Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Danes nadaljujemo z obravnavo četrte od petih direktiv s področja pomorstva, ki jih prenašamo v naš pravni red, to je z direktivo o onesnaževanju morja z ladij ter uvedbo kazni. Ta bo v sklopu španskega predsedstva zadnja. Letos smo tako potrdili že tri direktive, torej prvo direktivo, ki se nanaša na skladno z zahtevami države zastave, drugo direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča, tretjo direktivo o preiskavah nesreč v pomorskem prometu. Letos smo tako imeli že, če se spomnim na začetku leta odprt pomorski zakonik in mi si ne želimo, da bi pomorski zakonik odpirali za vsako direktivo posebej, zato bomo vse direktive v naš pravni red prenesli naenkrat, potem ko bomo v Državnem zboru obravnavali zadnjo direktivo, torej direktivo o ustanovitvi evropske agencije za pomorsko varnost. Iin tudi zato so se države članice na nivoju Evropske unije uskladile, da moramo vse te direktive v naš, torej v nacionalni pravni red prenesti z ustreznim časovnim zamikom.

Torej, direktiva, ki jo obravnavamo danes, Direktiva o onesnaževanju morja z ladij in uvedbo kazni, vključno s kazenskimi sankcijami za kazniva dejanja v zvezi z onesnaževanjem morja, ureja kazni za nezakonite izpuste nafte in zdravju škodljivih tekočin iz ladij v morje. Glavni cilj direktive je, da se v zakonodajo Evropske unije vključi mednarodne standarde iz mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morij z ladij. Drugi cilj direktive je zagotoviti, da se osebe, ki so odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznujejo z odvračilnimi, učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi in da se izboljša pomorska varnost, morsko okolje pa bolje zaščiti pred onesnaževanjem z ladij.

V predlogu direktive je določen sistem izvrševanja, pri katerem dejavnosti spremljanja in preverjanja, ki jih izvajajo države članice privedejo do kazni za osebe odgovorne za kršitve. Ključni elementi, ki jih uvaja predlog direktive, so vključitev mednarodnih standardov v zakonodajo Evropske unije z uskladitvijo direktive še s preostalimi prilogami h konvenciji Marpol, torej o izpustih v morje, širitev na vseh šest prilog. Torej, poleg trenutnega področja uporabe nezakonitih izpustov nafte in zdravju škodljivih tekočih snovi bo predlog direktive zavzemal tudi nezakonite izpuste snovi v pakirani obliki odpadnih voda, smeti ter ostankov iz sistemov za čiščenje izpušnih plinov tako imenovanih pralnikov. Dodatno se nanaša na podporo državam članicam s krepitvijo njihovih zmogljivosti za pravočasno in usklajeno odkrivanje primerov onesnaževanja, preverjanja in učinkovitega kaznovanja identificiranih storilcev kaznivih dejanj ter zbiranje dokazov o njih. Prav tako zagotavlja, da so osebe fizične kot pravne odgovorne za nezakonite izpuste z ladij, kaznovane z učinkovitimi sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ter zagotavlja poenostavljen in učinkovit način poročanja o primerih onesnaževanja z ladij ter dejavnosti nadaljnjega spremljanja. Republika Slovenija predlagane spremembe o direktivi podpira in prav tako namerava podpreti mandat za potrditev splošnega pristopa, zato zavzema naslednjih šest stališč. Torej, prvo stališče je, Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije, da se na nivoju Evropske unije izboljša in zagotovi visoko raven pomorske varnosti in varstva pred onesnaževanjem v celotni Evropski uniji, zato predlog direktive zaradi predvidenih pozitivnih vplivov na okolje in s tem na zdravje ljudi podpira. Drugi sklep je, Republika Slovenija podpira vključitev mednarodnih standardov iz konvencije Marpol ter širitvi področja uporabe predloga direktive na priloga tri do pet in del priloge šest Konvencije Marpol, saj meni, da bosta imeli pozitivne učinke na zmanjšanje onesnaževanja morja in varovanja morskega okolja. Tretji sklep je, Republika Slovenija podpira prizadevanje predloga direktive, da se zagotovi, da se osebe odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznujejo z odvračilnimi, učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi ter da se s tem izboljša pomorska varnost in morsko okolje zaščiti pred onesnaževanjem z ladij. Četrti sklep je, Republika Slovenija izpostavlja potrebo po usklajenosti predloga direktive s prihodnjo Direktivo o kazensko pravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktive in z Direktivo o določitvi okvira za ukrepe skupnosti na področje politike morskega okolja. Peti sklep je: Republika Slovenija je tekom zasedanja Delovne skupine za pomorski promet izrazila pomisleke glede določenih členov v predlogu direktive z vidika izzivov pri implementaciji v praksi. In šesti sklep je: Republika Slovenija predlaga, da se rok za prenos spremembe direktive v nacionalne pravne rede podaljša za 24 mesecev ali več. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Torej, pri Predlogu direktive o spremljanju in odpornosti tal gre za zakonodajni akt, ki je usmerjen v to, da se doseže cilj evropskega okolijskega programa, ki zveni, da bi do leta 2050 dosegli zdrava tla in uspeli sanirati degradirana tla tako, da bi se onesnaženost tal zmanjšala na raven, ki ne predstavlja več tveganja za zdravje ljudi in okolja. Tla so namreč pomembna iz številnih vidikov. So osnova za pridelavo hrane, povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam hkrati pa zagotavljajo številne ekosistemske storitve, recimo da, prepuščajo in čistijo padavine, da zadržujejo onesnaževala, da v organsko snov vežejo ogljik. So pa tudi oblikovalec krajine in temelj za številne človekove dejavnosti. Ta direktiva ni prvi poskus, da bi se na evropski ravni vzpostavila enotnejša pravila glede varstva tal. Že leta 2006 je bil poskus direktive, ki pa ni bil sprejet. Pogajanja so propadla, nominalno zaradi tega, ker direktiva naj ne bi v dovoljšnji meri spoštovala pravila subsidiarnosti. V bistvu zato, ker so po poskusila preveč pravil po Evropski uniji poenotiti. V vmesnem času so številne države članice, parlament, odbor regij, pozivale komisijo, da da poda nov predlog direktive in ta je in to je ta predlog, katerega stališče danes obravnavamo. Mi v tem stališču ta nov poskus podpiramo. Menimo, da je potrebno v njem še nekaj dela na tem, da se vzpostavijo bolj jasni in nedvoumni termini, kar bodo olajšali izvajanje. Opozarjamo pa tudi na potrebo po tem, da se v največji možni meri racionalizira finančne in administrativne zahteve, ki izhajajo iz same direktive. Prav tako pa smo zadržani do vključitve določbe o dostopu do sodnega varstva. To je tudi en člen, ki se nam zdaj pogosto pogosteje pojavlja v okoljskih predpisih.

Sama direktiva je usmerjena nekako po treh stebrih. Po prvem stebru države zagotavljajo monitoring in oceno zdravja tal. Drugič, določeno je trajnostno upravljanje s tlemi. In v tretjem stebru je določeno, da morajo države opredeljevati onesnažena območja in pristopiti k njihovemu saniranju.

Kaj razlikuje prejšnjo direktivo in povečuje možnosti, da bi se v tej direktivi dogovorili, pa je to, da so pravila za kategorizacijo tal in tudi za posledice tega precej bolj ohlapna. V prilogah so navedeni različni parametri od katerih so zgolj ali pa skupine parametrov od katerih je spremljanje in doseganje zgolj nekaterih obvezno. Za nekatere je, je samo spremljanje obvezno, cilje pa določa država. V tej skupini recimo so, je večina onesnaževal tal. V tretji kategoriji, pa so določeni parametri, ki pa so jih države dolžne samo spremljati, ni pa nobenih zahtev še za enkrat glede kakšnih ciljev na tem področju. Recimo, tukaj gre za parameter pozidave oziroma soil ceiling.

Skratka, mi menimo, da je direktiva zahtevna. Opozarjamo na težave, ki bi jih utegnili imeti pri implementaciji, vendar pa bistvo same direktive podpiramo.

Najlepša hvala.

Torej, pri Predlogu direktive o spremljanju in odpornosti tal gre za zakonodajni akt, ki je usmerjen v to, da se doseže cilj evropskega okolijskega programa, ki zveni, da bi do leta 2050 dosegli zdrava tla in uspeli sanirati degradirana tla tako, da bi se onesnaženost tal zmanjšala na raven, ki ne predstavlja več tveganja za zdravje ljudi in okolja. Tla so namreč pomembna iz številnih vidikov. So osnova za pridelavo hrane, povečujejo odpornost proti podnebnim spremembam hkrati pa zagotavljajo številne ekosistemske storitve, recimo da, prepuščajo in čistijo padavine, da zadržujejo onesnaževala, da v organsko snov vežejo ogljik. So pa tudi oblikovalec krajine in temelj za številne človekove dejavnosti. Ta direktiva ni prvi poskus, da bi se na evropski ravni vzpostavila enotnejša pravila glede varstva tal. Že leta 2006 je bil poskus direktive, ki pa ni bil sprejet. Pogajanja so propadla, nominalno zaradi tega, ker direktiva naj ne bi v dovoljšnji meri spoštovala pravila subsidiarnosti. V bistvu zato, ker so po poskusila preveč pravil po Evropski uniji poenotiti. V vmesnem času so številne države članice, parlament, odbor regij, pozivale komisijo, da da poda nov predlog direktive in ta je in to je ta predlog, katerega stališče danes obravnavamo. Mi v tem stališču ta nov poskus podpiramo. Menimo, da je potrebno v njem še nekaj dela na tem, da se vzpostavijo bolj jasni in nedvoumni termini, kar bodo olajšali izvajanje. Opozarjamo pa tudi na potrebo po tem, da se v največji možni meri racionalizira finančne in administrativne zahteve, ki izhajajo iz same direktive. Prav tako pa smo zadržani do vključitve določbe o dostopu do sodnega varstva. To je tudi en člen, ki se nam zdaj pogosto pogosteje pojavlja v okoljskih predpisih.

Sama direktiva je usmerjena nekako po treh stebrih. Po prvem stebru države zagotavljajo monitoring in oceno zdravja tal. Drugič, določeno je trajnostno upravljanje s tlemi. In v tretjem stebru je določeno, da morajo države opredeljevati onesnažena območja in pristopiti k njihovemu saniranju.

Kaj razlikuje prejšnjo direktivo in povečuje možnosti, da bi se v tej direktivi dogovorili, pa je to, da so pravila za kategorizacijo tal in tudi za posledice tega precej bolj ohlapna. V prilogah so navedeni različni parametri od katerih so zgolj ali pa skupine parametrov od katerih je spremljanje in doseganje zgolj nekaterih obvezno. Za nekatere je, je samo spremljanje obvezno, cilje pa določa država. V tej skupini recimo so, je večina onesnaževal tal. V tretji kategoriji, pa so določeni parametri, ki pa so jih države dolžne samo spremljati, ni pa nobenih zahtev še za enkrat glede kakšnih ciljev na tem področju. Recimo, tukaj gre za parameter pozidave oziroma soil ceiling.

Skratka, mi menimo, da je direktiva zahtevna. Opozarjamo na težave, ki bi jih utegnili imeti pri implementaciji, vendar pa bistvo same direktive podpiramo.

Hvala lepa. Želi kdo od članov in članic odbora razpravljati? Odpiram razpravo. Izvolite, kolega Gregorič.

Ja, ne vem, ali sedaj je kakšna direktiva s tega področja? Ampak če je ni, vsekakor pozdravljam prizadevanje, da se nekaj naredi, da se ohrani zdrava tla v Evropi. Kajti, videli smo, da po desetih letih monokulture žita, to sem gledal na televiziji zadnjič enkrat, v Kanadi in v Ameriki, ostanejo tista polja mrtva in iz polj postane nato puščava. Ravno tako ob intenzivnem namakanju. To je znano že iz starega veka, lahko pride do prevelike količine soli v zemlji. Tako da prizadevanja v to smer, da se tla ohranijo živa, ne mrtva, je vsekakor dobro in upam, da če boste pri tem kaj sodelovali, da boste ukrepali za boljša tla. Hvala.

Ja, ne vem, ali sedaj je kakšna direktiva s tega področja? Ampak če je ni, vsekakor pozdravljam prizadevanje, da se nekaj naredi, da se ohrani zdrava tla v Evropi. Kajti, videli smo, da po desetih letih monokulture žita, to sem gledal na televiziji zadnjič enkrat, v Kanadi in v Ameriki, ostanejo tista polja mrtva in iz polj postane nato puščava. Ravno tako ob intenzivnem namakanju. To je znano že iz starega veka, lahko pride do prevelike količine soli v zemlji. Tako da prizadevanja v to smer, da se tla ohranijo živa, ne mrtva, je vsekakor dobro in upam, da če boste pri tem kaj sodelovali, da boste ukrepali za boljša tla. Hvala.

Hvala lepa. Zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma dajem na glasovanje naslednji predlog mnenje odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in odpornosti tal, zakonodaje o spremljanju tal, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne. Torej, glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in 12. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Lep pozdrav vsem in uspešen delovni dan. Hvala.