Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 57. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega mag. Janeza Žaklja nadomešča kolega Jožef Horvat, kolega Lenarta Žavbija nadomešča kolega Dušan Stojanović in kolegico mag. Almo Intihar nadomešča mag. Dean Premik in vse tri lepo pozdravljam na današnji seji.

Na začetku naj povem, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta.

Vse navzoče vas res lepo pozdravljam!

Torej prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Sedaj pa seveda besedo predajam kolegu predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Tudi sam začenjam 48. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so vzdržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sicer: poslanec Jernej Vrtovec, poslanec dr. Anže Logar in pa poslanka Eva Irgl.

Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednji člani in sicer: poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanca mag. Mateja Tonina, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanca Lenarta Žavbija in pa poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanko Eleno Grgurevič.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in vse navzoče tudi sam lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE BRUSELJ, KI BO 21. NOVEMBRA 2023.

Gradimo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 16. novembra 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in v zadevah Evropske unije. Sedaj pa prosim ministrico za zunanje in evropske zadeve, gospo Tanjo Fajon, da nam predstavi izhodišča za zunanje zadeve.

Izvolite.

Hvala lepa predsednik.

Dobro jutro vsem članicam in članom odbora in seveda vsem ostalim navzočim!

V ponedeljek bo na zasedanju sveta EU za zunanje zadeve v razvojnem delu potekalo redno zasedanje v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje in gre za prvo formalno zasedanje v času španskega predsedovanja Sveta Evropske unije. Republiko Slovenijo bo na zasedanju predstavljal veleposlanik Iztok Jarc, stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji.

Dnevni red zasedanja, najprej je ena formalna točka, in sicer izmenjava mnenj o delovanju Evropske unije v kompleksnih okoljih, kot je Podsaharska Afrika. Tam se širi pas nestabilnosti, ki poteka od Gvinejskega zaliva na zahodu do Indijskega oceana na vzhodu in za regijo so značilni konflikti, negotovosti, migracije, politične krize, vključno z državnimi udari. Namen razprave v okviru je spodbuditi kritičen premislek o razvojnem sodelovanju Evropske unije v teh kompleksnih okoljih.

Slovenija pozdravlja pobudo za razpravo. Prvi korak je vzpostaviti skupno razumevanje izzivov v teh kompleksnih okoljih, pri čemer se je potrebno osredotočiti na analizo razmer, potreb in tveganj. Po oceni Slovenije se mora razvojno sodelovanje kompleksnih okolij usmerjati k vzrokom, hkrati pa graditi na izboljšanju načinov pomoči in vključenosti lokalnih partnerjev. Slovenija se je tu pridružila danski pobudi za razpravo, kako v primeru političnih kriz, kot na primer v Afganistanu ali Nigru, ravnati z razvojnimi sredstvi in pa kako zagotavljati enotnost donatorske skupnosti.

Poseben poudarek Slovenija namenja tudi spoštovanju človekovih pravic, enakosti spola in opolnomočenju ter sodelovanju s civilno družbo in podpiramo pripravo skupne komunikacije v odnosih z Afriko, ki pa naj bi jo Evropska komisija in evropska zunanja služba pripravili do maja prihodnje leto, tudi menimo, da naj bo priprava vključujoča tako za članice Evropske unije, kot partnerske države ter za druge deležnike, zlasti civilno družbo.

Stališča Vlade so bila predstavljena, aha, zdaj za 2. točko razpravo o aktualnih temah. Tu velja izpostaviti razvojni humanitarni vidik izraelsko-palestinskega konflikta. Stališča Vlade so bila predstavljena na OZP. Tudi, ko smo razpravljali glede Deklaracije DZ o razmerah na območju Palestine in Izraela tudi ta teden. Razmere na Bližnjem vzhodu so bile obravnavane na Svetu za zunanje zadeve v ponedeljek, kjer smo poudarili, da moramo kot Unija dati enotno in močno skupno politično sporočilo. Od začetka prevladuje mnenje o nujnosti povečevanja humanitarne pomoči prebivalcem Gaze in ob stopnjevanju situacije je Evropska komisija početverila humanitarno pomoč Gazi s 25 na več kot 100 milijonov evrov. Z napovedjo predsednika vlade Goloba na humanitarni donatorski konferenci za Gazo v Parizu 9. novembra v višini milijon evrov je skupni humanitarni prispevek Slovenije za Palestino v letošnjem letu presegel 2 milijona evrov. Po umiritvi razmer bo Vlada Republike Slovenije preučila tudi dodatne možnosti za izvajanje po konfliktne rehabilitacije otrok iz Gaze. Vseeno ni dovolj, da samo povečujemo humanitarna sredstva, če ta ne pridejo do ciljev oziroma do ljudi, in doseči moramo humanitarno premirje v Gazi, zagotoviti, da bo pomoč dostavljena prebivalcem Gaze in varnost humanitarnih delavcev. Zato tudi pozdravljamo sprejem te malteške resolucije o varnostnem svetu ta teden v New Yorku. Evropska komisija tudi pripravlja pregled razvojne pomoči Palestini, zaveze, ki še niso plačane, in ga bo predvidoma zaključila v drugi polovici novembra. O rezultatu bo poročala na Kolegiju Evropske komisije, nato obvestila Svet Evropske unije, ampak v tem delu je treba vedeti, da humanitarna pomoč ni del pregleda.

En del razprave bo tudi o novem finančnem instrumentu za Ukrajino pripravi načrta za Ukrajino. Evropska komisija je junija letos predstavila osnutek Uredbe o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino ta bo državi zagotavljal skladno predvidljivo podporo za obdobje 2024-2027. Predvidena finančna vrednost instrumenta je 50 milijard evrov in ta instrument bo podprl prizadevanja Ukrajine za ohranjanje makro finančne stabilnosti, spodbujanje okrevanja in posodobitev države ob izvajanju ključnih reform tudi v kontekstu pristopnega procesa k Evropski uniji. Predvideva tudi oblikovanje načrta za Ukrajino, ki ga pripravi država v sodelovanju z Evropsko komisijo, potrdi pa Svet Evropske unije. Slovenija podpira vzpostavitev instrumenta za Ukrajino, ki bo lahko zadovoljil kratkoročne potrebe po okrevanju, srednjeročne potrebe po obnovi in pa modernizaciji Ukrajine. Pričakujemo, da se bo instrument začel izvajati z začetkom prihodnjega leta. Podpiramo pa tudi pripravo načrta za Ukrajino, ki bo zajemal vizijo za okrevanje, obnovo in modernizacijo držav ter nujne reforme, ki jih namerava izvesti v okviru procesa pristopa k Evropski uniji. Pri ostalih točkah dnevnega reda je vredno omeniti Akcijski načrt za enakost spolov. To bo šlo za informacijo v vmesnem poročilu. Objava 20. novembra mi podpiramo akcijski načrt Evropske unije za enakost spolov. To je presečna tema mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije in je tudi bistvena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V skladu s priporočili, ki izhajajo iz GAP-3, si bo Slovenija prizadevala, da bo do leta 2030 namenila vsaj 85 % programske uradne razvojne pomoči partnerskim državam za aktivnosti in programe, ki vključujejo enakost spolov in pa opolnomočenje žensk in deklic. Pa še prvič se ministri srečujejo neformalno s predsednikom Svetovne banke / nerazumljivo/ mednarodna razvojna banka na čelu s Svetovno banko. Gre za enega od stebrov financiranja držav v razvoj, za odpravo revščine in neenakosti kot tudi za implementacijo Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Trenutna raven mednarodnega razvojnega financiranja žal ne zadostuje za zadovoljitev razvojnih potreb držav v razvoju in Slovenija podpira načrte za reformo svetovne banke, za povečanje obsega posojil državam v razvoju, večjo transparentnost poslovanja in pa določitvijo vsebinskih prioritet. Predvidoma bodo sprejeti sklepi sveta še o družbe na zelenem digitalnem prehodu, / nerazumljivo/, ob Poročilu Evropskega računskega sodišča o programiranju finančnega instrumenta Global Europe, Poročilu Evropskega računskega sodišča o pobudi / nerazumljivo/ za odpravo nasilja nad ženskami in deklicami in pa v odnosih EU /nerazumljivo/

Toliko. Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovana ministrica, za vašo predstavitev.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov obeh odborov. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni…

Gospod Gregorič, izvolite.

To bi bilo pa prehitro. Hvala, gospod predsednik. Hvala tudi zunanji ministrici za izčrpno poročilo. Imam ene par vprašanj, oz. komentarjev.

Najprej glede podsaharske Afrike. Zanima me, koliko držav je v tej podsaharski Afriki je frankofonskih in ne samo za podsaharsko Afriko, ampak za celo Afriko? Jaz sem že večkrat ponovil, da bi morala Evropska unija biti bistveno bolj aktivna in se lotiti dati pobudo za Marshallov plan za Afriko. Če pogledate razvoj železnic v Afriki, vidite, da je Kitajska v zadnjih 20-letih zgradila, kar nekaj tisoč kilometrov železnic, ki pa ne povezujejo vzhoda in zahoda in ne povezujejo juga in severa. Če bi bil dosežen nek tak Marshallov plan, s katerim bi se povezala železniška in cestna infrastruktura čez vso Afriko, če bi se povezala elektro infrastruktura, če bi se zgradile bolnišnice šole univerze in bi se izobrazil kader, potem bi bili in če bi se tudi naredilo nekaj tovarn, potem bi imeli bistveno manjši pritisk migracij v Evropo in če bi bili tako povezani, bi verjetno tudi domače rivalstvo bilo manjše. Nič tega ne vidim oziroma tako ambicioznih projektov žal ne vidim.

To je glede, glede Afrike, ne smemo pa pozabiti, da je v Afriki še veliko kolonialnega odnosa. Spomnite se, - in celo zelo čudnega kolonialnega odnosa, - spomnite se, da je letos, da so, da je letos Belgija vrnila zlati zob v Kongo, kajne. Zlati zob, ki je edino, kar je ostalo od Lumumbe po tem, ko so ga raztopili, tako da to ni samo ekskluzivno savdska praksa, da se koga raztopi.

Glede Ukrajine, novi inštrument za Ukrajino, moram reči, jaz sem razočaran. To pomeni, da bomo dali 12,5 milijarde na leto Ukrajini, da bo, ta inštrument predstavlja skupaj 50 milijard, od tega eno tretjino nepovratnih, eno tretjino nepovratnih sredstev, dve tretjini pa v obliki posojil in garancij. Podpišem zdajle datum, kdaj bodo ta sredstva vrnjena. Ob svetem nikoli. Ampak to ni najhujše. Evropa je bogata, mi si lahko privoščimo 50 milijard, to ni problem. Problem je, da to ni vezano na mir, mir nima veze, mir bo prišel, ne vem, čez 50 let, mi bomo pa financirali težkega bolnika, ki je na infuziji pa na umetnih pljučih. Mir je to. Kajti, ta sredstva, no, hvala bogu niso namenjena za orožje. Za orožje so posebej sredstva. To se zavedam. Tako, da jaz bi prosil, da se v to noter vkomponira neka prizadevanja za mir.

Okej, glede palestinski konflikt, absolutno nujno je, da pride do prekinitve vojne, ne samo, da pride do humanitarnega, pavze, kajne, za par ur ali za par dni, potem bomo pa naprej bombardirali s tisoč kilogramskimi bombami, celo Gazo, po možnosti tako, da bodo vsi Palestinci izseljeni na egiptovski Sinaj, kajne. Skratka, prekinitev vojne, spoštovanje. Dajmo enkrat doseči, da se bo ena resolucija o Izraelu in jih je na desetine, spoštovala. Imamo resolucije "nebroj", resolucij varnostnega sveta in OZN in treba si je prizadevati za mirovno konferenco, za nastanek, za rešitev problema v obliki dveh držav. Prepustiti to lokalnim pogajanjem med velesilo Izrael in nebogljeno Palestino, je iluzorno. Ne bomo nič dosegli in mislim, da smo zdaj, da je vzdušje tako v Evropi kot v svetu mogoče primerno in da bo mogoče možno priti v to smer. Seveda pozdravljam Malteško resolucijo, ki je končno prišla nekam naprej, pozdravljam seveda, saj sem podpiral tudi deklaracijo v tem Državnem zboru in pozdravljam boljše, boljše izjave, ki jih slišimo tako od premierja kot od zunanje ministrice.

Gremo v pravo smer, samo mogoče še premalo pogumno.

Najlepša hvala.

Izklopite se samo kolega Gregorič.

Hvala.

Hvala lepa.

Še kdo želi besedo? (Da.)

Ja, izvolite gospod Horvat.

Hvala lepa, gospod predsednik in lep pozdrav gospe ministrici!

Hvala za vašo predstavitev stališča.

Jaz bom krajši in bistveno bolj konkreten. K vprašanju pa me je pravzaprav motiviralo, so me motivirale včerajšnje informacije iz, pa niso samo včerajšnje, ampak včeraj smo lahko na nacionalni televiziji opazovali, da solidarnostna, če hočete, humanitarna pomoč v Sloveniji ne doseže naslovnika. In zdaj sprašujem vas, gospa ministrica, ali na ravni ministrov na FAC-u(?) ali karkoli že, na ravni zunanjih ministrov Evropske unije razpravljate o tem, da bi Evropska unija kot skupno največji humanitarni donator na svetu, največji humanitarni donator na svetu, ali Evropska unija razmišlja o mehanizmih kako nadzirati, kako kontrolirati, da dejansko naša humanitarna, predvsem pomoč pride do ljudi, do pravih naslovnikov. Mislim predvsem na finančno pomoč, ker kot vemo, je marsikdaj se zgodilo to in se še dogaja, da finančna pomoč ne doseže ljudi pomoči potrebnih, ampak se uporabi za orožje. Ali so v tej smeri kakšne razprave o vzpostavitvi teh kontrolnih mehanizmov? Ker drugače nam pravzaprav bolj malo pomaga, če se mi hvalimo, da smo največji, torej kot Evropska unija, da smo največji humanitarni donator na svetu, če ta pomoč ne doseže ljudi, ki so resnično, resnično pomoči potrebni.

Hvala za vaš odgovor.

Hvala tudi vam, spoštovani kolega.

Še kdo želi besedo? (Ne.) V kolikor ne, spoštovana ministrica, bi prosil za odziv na te razprave.

Hvala lepa.

Bom skušala najprej na prvo vprašanje, sem vmes pogledala koliko je frankofonskih držav. Zdaj, ne me držati za besedo, ampak po informaciji naj bi jih bilo 29, lahko pa to še pisno tudi preverimo in natančno odgovorimo.

Kar zadeva maršalov načrt, to že večkrat, mislim, da tudi v tem odboru razpravljate. Jaz se strinjam, da vse to, kar ste omenili poslanec Gregorič, od železniške, cestne infrastrukture, mobilnosti in tako naprej, vse to je tega. namen Global Gatewaya. In Global Gateway bo imel predvidenih približno 300 milijard, če se ne motim, 300 milijard evrov do leta 2027 je predvidenih. In to je pravzaprav tudi protiutež temu, kar delajo recimo Kitajska in druge države, kar mi skušamo res z afriškimi državami kot Evropska unija delovati kot s partnerskimi državami, ne samo razvoj, ampak na način, da skušamo tudi krepiti, ne samo izgradnjo infrastrukture, ampak tudi zmogljivosti. Tudi recimo proizvodnja zdravil, kar se je izkazalo skozi covid, da lahko partnerske države tudi tam proizvajajo zdravila In tudi to je del tega Gatewaya so pomembne investicije.

Tako da zdaj, namen tega sestanka v ponedeljek je tu tudi predvsem, da komisija predstavi, kaj so vsi ti razvojni projekti in kam bodo lahko sredstva šla.

Enako velja za Ukrajino, za Palestino. Jaz ne vem, če je v tej razpravi, ko govorimo o razvoju, še politično mogoče nujno sporočilo glede dogajanja v Gazi, ker smo o tem govorili obširno v sredo. Ko gre za razvojni del, je Slovenija res tu potrojila, če ne več, svojo pomoč, zlasti v humanitarnem delu. Tudi pogovarjamo se zdaj s pomočjo, kot veste, Italiji, ko bo šla verjetno z ladjo in bolnišnico v bližino Gaze. Prav tako razmišljamo o pomoči otrokom, ko bo to mogoče pri rehabilitaciji. To gre za ta del pomoči, čisto humanitarni del pomoči, pa seveda, ko gre pa za vprašanje razvojnega dela pomoči.

Zdaj, humanitarni običajno, lahko rečemo z gotovostjo, da pride. Tu gre za dostavo hrane, pošiljk zdravil, tu sodeluje Slovenija z Organizacijo združenih narodov, z UNRA(?) Agencijo za Palestince, tudi za svetovno prehrano organizacijo, tudi z mednarodnim Rdečim križem, s katerim smo sklenili strateško partnerstvo.

Drugi izziv je seveda bolj razvojna. To pa je treba pregledovati. In Evropska komisija zdaj to pregleduje, kam ta sredstva gredo, ker da ne bi ta denar prišel tudi seveda v napačne roke. Tu govorim recimo v roke Hamasa. To komisija zdaj pregleduje, ampak mi stalno opozarjamo ob tem pregledu tudi transparentnosti in pretoka sredstev je ključno, da se sredstva nikakor ne bodo zmanjšala, da ni zadaj, ampak da res imamo pregled kam ta sredstva gredo. Jaz razumem, da bo Evropska komisija kmalu ta pregled tudi zaključila. Toliko mogoče glede še Gaze in Palestine.

Zdaj, seveda pa je humanitarna situacija katastrofalna in ta Malteška resolucija v Varnostnem svetu z glasovanjem, po dolgih letih je pomembno sporočilo za zaščito otrok in pa za izpustitev talcev, je to pač, lahko samo rečem še enkrat, ključen je poziv k humanitarnemu premirju in upam, da bomo lahko priča, da se bodo vsaj toliko spopadi ustavili, da bo mogoče s temi humanitarnimi koridorji ljudem, civilistom, ženskam zagotoviti varnost, ker situacija je danes, da po podatkih imamo 11 tisoč in več civilnih žrtev, tega je dve tretjini žensk in otrok. In to je dejansko res eno grobišče civilistov v Gazi, kar je nesorazmerno s samoobrambo oziroma je tudi groba kršitev mednarodnega humanitarnega prava, na kar smo v Sloveniji že večkrat opozorili. Hvala lepa.