Dobro jutro, dober dan. Pričenjam 17. sejo Mandatno-volilne komisije.

Vse članice in člane ter ostale vabljene prav lepo pozdravljam! Obveščam vas, da je z današnje seje zadržan kolega Ferenc Horvat, potem pa imamo še nekaj pooblastil. In sicer Miha Lamut nadomešča poslanca mag. Boruta Sajovica in Rado Gladek poslanko Anjo Bah Žibert, Miha Kordiš pa dr. Mateja Tašnerja Vatovca.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Kandidatna lista za izvolitev članov državno tožilskega sveta; 2. točka - Predlog za imenovanje na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije; 3. točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Celju; 4. točka - Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji; 5. točka - Ugotovitev prenehanja mandata sodnice porodnice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih in 6. točka - Administrativne zadeve.

10. novembra, 14. novembra in 15. novembra pa sem predlagala še razširitve dnevnega reda seje z naslednjimi točkami in sicer: 3.a točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah; 3.b točka - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Žalcu, 4.a - Predlog sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednice, podpredsednika, članov in namestnikov članov preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine in 4.b točka - Predlog Sklepa o imenovanju članice Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Ali želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče do teh predlogov za širitev? Ugotavljam, da ne. Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 3.a točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4. točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

In glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4.b točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Kot navadno, ste tudi tokrat nekatera gradiva za današnjo sejo prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, zato vas prosim, da če nameravate navajati te podatke, da me na to predhodno opozorite, da skladno s Poslovnikom sejo zapremo za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - KANDIDATNA LISTA ZA IZVOLITEV ČLANOV DRŽAVNOTOŽILSKEGA SVETA, ki jo je Državnemu zboru predložila predsednica Republike Slovenije.

Del gradiva je objavljen na spletni strani Državnega zbora, celotno kandidatno listo pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

K tej točki dnevnega reda sem vabila Urad predsednice Republike Slovenije. Seje se udeležuje mag. Uroš Krek, generalni sekretar urada, ki ga prav lepo pozdravljam!

Državnotožilski svet ima 9 članov, ki so izvoljeni oziroma imenovani za 6 let in po poteku mandata ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni oziroma imenovani. Državni zbor na predlog predsednice republike izmed pravnih strokovnjakov izvoli 4 člane Državnotožilskega sveta. 18. decembra 2023 poteče mandat članom Državnotožilskega sveta, zato je predsednica Državnega zbora razpisala volitve članov Državnotožilskega sveta, ki bodo v četrtek, 23. novembra 2023. Skladno s 16. členom Zakona o sodnem svetu, mora predsednik republike Državnemu zboru najpozneje 20 dni pred dnevom glasovanja predložiti kandidatno listo, na kateri mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

Predsednica republike je na kandidatno listo uvrstila 5 kandidatov, in sicer: dr. Samo Bardutzky, dr. Zvonko Fišer, mag. Mitja Jelenič Novak, Vlasta Nussdorfer in Ivan Žaberl. Kandidatna lista je obrazložena z opisom poklicnega in strokovnega delovanja posameznih kandidatov. Kandidatni listi so priložena tudi soglasja kandidatov h kandidaturi. Zakon o sodnem svetu določa, da so volitve tajne, posamezni kandidat pa bo izvoljen, če bo zanj glasovala večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Končno izbiro štirih članov Državnotožilskega sveta bo torej opravil Državni zbor s tajnim glasovanjem.

Na tem mestu sprašujem, ali želite gospod Krek besedo? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa.

Če mi dovolite kratko obrazložitev.

Spoštovana predsednica komisije, spoštovani poslanke in poslanci!

Predsednik Državnotožilskega sveta je predsednico republike obvestil, da 18. decembra poteče mandat vsem članom Državnotožilskega sveta in na podlagi tega je predsednica izdala poziv in v roku smo prejeli 10 predlogov kandidatur. Po preučitvi kandidatur je predsednica republike skladno z omejenimi zakonskimi določili 27. oktobra v Državni zbor posredovala kandidatno listo za člane po abecednem vrstnem redu, če dovolite, bom še enkrat obrazložil tudi kandidate: Prof. dr. Bardutzky Samo, prof. dr. Fišer Zvonko, Mag. Jelenič Novak Mitja, gospa Nussdorfer Vlasta in gospod Žaberl Ivan.

Zdaj, sam izbor je bil opravljen na podlagi strokovnosti in referenc kandidatov, poznavanje dela državnega tožilstva, kot tudi različnih nivojev predhodnega delovanja v okviru državnega tožilstva, vsekakor pa tudi na podlagi znanstvenega in strokovnega delovanja v okviru različnih področij prava, kot tudi povezovanja teoretičnega znanja in izkušenj z vsakodnevno prakso v pravosodnem sistemu.

Dr. Samo Bardutzky, ki je izr. prof. ustavnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, med letoma 2013 in 2017 je delal kot podoktorski znanstveni sodelavec na Pravni fakulteti Univerze v Kentu, leta 2014 je bil tudi gostujoči raziskovalec na Inštitutu za evropsko ustavno pravo Humboldtove univerze v Berlinu. Bil je tudi predavatelj na School of Law na londonski univerzi in med letoma 2009 in 2012 višji pravni svetovalec na Ministrstvu za pravosodje. Svoje raziskovalno delo trenutno deluje na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in na strokovnem področju iz ustavnega prava in prava človekovih pravic. Dr. Zvonko Fišer je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, tam je opravil tudi magisterij in doktorat. Večino svoje kariere je bil državni tožilec. Na koncu, med obdobjem 2011 in 2017 pa tudi generalni državni tožilec. Vmes je bil med letom 1998 in 2008 sodnik Ustavnega sodišča. Bil pa je tudi akademski učitelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je predaval predvsem kazensko procesno pravo, predaval v univerzah v tujini v Trstu, v Firencah, Padovi in tudi, in tudi drugod.

Mag. Mitja Jelenič Novak je odvetnik, ki je svojo karierno pot začel kot mladi raziskovalec na Katedri za kazensko pravo. Po vrnitvi iz enoletnega podiplomskega izpopolnjevanja v ZDA je zaključil magistrski študij iz kazenskega prava, opravil pravniški državni izpit in se zaposlil kot odvetniški kandidat. Leta 2003 mu je Odvetniška zbornica priznala status odvetnika specialista za kazensko pravo in od decembra 2015 dalje deluje kot samostojni odvetnik.

Gospa Vlasta Nussdorfer je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Bila je okrožna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Med leti 2002 in 2012 pa višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu. V letu 2012 je na istem tožilstvu postala vrhovna državna tožilka, zadolžena tudi za nadzor in izobraževanja državnih tožilcev. Leta 2013 je bila izvoljena za varuhinjo človekovih pravic in je nastopila šestletni mandat 23. februarja 2013, leta 2019 pa jo je predsednik republike Borut Pahor imenoval za svetovalko predsednika republike o statusu nepoklicnega funkcionarja.

Gospod Ivan Žaberl je upokojeni višji državni tožilec, dolgoletni vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. V času vodstvene funkcije je kot višji državni tožilec reševal tudi državno tožilske spise in vedno znova izkazal obsežno strokovno znanje kot tudi sprejemal kvalitetne in strokovno opravljene državno tožilske odločitve, med drugim pa je bil tudi član pritožbenega kolegija pri višjem državnem tožilstvu ter kot višji državni tožilec izvajal strokovne preglede dela državnih tožilcev za potrebe izdelave ocen njihovih državno tožilskih služb, še vedno pa je tudi gostujoči predavatelj na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru.

Vsi kandidati, uvrščeni na to kandidatno listo, so pravni strokovnjaki, torej izpolnjujejo pogoje za članstvo v Državnotožilskem svetu in so po mnenju predsednice republike primerni kandidati za opravljanje funkcije člana Državnotožilskega sveta. Predsednica republike tudi verjamem, da boste poslanke in poslanci izmed predlaganih petih kandidatk in kandidatov 23. novembra lahko izbrali najprimernejše 4 kandidate Državnotožilskega sveta.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, mag. Krek.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, Janez Cigler Kralj.

Hvala lepa, predsednica.

Hvala tudi generalnemu sekretarju Urada predsednice republike.

Jaz bi rad v imenu Poslanske skupine NSi povedal, da vsaj enemu kandidatu na tej listi ne moremo dati podpore oziroma smo kar močno proti, in sicer je to kandidat Fišer Zvonko. Poleg vsega drugega, kar smo o njem že brali, izvedeli in tako naprej, res ne moremo dati podpore kandidatu, ki naj bi po poročanju medijev, tule imam recimo MMC RTV Slovenija, članek, konec 70. let kazensko preganjal tri ljudi zaradi postavitve in blagoslova križa v Breznu pobitim med 2. svetovno vojno. Zgodba in članek pove, da naj bi leta '77, 1977, da ne bo pomote, novogoriški javni tožilec, takratni, in sicer Zvonko Fišer, na občinsko sodišče v Idriji vložil obtožni predlog zoper duhovnika Janeza Lapajno, Stanislava Medveščka in gospodinjo Amalijo Jereb, ki ji je bilo očitano, da je dala postaviti križ likvidiranim narodnim izdajalcem z namenom povzročiti vznemirjenost državljanov in zmanjšati njihovo zaupanje v ukrepe državnih organov. Duhovnika sta bila obsojena, gospodinja oproščena s številnimi obtožbami in tako naprej.

Torej, menimo, da naj bodo člani Državnotožilskega sveta ljudje s popolno integriteto, pravniki, vrhunski pravniki, ki nimajo v svoji kartoteki takšnih, lahko rečemo vprašljivih dejanj, ki so jih pač izvrševali v okviru totalitarnega režima in zato vsaj njega nikakor ne bomo podprli.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo? (Da.)

Jelka Godec, izvolite.

Ja, zdaj danes je potem ob 12. uri izredna seja Državnega zbora na zahtevo koalicije, in sicer glede problematike korupcije v Sloveniji.

Danes ima koalicija že na tej seji možnost, da pokaže, da se bori proti koruptivnim ljudem. Namreč, na listi, ki jo predlaga predsednica države za Državnotožilski svet je oseba, ki je bila leta 2012 v sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije spoznana kot oseba, ki je delovala koruptivno. Namreč Upravno sodišče Republike Slovenije je 11. 12. 2012 izdalo sodbo v kateri je odločilo o pritožbi Boštjana Škrleca na odločbo Vlade Republike Slovenije, takrat je bil predsednik Janez Janša, s katero ga je Vlada Republike Slovenije razrešila s funkcije generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. Upravno sodišče Republike Slovenije je v omenjeni sodbi odločilo v prid Vlade Republike Slovenije, saj je pritožbo Boštjana Škrleca zavrnilo in potrdilo odločitev Vlade Republike Slovenije o njegovi razrešitvi.

Še več, pri imenovanju Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, ki sta ga 9. 2. 2012, torej dan pred nastopom druge Janševe vlade izpeljala takratni minister za pravosodje Aleš Zalar in generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, je šlo za kršitev zakona. Omenjeno dejanje imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, ki sta ga nezakonito izpeljala nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar in njegov, in generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, je Upravno sodišče Republike Slovenije označilo kot samovoljo pri izvrševanju oblasti.

Zdaj, jaz ne vem ali predsednica države ne pozna te sodbe, da v Državnotožilski svet imenuje nekoga, ki je samovoljno izvrševal oblast oziroma izrabil svoj položaj za imenovanje določenih oseb, torej na mesto generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. V sodbi je zapisano, da je dr. Zvonko Fišer, generalni državni tožilec, kršil dolžno ravnanje s tem, ko je dne 9. 2. 2012 ministru za pravosodje podal predlog za imenovanje generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije za dobo 5 let, kljub temu, da predhodno ni bil izveden oziroma dokončan javni natečaj kot zahteva 140. člen Zakona o državnem tožilstvu, niti ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev in bila sprejeta ustrezna odločitev Državnotožilskega sveta kot določa 62. člen ZDT, to pa sta edini možni oziroma edina postopka, ki ju zakon predvideva za zakonito zasedbo omenjenega delovnega mesta.

Torej, o tem je odločala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in ugotovila, da je šlo za vse znake korupcije, kot je opredeljeno v več področnih zakonov. Torej več kot dovolj, da se takšna lista ne potrdi, kajti na njej je človek, ki je deloval koruptivno, ki je izrabljal svojo moč za to, da je pač dosegel imenovanje nekoga na mesto generalnega direktorja vrhovnega tožilstva.

Torej, draga koalicija, če boste danes to listo potrdili, z osebo, ki je bila obtožena oziroma ga je Upravno sodišče spoznalo kot krivega, izrabljanja oblasti, potem danes ob 12. uri nimate kaj na seji v bistvu razpravljati in govoriti o koruptivnih dejanjih. Včeraj je bilo na Odboru za pravosodje rečeno, da nekatere osebe, celo kljub temu, da so spoznane kot krive, so koruptivne in tako naprej, se svaljkajo po določenih mestih ali celo napredujejo. Danes, očitno je to potrditev vaših besed. Predlog je sicer predsednice države, vendar glasovalno, glasovalna tipka je vaša. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke takšne liste ne moremo potrditi.

Hvala lepa.

Jaz bi samo pripomnila, da če že navajamo neka dejstva, potem bodimo dosledni in navedimo v isti zadevi vse stvari. V tej isti zadevi o kateri ste govorili, obstaja tudi sodba Vrhovnega sodišča, ki je pa nekoliko drugačna od tiste, katero ste vi omenili, ampak še enkrat bi danes poslance opozorila, kot je bilo rečeno, kot ste tudi gospa Godec pravilno ugotovili, mi danes potrjujemo listo, glasovanja o posameznih kandidatih pa bomo opravili na plenarni seji.

Želite, mag. Krek, mogoče odgovoriti na izvajanja? (Da.)

Izvolite.

Glejte, mi smo se, v tej točki smo se držali Zakona o državnem tožilstvu, ki določa, na kakšen način izbiramo kandidate in profesor Zvonko Fišer je bil pač izbran kot strokovnjak s področja prava z dolgoletnimi izkušnjami in glede na to, da ga je Državni zbor že imenoval tudi za sodnika Ustavnega sodišča in tudi za generalnega državnega tožilca, vsekakor mu je ta inštitucija tukaj izrazila zaupanje za opravljanje teh funkcij, ki jih je, ki jih je imel. Vi ste pa tudi že omenila sodbo, sodbo Vrhovnega sodišča tako, da hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo? (Da.)

Izvolite, gospa Godec.

Če sem jaz prav razumela, je bil pred to sodbo imenovan za ustavnega sodnika, torej mu je Državni zbor izrekel zaupnico pred tem, kar sem omenjala, torej pred tremi leti, torej, če smo dosledni.