Spoštovani vsi prisotni na 23. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlagam, da začnemo, in sicer najprej vas bom obvestila, kdo koga nadomešča, ker vidim, da imamo kar nekaj nadomestnih članov oz. članic, potem pa gremo na določitev dnevnega reda. Ob tem pa seveda pozdravljam številčno ekipo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Torej prehajamo na obvestila o nadomeščanjih poslancev. Gospod Jurij Lep nadomešča danes Miho Lamuta, gospod Franc Rosec nadomešča Tomaža Lisca, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča Matejo Čalušić in poslanka Andreja Kert nadomešča Bojana Čebelo.

Ugotavljam tudi seveda, da smo sklepčni, zato prehajam na določitev dnevnega reda.

S sklicem te seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato ugotavljam, da je dnevni red določen s sklicem te seje.

Zato prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRIDELAVI IN TRŽENJU GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA, SPREMEMBI UREDBE, dve uredbi naštevamo, ki jih imamo zapisani v sklicu, EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE SVETA IZ LETA 1999, ŠTEVILKA 105.

Torej, gradivo, o katerem sem govorila, ste prejeli na klop. Gradivo je v skladu z zakonom, ga obravnavamo v skladu z Zakonom o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Na sejo sem povabila, kot sem že prej rekla, predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa tudi predstavnike Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vidim, da je tudi njihov direktor tukaj in ga lepo pozdravljam.

Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Sedaj bom dala besedo predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Seveda smo vabili spoštovanega gospoda ministra, ki vidim, da ga ni med nami, zato predvidevam, da bo nam predstavil vsebino državni sekretar dr. Blaž Germšek. Je tako? Izvolite, beseda je vaša.

Lep pozdrav, spoštovana predsedujoča, spoštovani vsi drugi prisotni danes tukaj. Hvala lepa za besedo.

Jaz bi kar prišel na 1. točko in bi predstavil stališče glede 1. točke, se pravi o pridelavi in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala. Uvodoma bi povedal, da je stališče Republike Slovenije na tej točki usklajeno. Kar se pa tiče opredelitve, bi pa uvodoma tudi prav tako omenil, da je bila ta pripravljena v okviru posebne delovne skupine, v kateri sodelujejo predstavniki več vladnih resorjev in strokovnih institucij. Izvedeno je bilo tudi informiranje deležnikov na to temo.

Mi v Sloveniji pozdravljamo posodobitev zakonodaje na zadevnem področju, še zlasti z vidika vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev za vse izvajalce kot tudi z vidika ohranjanja in izboljšanja biotske raznovrstnosti in reševanja podnebnih izzivov. Slovenija pozdravlja, da je prepoznana specifičnost zahtev na gozdni reprodukcijski material in s tem ureditev tega področja v ločenem aktu, kaj do zdaj ni bilo praksa. Slovenija prav tako podpira urejanje določenih vprašanj na ravni države članic z ozirom na njihove lokalne oz. nacionalne posebnosti. Pri tem bo Slovenija nadaljevala z zavzemanjem za upoštevanje najvišjih standardov skrbnosti pri ravnanju z gozdnim reprodukcijskim materialom. Slovenija je mnenja, da moramo pri gozdnem reprodukcijskem materialu ostati v ospredju kakovost, odpornost, vitalnost in pestrost semen ter sadik domorodnih drevesnih in grmovnih vrst, saj le tako lahko gozdove dopolnjujemo ali obnavljamo s takim materialom, trajnostno uresničujemo funkcije gozda. Prav tako pa opozarjamo, da bo potrebno tekom obravnave nasloviti nekatera odprta vprašanja, med drugim vire financiranja izvedbe načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter vprašanje gospodarsko škodljivih organizmov, ki vplivajo na kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala in predlog uredbe podrobneje, ki predlog uredbe podrobneje ne ureja.

S tem bi zaključil to uvodno predstavitev stališča. Hvala.

Najlepša hvala.

Vidim, da imate s sabo veliko strokovnih sodelavcev, zato bomo potem v razpravi lahko dali tudi besedo njim. Že zdaj pa sprašujem, če želite, da vas kdo od sodelavcev kaj dopolni?

V tem trenutku ni potrebe.

Ja, prav, najlepša hvala.

Kot sem že prej rekla, je z nami tudi direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice, želite besedo? Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Vsi ostali prisotni, poslanke in poslanci, gostje z ministrstva in ostali.

V okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na predlagano uredbo Evropskega parlamenta in sveta nimamo posebnih nasprotovanj, pojavljajo se pa neka odprta vprašanja in pa pomisleki. Slovenska zakonodaja na področju gozdarskega repromateriala, reprodukcijskega materiala je zelo striktna in ta sprememba prinaša pač te spremembe glede uvoza gozdnega reprodukcijskega materiala iz tujine. Je sicer sprostitev dobrodošla predvsem pa z vidika dostopa do kvalitetnih sadik ter možnost uporabe teh varitet iz toplejših območij, ni pa dobrodošla z vidika prenosa škodljivcev in bolezni, predvsem to nas skrbi. Z namenom ohranjanja gozdnih genetskih virov se omogoča v bistvu luknja v zakonodaji, da drevesnice le priglasijo katerokoli seme brez znanega porekla. To je dobro z vidika morebitne lokalne rabe, ne pa zaradi zagotavljanja kvalitete in pa rabe primerne provinience. V bistvu je pa odprto vprašanje, na katero mogoče bomo danes tudi odgovorili, je pa glede lastne rabe semen. Opozarjamo, da za gozdni reprodukcijski material ni predvideno, da bi kmetje lahko za lastna drevesa oz. uporabljali kot reprodukcijski material in se s tem daje drevesnicam monopol. Po našem razumevanju zakonodaje si lastniki gozdov, se pravi po obstoječi in novi, ne morejo sami vzgojiti sadik iz lastnih dreves ali sam sejati seme iz lastnih dreves ali sejati seme iz dreves, ki jih z dovoljenjem lastnika naberejo na primer v sosednjih gozdovih, z nižjo nadmorsko vprašanje, nadmorsko višino. Vprašanje je v bistvu na tem mestu, kako bo to s to novo zakonodajo urejeno oz. ali bo ta 18. člen, kako si ga razlagamo, tolmačimo, omogočal to izjemo za lastnike gozdov.

Hvala.

Najlepša hvala.

Nekaj iztočnic smo že pravzaprav dobili za razpravo, zato zdaj dajem v razpravo besedilo1. točke. Kdo od poslank ali poslancev želi razpravljati? Gospod Jožef Horvat, beseda je vaša, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane predstavnice in predstavniki Vlade, gospod direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice, lepo vas pozdravljam.

Nadaljeval bom tukaj pri vprašanju, ki ga je odprl gospod direktor gospod Pirc, gre za vprašanje škodljivih organizmov, ki vplivajo seveda negativno na kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala in tega ta predlog uredbe ne ureja. Cenim, da ste na Vladi to tudi zaznali in dobro ugotavljate, da pravne podlage za sprejetje akta, ki bi določal te škodljive organizme, praktično ni, niti države članice niso pooblaščene, da bi te škodljive organizme same uvrstile na seznam. Zato se strinjam, da tukaj Slovenija vztraja, vztraja pri tem, da se določi ustrezno pravno podlago. Me pa seveda zanima, vemo, kako se sprejemajo odločitve, ali smo tu mi kot država Slovenija, država članica EU osamljeni. Ali imamo, imate pri teh stališčih že tudi kakšne zaveznike? Večina mora biti za to, da se te pravne podlage tudi uredijo. To se meni zdi zelo, zelo pomembno, drugače bo ta uredba, če bo brez tega, bo po moji oceni in kot sem tudi razumel gospoda direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice, bo slaba.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Bi mogoče kdo še od poslank in poslancev, pa potem na vse skupaj odgovorili? Ja, kolegica Alenka Helbl, beseda je vaša, izvolite.

Hvala za besedo. Zelo podobno tudi moje vprašanje oz. moja razprava, zato bom zelo kratka.

Vlada namreč v svoji obrazložitvi piše, da kaj je namen predlagane uredbe, torej olajšati dobavo visoko kakovostnega in gensko raznolikega gozdnega reprodukcijskega materiala, ki bo prilagojen trenutnim in predvidenim prihodnjim podnebnim razmeram, in da je torej tudi na novo predlagano pri tej uredbi, da se pri certifikaciji oz. v postopku odobritve osnovnega gozdnega reprodukcijskega materiala poda tudi ocena sposobnosti prilagajanja rastičnim razmeram in podnebju. In med drugim tudi zapiše Vlada, da ima Slovenija in torej nekaj drugih držav članic. se je torej strinjalo, da bo potrebna natančnejša določitev kazalnikov, na podlagi katerih se bo ta ocena podala. In zdaj seveda je podobno moje tudi vprašanje pa mogoče še natančnejšo razlago, torej kako bo torej Slovenija v nadaljevanju se držala tega zapisanega, da bo torej potrebna natančnejša določitev kazalnikov. Koliko vas je v tej skupini držav, ki imajo, ki imate podobno mnenje? In pa tudi glede načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, a ne, kot smo, kot nam je poznano v zadnjih letih, da se torej zagotovi zadostno zalogo gozdnega reprodukcijskega materiala za pogozdovanje območij. Torej kako pravzaprav v tem trenutku oz. v nadaljevanju bodo potekali ti dogovori oz. ukrepi, kako bo torej Slovenija v Bruslju zastopala ta svoja stališča, ki so tu zapisana?

Hvala.