivoju pogovorili. Morda sem prej prehitro izpustil medije in medijsko krajino. 15. Vlada Republike Slovenije je po 4. in 5. avgustu letošnjega leta v najhujšem dnevu v naravni krajini v Republiki Sloveniji, ko so nas prizadele poplave, ujme, plazovi, povodnje ukrepala takoj, ukrepala najhitreje, kar smo do sedaj videli. Občine so dobile plačila najhitreje, ljudem je bilo omogočeno, da se najhitreje obrnejo po pravo pomoč na pravo mesto in to je ta resnica. V medijih pa 100 plus nekaj dni beremo samo: "Vlada Roberta Goloba ni storila nič." - eklatantna laž in zavajanje. Rezultat korupcije. Rezultat tega, da so mediji, v večini medijska krajina podlegli nekim, bom rekel, spregam, nekim zgodbam, ki nimajo realne veze, s tem kakšni napori so od avgusta do danes bili vlagani tako na ministrstvih kot tu na Šubičevi. Šubičeva, Gregorčičeva, ni važno od 1. junija. oz. mi smo svoj mandat začeli 13. maja 2022, Vlada pa 1. junija 2022. Kaj dobivamo pod noge? Zgolj polena in neke namišljene zgodbe, ki nimajo veze z realnostjo. Resnica je celo diametralno nasprotna. Zdaj bom pa izrekel tisto besedo, ki jo do zdaj v svojem morda malo še malce daljšem uvodu nisem: "Korupcija je kaznivo dejanje!" Dokazana korupcija je kaznivo dejanje sum na korupcijo, je lahko politična zgodba. Lahko jo sučemo po kuloarjih lahko se z njo ukvarjamo marsikdo meče dimne bombe, da bi jo prikril marsikdo se je že usedel na Dob ali kam drugam pa se zaradi procesnih ali kakšnih drugačnih zvijač izvil iz tega. Mi pa smo tu, zato da temu več ne bo tako. Še enkrat ponavljam jaz osebno imam tega dovolj, pa imam trdo kožo. Sposodil si bom in pardon, ker to na javni sceni iznašam, ampak sposodil si bom najprej besede spoštovanega ministra za notranje zadeve, Boštjana Poklukarja, ki je včeraj na zaslišanju, na katerega sem prav tako ponosen, dejal: "Če si politik, moraš imeti debelo kožo in ni vsaka kritika oziroma opazka, pritisk." Sam sem se tega zelo hitro naučil. Sem eden od bolj ledenih mož v naši poslanski skupini in prenašam takšne in drugačne pritiske in ravno zato ne govorim čustveno, ne govorim na podlagi tega, kar morda v sebi čutim, kar v meni vre, ampak to, kar si zaslužijo moji, naši in vaši volivci, ker mene bi ob takšnih malverzacijah bilo sram, če bi svojim volivcem mogel tako lagati, tako prikrivati resnico. Sam sem izvoljen v volilnem okraju Celje 1, ki zaobsega občine Dobrna, Vojnik, Štore in pa del mestne občine Celje. Vsem sem še danes in vedno iskreno hvaležen za izvolitev in še danes iskreno zastopam ne samo interese volivcev, ki so me izvolili, ampak vseh prebivalcev teh okrajev, poleg tega pa jasno po Ustavi vseh državljanov Republike Slovenije in vsi državljani Republike Slovenije si zaslužijo živeti v pravni državi, pravna država pa ne sme poznati korupcije, ne sme jo poznati, le pa jo pozna in jo zazna, pa morajo odgovorni za to odgovarjati. Enkrat za vselej moramo presekati z vplivi iz preteklosti, z letom 1991, 1992, s tistim nesrečnim letom 1994, z vsemi aferami, ki so se zgodile, enkrat dokončno raziskati TEŠ 6 in se ne pripravljati že vnaprej. Čim se je v v naši, najprej politični, potem pa strokovni srenji začelo govoriti o verjetnosti gradnje jedrske elektrarne v Krškem, drugega bloka, ja, toliko, da niso že ustanovili posebne skupine, ki, preden smo se sploh odločili, je že skupina, ki se bo ukvarjala s korupcijo v tem primeru, torej imamo to vgrajeno v gene ali kaj, ali smo, mislim, ali smo mi normalni. Prosim.

Želel bi, da danes iznesemo na javno sceno, da se na odprti sceni pogovarjamo, da nima nekdo narativa vse s čimer je naša družba obremenjena, kajti vlečemo en velik naložen voz, ne bom rekel česa. Predlagatelji menimo, da se je ob tem ponovnem porastu koruptivnih dejanj oziroma pojava korupcije in nečednih poslov rabot treba spopasti s tem in se povprašati kdo govori o integriteti, kdo govori o transparentnosti, nenazadnje, kdo in kako vodi organe, ki o tem govorijo. Imamo že nekatere analize, nekatere si želimo pridobiti, nekatere narediti na novo, to je del priporočil. Jasno in glasno obsoditi nečedna dejanja, kot sem že rekel, rabote, sprege, hkrati pa povprašati tiste, katerih polna usta so integritete zastopanja javnega dobra, izvolitve od vseh Ali vas ni sram? Resno. Bom morda uporabil besedo še enega od ministrov ki je na zaslišanju prejšnji mesec sedel ravno zaradi tega in stvari dal na javno, ker se bo sigurno pojavil v nasprotnih mnenjih in pričevanjih tistih, ki jim tale naša priporočila najbolj ne sedejo. Spoštovani minister Šarec. Besedo, ki ste jo večkrat uporabili, sem si sposodil in jo bom uporabil še večkrat. Farizejstvo je tisto česar si Slovenija ne zasluži in ja, na smeh mi gre, saj vidim posmehe. Hvala. Hvala. Lep pozdrav.

Farizeji in čisto nič drugega. To je najhujša in najbolj sprevržena oblika hinavstva. Nekdo, ki govori o vrednotah, nekdo, ki govori o integriteti si ne zasluži sploh mesta v javnem diskurzu. Ko pa ima priložnost za javni diskurz, naj pove, naj povabi, naj pa ne izkorišča proceduralnih in takšnih ali drugačnih metod za diskreditacijo, ne bom rekel nasprotnika, ampak tekmeca. To smo nekje slišali, da nismo nasprotniki, mi smo tekmeci, in počistiti pred svojim pragom je verjetno res najtežje. Marsikdo se bo na te moje težke izrečene besede sedaj obesil in bo rekel, glej, glej, glej, saj pa vi delate tako in tako, pa bom na svojem začetku še enkrat poudaril, da sem povedal, da sem ponosen na to, da sem predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje sicer samo en del morebitnih političnih pritiskov in vplivanja, in da imamo v teku pričanja, ki bodo pokazala še drugo plat medalje, kajti kovanec, če ga zasučeš, razen tistega tankega roba, ima vedno dve plati, a ne. Najlažje pa je pograbiti eno, se na njo obesti, jo do konca obirati, ko medijem vržeš kost, jo bodo pograbili. Ali bo ostalo preslišano? Sam ne bom dal zdaj odgovora, ne bom polagal nekomu besed in odgovorov v usta, ampak dajte enkrat končno spregledati. Ne govorim tega samo vam, spoštovani članice in člani tega odbora, še enkrat ponavljam, sam nisem član tega odbora in zato mi je še v posebno čast, da sem tukaj. Govorim to širši obči javnosti, to govorim državljanom Republike Slovenije in to ni pesem ptic trnovk, kot se sliši tukaj po kuloarjih, ali na Šubičevi, ali ko se s komerkoli pogovarjaš. Ja, sedaj vam ankete kažejo slabo, boste pa to. Pa saj se ve, saj pa je že opozicija, ki nam jo tako radi priklapljate kot prikolico, kar je bila opozicija od leta 2020 do 2022, stranke LMŠ in SAB. Saj so že takrat opozarjali na rabote 14. Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Rabote, barabije, jemanje denarja, nič drugega. Danes na marsikaterem odboru, rad kaj nadomeščam, pa slišim katerega od poslancev, ki eno in isto priliko o izgubljenih denarnicah oziroma o praznih denarnicah goni, primite se za denarnice. Dajte pogledati no, kaj je naredila 14. Vlada in ali imamo res tako slab spomin, ali imamo državljani Republike Slovenije tako slab… Pa to je zaničevanje, če to mislite. Vsi mi tukaj, politiki, ja, tudi Vlada, mediji, predvsem pa ljudje. Ali imam jaz tako umazano vest, da bi lahko eklatantno lagal in zavajal in prikrival in metal pasje bombice in dimne zavese za vaše robote? Ne. Zato je bil skrajni čas, da pripravimo to priporočilo. Še enkrat poudarjam izhodišč, je bilo res to, kar smo videli na prispevku o dejanjih v Darsu, tudi nekatere druge stvari so se po poplavah prikazale, ko se je bolj ukvarjalo z vodotoki, ko se je bolj ukvarjalo s koncesijami, na tistem področju je pa morda to tema za kje drugje, ampak tisti, ki se najde se mu bo hitro kolcalo. Učinkoviti ukrepi ne morejo priti čez noč, to vemo. Marsikdo bo rekel: "Saj ste pa že leto pa pol, vse bi morali" ja, seveda, Robert Golob ima magično palčko in bo zamahnil z njo Slovenija je rešena. Ne, tudi meni je to jasno, tudi mojim volivcem, tudi članom naše stranke, nenazadnje tudi koalicijskim partnerjem je to kristalno jasno. Želel pa bi poudariti, da se je veliko, ne marsikaj, veliko, ogromno postorilo. Napori so bili vloženi, predvsem pa po 4. in 5. avgustu, ampak po 4. in 5. avgustu, ko smo spet doživeli eno od katastrof v Republiki Sloveniji, je prikladen čas za medijski pogrom, predvsem nad Svobodo. Kaj pa je v bistvu Svoboda, Gibanje Svoboda kot stranka? Eden od predlagateljev skupaj s koalicijskima partnericama je stranka, ki je nastala ravno zaradi tega, združenje dobro mislečih, pozitivno usmerjenih, aktivnih in delovnih ljudi, ki si želijo spremeniti stvari v Republiki Sloveniji na bolje. Ne, fantje, tu je pa naš playground, igrišče, se opravičujem za tujko, v tega pa ne morete posegati, tu se pa mi že 30 let igramo, tu imamo pa mi navimena, naše in vaše prisesane, vi pa zraven ne morete.

Ali bomo izzive s katerimi smo soočeni reševali ali bomo pustili, da gredo naprej? Mi popuščali, ne bomo. 15. Vlada Republike Slovenije popustila ne bo ne pod takšnimi, ne pod drugačnimi pritiski. To povem javno. In javno se danes pogovarjamo. Korupcija, kuverta. Sem jaz podkupljen? Je kdo od vas podkupljen? Jaz podkupljen nisem, pa korupcija ni samo podkupovanje. Moja edina podkupnina je moja čista vest, za katero stoji 6500 in nekaj volivcev in 2 milijona prebivalcev Republike Slovenije, za katere se čutim odgovoren, nekateri se strinjajo z mano, nekateri se ne, ampak to je stvar političnega diskurza. Pa bomo spoštljivi? Bomo. Jaz bom za nekatere, si upam vnaprej trditi, da ne bodo, ker jih toliko že poznam, o korupciji pa bodo sodili organi, ki so za to poklicani. In želimo si, da tako na strani represivnih organov kot pravosodja končno naredimo korake v pravo smer k preprečevanju, najprej preprečevanju korupcije, tiste, ki pa so že bile storjene slabe stvari pa da se jih odkrije, razišče, obsodi. Priporočila so v treh točkah da Državni zbor Republike Slovenije torej tukaj sedeči predstavniki Odbora za pravosodje Vladi Republike Slovenije predlagamo ob ponovnem porastu koruptivnih dejanj eno temeljito analizo celotne zakonodaje in podzakonskih predpisov ki urejajo preprečevanje korupcije ki govori o integriteti transparentnosti in pa pregled Kazenskega prava v 2. točki. Na podlagi te analize pripravimo predloge zakonodajnih sprememb. Zakonodajne spremembe so nujne, če se želimo premakniti naprej in potegniti ta voz, ki je poln nečesa dalje in da ti ukrepi izboljšajo učinkovitost delovanja, omejujejo tveganja za korupcijo, kazniva dejanja, ki niso samo korupcija, kot sem jo prej opisal, vsa neetična, neintegritetna in druga nedovoljena ravnanja in vplivanja politike na podjetja, podjetij na politike. Skratka, to je ena taka, to je ena taka amorfna gmota, se je nekdo izrazil, res taka sočna beseda.

V 3. točki pa Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času vrne predlog prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki bi jo pripravili v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, koordinirala pa bi jo Komisija za preprečevanje korupcije KPK. Marsikdaj zaznamo, da je to brezzobi tiger, KPK nekaj odkrije, represivni organi pa bi to morali, bom rekel, ne kaznovati, pripeljati do tega, da tožilci opravijo svoje delo, da lahko sodniki opravijo svoje delo in tiste, ki si to zaslužijo, postavijo na hladno. Mi kot politiki pa enkrat za vselej tistim, ki si to zaslužijo rečemo na svidenje.

Hvala lepa. Nadaljujemo. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Maček Guštin, izvolite prosim.

Hvala za besedo. Torej Zakonodajno-pravna služba je predlog priporočila preučila v okviru svojih poslovniških pristojnosti. Zaradi zelo kratkega roka za pripravo mnenja smo za to opozorili samo na največje nejasnosti. Torej menimo, da predlog priporočila ustreza naravi in namenu priporočila kot akta Državnega zbora, vendar pa je predlagano besedilo v posameznih delih vsebinsko širše od tega kar je razvidno iz naslova predloga priporočila, gre predvsem za vprašanje, kaj vse naj bi v primeru preprečevanja korupcije obsegal pojem kaznovalnega prava in za katera kazniva dejanja pri tem gre. Ker veljavni Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije naloge pristojnih organov določa glede kaznivih dejanj korupcije, seznam teh kaznivih dejanj glede katerih se tudi zbirajo statistični podatki, pa določa Komisija za preprečevanje korupcije. Priporočanje določenih aktivnosti Vladi glede kaznivih dejanj ne glede na njihovo vrsto oziroma konkretizacijo lahko pomeni širitev vsebine priporočila, ki bi načeloma moralo ostati v znotraj področja boja proti korupciji v državi kot izhaja iz naslova. No, opozorili smo tudi, da omenjanje predpisov v besedilu zahteva tudi navedbo podatkov o njihovi uradni objavi, sicer jih je treba omenjati na opisni način, zlasti če gre za predpise v nastajanju, kot je mogoče razumeti v primeru omenjene resolucije. Ugotavljam, da so za zdaj vloženi samo amandmaji, ki jih je vložila Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka in glede teh nimam pripomb. Če bo potrebno, se bom oglasila v nadaljevanju, sicer pa hvala za besedo.

Hvala lepa. Nadaljujemo, besedo predajam ministrici, se opravičujem, predstavnici Ministrstva za pravosodje, mag. Valeriji Jelen Kos. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Lepo pozdravljeni vsi poslanci, poslanke, vsi ostali vabljeni gostje! Problem korupcije je tako v Sloveniji kot drugje v svetu in Evropi pereč problem. S korupcijo se soočamo na dveh ravneh, s preprečevanjem in s pregonom korupcijskih dejanj. Obsodba koruptivnih dejanj in zgled nosilcev javnih funkcij je pri tem še posebej pomembna, zato pozdravljamo današnjo razpravo v Državnem zboru. Naj najprej pojasnim, da Ministrstvo za pravosodje je tisto, ki je pristojno za pravni okvir, ampak pravni okvir je šele prvi korak. Brez naporov ustreznih institucij, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, policija, Državno tožilstvo in na koncu sodišča, je zakon lahko le mrtva črka na papirju. V nadaljevanju bom glede na prvo predlagano priporočilo predstavila dosedanje in načrtovane normativne aktivnosti na tem področju. Ministrstvo za pravosodje je po daljšem usklajevanju različnih deležnikov pripravilo obsežno novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bila sprejeta že leta 2020. Ta je upoštevala priporočila mednarodnih organizacij, to so GRECO, Sveta Evrope in OECD, prinesla je pomembne spremembe z vidika procesnih pravil za postopke pred komisijo. Zagotovila je ustrezno pravno podlago za aplikacijo / nerazumljivo/, ki je z vidika transparentnosti zelo pomembna, saj prikazuje porabo javnih sredstev. Prav tako je dana podlaga za javno objavo sprememb premoženjskega stanja funkcionarjev, dana je obveznost poročanja o lobističnih stikih za interesne organizacije kot so zbornice ipd. Ob sprejemu zakona so bile predvidene tudi dodatne zaposlitve in finančna sredstva za komisijo, ki sedaj te preventivne mehanizme okrepljeno uveljavlja v praksi. Nekatere spremembe pa se morajo v resnici še uveljaviti, saj ta terjajo dodatne napore in ozaveščanje nosilcev javnih pooblastil. Tako je predvidena tudi analiza učinkov posameznih institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v praksi. Zdaj dosežki komisije izhajajo iz letnega poročila, ki ga tudi obravnava Državni zbor. V vsakoletni oceni stanja pa komisija prikaže tudi zaznana korupcijska tveganja in korupcijo v širšem smislu, s katero se sreča na podlagi prijav. Ima pomembno preventivno vlogo tudi pri opredelitvi ali določeno ravnanje predstavlja koruptivno ravnanje, oz. kršitev integritete, medtem ko so za ugotavljanje morebitne odgovornosti posameznika za kazniva dejanja odgovorni drugi organi. Na področju korupcijskih kaznivih dejanj je Kazenski zakonik usklajen s priporočili mednarodnih organizacij na tem področju, kot sem že omenila: Svet Evrope, GRECO, OECD, tudi s predpisi Evropske unije, vključno z višino zagroženih kazni in s tega vidika morebitne dodatne spremembe, torej kazenskega zakonika trenutno niso predvidene. Zavedati pa se je treba, da je odkrivanje in dokazovanje korupcijskih dejanj v praksi zelo zahtevno, saj pri teh dejanjih načeloma obe udeleženi strani nimata interesa po razkritju. Tu ima pomembno vlogo Policija, tudi Nacionalni preiskovalni urad in Državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek. Zdaj, o odgovornosti posameznikov za korupcijska dejanja pa lahko odloča le sodišče v kazenskem postopku. Zakon o kazenskem postopku vsebuje stroga pravila za izločitev dokazov, vendar so ta pravila povezana s konceptom kazenskega postopka, kot ga poznamo, in z vgrajenimi varovalkami, ki naj zagotavljajo pošteno sojenje. Zdaj morebiten poseg v to ravnotežje med orodji obeh strank v kazenskem postopku terja poglobljen in sistemski premislek. Naj opozorim na zadnjo odločbo Ustavnega sodišča iz julija letos, ki razveljavlja, kar nekaj določb zakona o kazenskem postopku, ki urejajo pogoje za dostop do podatkov o uporabniku in prometnih komunikacijskih podatkov ter do podatkov o imetnikih bančnih in podobnih računov. Ministrstvo za pravosodje intenzivno pripravlja predlog sprememb ZKP, ki bo upošteval tudi zaostrene varovalke na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. V letošnjem letu je bil sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki dopolnjuje veljavni protikorupcijski okvir z obveznostjo preko 2 tisoč 300 zavezancev v javnem in zasebnem sektorju da vzpostavijo notranje prijavne poti in imenujejo zaupnike, ki bodo omogočali prijaviteljem kršitev v delovnem okolju zaščito njihove identitete. Zakon pa ureja tudi zaščitne ukrepe v imenu povračilnih ukrepov s strani delodajalcev. Govorimo o tako imenovanih žvižgačih. V skladu z zakonom Komisija za preprečevanje korupcije opravlja pomembno vlogo pri zaščiti teh prijaviteljev. V ta namen je zakon predvidel tudi dodatne zaposlitve in finančna sredstva za komisijo. Ministrstvo za pravosodje pa je že pred sprejemom zakona v sodelovanju s komisijo pripravilo vrsto usposabljanj za zavezance po tem zakonu. Rok za vzpostavitev notranjih pravnih poti za podjetja med 50 in 249 zaposlenimi, pa se izteče decembra letos. Iskanje, začasno zavarovanje in končni odvzem premoženjske koristi iz kaznivih dejanj je pomemben ukrep pri boju zoper korupcijska kazniva dejanja in je ena od pomembnih nalog kriminalistične policije in Državnega tožilstva. Zakon o kazenskem postopku in zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora že sedaj dajeta podlago za aktivnosti kriminalistične policije in tožilstva. Ministrstvo za pravosodje pa načrtuje nadgradnjo na področju mednarodnega sodelovanja pri iskanju in zasegu protipravne premoženjske koristi in ureditev evidentiranja in učinkovitejšega ravnanja z zaseženimi predmeti in začasno zavarovano in odvzeto protipravno premoženjsko koristjo, kar bo še dodatno okrepilo možnosti za delo kriminalistične policije in državnih tožilcev. V tem tednu je bil tudi poslan poziv za imenovanje članov v delovno skupino, ki se bo ukvarjala s to problematiko in jo bo vodilo Ministrstvo za pravosodje. Prav tako je predvidena sprememba Zakona o zasegu premoženja nezakonitega izvora, ki je glede na odločbo Ustavnega sodišča trenutno sedaj nekoliko okrnjen.

Področje preprečevanja in boja proti korupciji se dotikajo tudi nekateri strateški dokumenti. Vlada je februarja 2023 sprejela program Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti v javnem sektorju 2023 do 2026. Ministrstvo za javno upravo pripravlja šestmesečna poročila Vladi o aktivnosti nosilcev in iz prvega vmesnega poročila, ki ga je Vlada sprejela na redni seji 9. novembra 2023 izhaja, da so bili od skupno 19 ukrepov zaključeni trije, in sicer zagotovitev učinkovitega gospodarjenja z državnimi nepremičninami, dosledno obveščanje organov pristojnih za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov o vseh spremembah iz varnostnih vprašalnikov, ter ukrep zagotovitve preglednosti in transparentnosti evidenčnih naročil. Ostali ukrepi iz tega programa se izvajajo.

Prav tako je v pripravi prenova resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, ki bo nadomestila sedaj veljavno iz obdobja 2019-2023. Ta naslavlja tudi problematiko korupcijskih kaznivih dejanj, med drugim problematiko javnih naročil v zdravstvu. Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji iz leta 2004 bo prenovljena. Več o tem glede priporočila točka 3. Glede na drugo predlagano priporočilo bomo nadaljevali s pripravo že predvidenih sprememb zakonodaje na tem področju in glede na opravljeno analizo, ki jo bomo, če bo izglasovana, seveda izvajali in po potrebi pripravili dodatne predloge.

Glede na tretje predlagano priporočilo bi želela pa povedati, da je Komisija za preprečevanje korupcije po daljšem usklajevanju konec oktobra pripravila predlog prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. Ta je, ki velja iz leta 2004. V postopku priprave je sodelovalo preko 100 deležnikov in predlog vsebuje 77 ciljev. Ministrstvo za pravosodje pripravlja gradivo za obravnavo na vladi, ki bo predvidoma še v novembru. Resolucijo sprejmete vi, spoštovane poslanke in poslanci v Državnem zboru, kar bo ponovna priložnost za razpravo o strateških ciljih pri boju zoper korupcijo v naši družbi.

Mogoče glede predlaganih amandmajev k priporočilu glede primerjalne analize. Zdaj rešitve v Kazenskem zakoniku in Zakon o kazenskem postopku, se pravi njuna ureditev, je usklajena z mednarodnimi konvencijami s tega področja in tudi s pravnim redom Evropske unije. Kot rečeno, Republika Slovenija je članica GRECO, to je skupina pri Svetu Evrope, kot tudi delovne skupine za ureditev na področju korupcije pri OECD, ter tudi upošteva seveda njuna priporočila iz ocenjevanj, ki potekajo periodično. Poleg tega primerjalne analize ureditve Vlada Republike Slovenije predloži v vseh predlogih zakonov, podane so tudi v vseh preteklih predlogih novel Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku, ki so bila povezana s področjem korupcije. Evropska komisija v zvezi s korupcijo glede ureditve v kazenskem zakoniku in Zakonu o kazenskem postopku ni ugovarjala naši ureditvi, torej ni začela postopkov z opomini. Tako menimo, da dopolnitev iz prvega in drugega sklepa ni potrebna.

Glede četrtega, glede predloga k četrtemu sklepu. Spremembe ZKP, kot sem že povedala, so v pripravi na Ministrstvu za pravosodje, je pa treba poudariti, da ta učinkovitost določb procesnega zakona vedno gleda tudi na konvencijske in ustavne garancije, in da ena od sprememb Zakona o kazenskem postopku bo tako morala biti namenjena implementaciji zadnje odločbe Ustavnega sodišča, na katero sem opozorila, tako da tukaj to tehtanje je zmeraj zelo zahtevno, že za predlagatelja zakona kot za vas, ki zakone spremljate in seveda na koncu za vse tiste, ki jih uporabljajo, se pravi, organe odkrivanja, pregona in potem sojenja.

Zaključno pa bi poudarila, da zgolj idealni pravni okvir nikoli ne zadostuje. Pomembno je zavedanje vseh državljanov Slovenije, da je korupcija v javnem sektorju kot tudi v gospodarstvu škodljiva za družbo kot celoto, predvsem za naše otroke, ki so naša bodočnost. Zdaj pri okrepitvi osveščenosti pa lahko komisiji pomagamo predvsem nosilci javnih funkcij, s tem, da ravnamo s pričakovano integriteto in opozarjamo na korupcijska dejanja. Hvala.

Hvala lepa. Besedo… / oglašanje iz ozadja/ Sedaj, postopkovno. Izvolite.

Ja, hvala lepa predsednica. Dovolite mi čisto tak konkreten postopkovni predlog. Glede na to, da ste v koaliciji zahtevali to nujno sejo, tako odborov kot potem jutri izredne seje in je vabljena Vlada in tudi vsi trije, vsa tri priporočila gredo na Vlado, se sprašujem kje so ministri te Vlade. Niti enega ne vidim. Vidim državne sekretarje. Glede na razpravo bom, samo spoštovana, če lahko dokončam, imam tri minute, če se ne motim, in glede na uvodno razpravo kolega poslanca Lamuta, je to rak rana družbe in je to potrebno odgovoriti oziroma, da ti predstavniki Vlade, torej ministri, ministrice to slišijo in tudi danes odgovarjajo na naša vprašanja. Zato predlagam v skladu s Poslovnikom, 154. člen, se pravi, ne verjamem, da so vsi predsedniki, se opravičujem, vsi ministri odsotni, da ko bomo imeli potem odmor ob 14. uri, ker sta že dva odbora sklicana, da pozovete, spoštovana predsednica, vabljene ministre, torej ministra za finance, ministrico za pravosodje, ministra za gospodarstvo in ministra za notranje zadeve, da prisostvujejo tej nujni seji Odbora za pravosodje, in predlagam, da tak sklep daste tudi sedaj na glasovanje. Hvala lepa.

Kolega Hoivik, dajte si malo pobrskati prosim po Poslovniku, kaj pomeni postopkovni predlog. To pomeni, da želite govoriti o uporabi Poslovnika. Razumete. In vi niste sedaj govorili v ničemer o uporabi Poslovnika. Prekinjate tukaj predstavitve oziroma besede vabljenih s tem kar nima veze, nima veze, Poslovnik ni v ničemer kršen in ničesar ne bom dajala na glasovanje in prosim dajte si prebrati zdaj vmes med razpravo 69. člen, da se ne bodo ponavljala takšna zadeve. Ministri so ustrezno upravičeni, so se opravičili tisti, ki so, sicer so tukaj državni sekretarji in Vlado sestavljajo seveda ministri. Toliko, ne.

Sedaj nadaljujemo, prosim, da ne prekinjate več, ker vam bom naslednjič podala v opomin, če je neupravičeno tukaj prekinjate razpravo oziroma sedaj predstavitve.

Torej nadaljujemo. Sedaj dam besedo ministrici za notranje zadeve, državni sekretarki, pardon, predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, gospe Helgi Dobrin. Izvolite.

Ja, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

Ministrstvo za notranje zadeve, oz. policija kot organ v sestavi, ministrica ministrstva seveda namenjata posebno pozornost odkrivanju in proaktivnemu delu na področju zgodnjega odkrivanja korupcijskih kaznivih dejanj. Minister za notranje zadeve je takoj po svojem prihodu policiji dal tudi usmeritve in obvezna navodila za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj, s katerimi je policiji med drugim naložil, naj nadaljuje z aktivno vlogo pri prenovi resolucije o preprečevanju korupcije. Nadalje je naložil, da okrepi aktivnosti za odkrivanje kaznivih dejanj z elementi korupcije in njihovih storilcev na vseh organizacijskih nivojih. Policija pa je na podlagi usmeritev ministra dolžna organizirati delo kriminalistične policije na način, da bo preiskovanje kaznivih dejanj z elementi korupcije strokovno hitro in učinkovito. Policija si tako prizadeva, da bi s pooblastili, ki jih ima na voljo v predkazenskem postopku, čim bolj uspešno preprečevala, odkrivala in preiskovala korupcijska kazniva dejanja, povezana zlasti z zlorabo političnih, javnih in gospodarskih položajev v korist zasebnih sektorjev. Prav tako si nenehno prizadeva za še tesnejše sodelovanje z drugimi organi v boju proti korupciji. Za učinkovito delo pa je ključno tudi mednarodno sodelovanje in sodelovanje posameznikov. Policija je že leta 2009 vzpostavila možnost povsem anonimne e-prijave korupcijskih kaznivih dejanj prav z namenom, da bi spodbudila državljane k prijavljanju tovrstnih kaznivih dejanj, da bi povečala učinkovitost zbiranja informacij in tudi zagotovila anonimnost te prijave in v letošnjem letu je policija tako prejela 103 anonimne e-prijave.

Zdaj, glede samega učinkovitega preiskovanja kaznivih dejanj pa je seveda treba tukaj poudariti, da mora policija imeti na voljo učinkovita orodja. Kot je že kolegica iz Ministrstva za pravosodje omenila, se tukaj pripravlja prenova kazenske procesne zakonodaje, kar na Ministrstvu za notranje zadeve in v policiji seveda pozdravljamo. Policija si tukaj želi učinkovitejših pristopov. Zavedati se moramo, da so se korupcijska kazniva dejanja, da to ni več prenašanje, bom rekla, nekih paketov ali pa nekih kuvert z denarjem naokrog. To so danes veliko bolj kompleksna dejanja, pogosto povezana z gospodarskimi kaznivimi dejanji. Zato je preiskovanje takšnih kaznivih dejanj, bom rekla izjemno zahtevno, dostikrat je povezan tudi mednarodni element in pridobivanje podatkov iz tujine. Policija si tukaj prizadeva in ima vso podporo Ministrstva za notranje zadeve, da bi bila v tem pogledu čim bolj učinkovita, tako da tukaj pravzaprav si želimo podpore bom rekla zakonodajnega telesa, ko bo prišlo do prenove tega dela kazenske zakonodaje, da bo policija bolj opolnomočena pri preiskovanjih kaznivih dejanj, seveda ob upoštevanju vseh kavtel, ki so potrebne za to, da bodo takšni načini preiskovanja na koncu tudi vzdržali kazenski postopek. Zavedati se moramo, mi lahko napišemo, ne vem, na papir ne vem kakšne resolucije, priporočila, itd. treba pa je gledati, kako stvari funkcionirajo v praksi in tukaj si želimo skupaj s policijo pravzaprav večje učinkovitosti. Hvala lepa.