Ponovno pozdravljeni vse članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni!

Pričenjamo 15. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora in sicer: poslanko Andrejo Živic nadomešča mag. Rastislav Vrečko, poslanko mag. Andrejo Kert pa nadomešča poslanec Bojan Čebela.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z IZVAJANJEM ZAKONA O POMILOSTITVI IN POTREBNIMI SPREMEMBAMI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in je bil 21. 11. 2023 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh, imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 11. 2023 in mnenje Vlade z dne 29. 11. 2023, poleg samega predloga, seveda.

Na sejo so bili vabljeni v imenu predlagateljev: poslanec magister Branko Grims, Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za pravosodje, Urad predsednice Republike Slovenije, ki je opravičil svojo udeležbo, Vrhovno sodišče, ki je opravičilo svojo udeležbo, ter Državni svet, ki je prav tako opravičil svojo udeležbo.

V poslovniškem roku, to je do začetka obravnave predloga akta, je še Poslanska skupina SDS vložila amandma.

Pričenjamo torej obravnavo predloga priporočila, v katerem bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o predlogu priporočila, ki zajema eno samo točko.

Besedo sedaj predajam vabljenim. Najprej, želi besedo gospod Grims, predstavnik predlagatelja, da poda dopolnilno obrazložitev predloga? (Da.)

Izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav!

Danes dopoldne smo že imeli eno sejo, kjer smo se pogovarjali o ilegalnih migracijah in v izhodišče lahko postavim točke, ki jih je v celoti potrdil minister za notranje zadeve na sami seji. V Slovenijo je v času Golobove vlade, to je od 1. 6. 2022 do današnjega dne, ilegalno vdrlo približno 82 tisoč ilegalnih migrantov, se pravi 54 tisoč, pa še nekaj letos, preostali od v lanskem letu, v obdobju pač vodenja s strani Roberta Goloba. 82 tisoč je ogromna številka. Da si bomo predstavljali koliko je to, do novega leta bo verjetno že nekje blizu 100 tisoč ali pa takoj po novem letu bo tam. To je večja številka, kot je bilo vseh ilegalnih migrantov zabeleženih za njihov vdor na ozemlje Republike Slovenije v celotnem mandatu obeh prejšnjih vlad skupaj, se pravi vlade Marjana Šarca in vlade Janeza Janše. Še huje je, da praktično vsi, ker jih pač tako inštruirajo nevladne organizacije, ki jih obilno plačuje vlada Roberta Goloba, danes izkoriščajo azilno ureditev, gre seveda za očitno zlorabo prava, tako, da takoj najavijo azil, praktično vsi, s tem pač omogočijo, da jih potem policija kot ena taksi služba naloži, odpelje do avtobusov, z avtobusi v Ljubljano, potem pa, kar je samo dokaz, da gre tu samo za očitno zlorabo, praviloma zelo kmalu po izjavi gospoda ministra v najmanj 95 odstotkih gredo po kakšnem tednu dni naprej. Rezultat vsega tega je seveda, da je prišlo do, na nekaterih območjih, kjer je večja koncentracija prosilcev za azil, oz. ilegalnih migrantov, ki jo je zdaj tudi Policija sama opredelila kot varnostno tveganje v tisti prazgodovinski izjavi, da je tam bistveno povečana kriminaliteta v, prav v zadnjem času je to najbolj na enem delu Viča, kjer je porast kriminalitete približno 66 odstoten. Problem celotne zgodbe je, da Schengen ne deluje. Citiram namreč minister za notranje zadeve, to je njegova izjava: "Kaj je v resnici se zgodilo? Pač neka skupina v Evropi si je vzela pred že skoraj desetletjem zdaj pravico, da je kar suspendirala en del mednarodnega prava in potem pritisk preko medijev in pa s strani te skupine, ki jo je vodila Angela Merkel, na lokalne vlade, oz. na nacionalne vlade nacionalnih držav je povzročil, da so klecnili tudi oni in danes se en velik del zakonodaje nacionalnih držav ne izvaja, ravno tako se ne izvaja velik del mednarodnih predpisov na čelu z Dublinskim sporazumom. Schengen ne obstaja." - je rekel minister. Kaj to v praksi pomeni? Da se ne izvaja teh mednarodnih sporazumov, da se ne izvaja ustrezno postopkov in da seveda je vse v veliki meri odvisno od nas samih. Tisto, kar mora skrbeti vse je, da Slovenija ni več varna država, to je očitno. Prišlo je že tudi do skupinskega posilstva, do večih posilstev, do, mislim, da 17 ali koliko so rekli, poskusov posilstev.

Zdaj pa gospod Grims, jaz vas bom tukaj prekinila, ker sedaj pa prosim, da ne strašite državljank in državljanov. Najprej ste začeli temo migrantov - to ni ta seja. Tukaj, danes pač imamo drugo temo, kajne? Tudi posilstva, razumete, in namigovanje ali pa za potvarjanje statistike, prosim vas, ne spet. Dajte, poskušajte se držati teme! Nadaljujte prosim.

Upam, da niste preveč prestrašeni? Ampak, poglejte, to je vendar podlaga, ozadje, temelj tega, o čemer danes govorimo. Kajti najprej je treba očrtati, kje smo in kaj pravzaprav se zdaj v resnici dogaja. Vse, kar je bilo v zvezi z ilegalnimi migracijami in je povzročilo to stanje, da Slovenija ni več varna država, je v bistvu nezakonito, prav vse. Nezakonito je to, da se je dovolilo samovoljen suspenz dela, nacionalne in pa mednarodne, ki nas zavezuje, zakonodaje. Tisti, ki je to storil, je prekoračil svoja pooblastila, to je bodisi zloraba funkcije ali pa malomarno delo v službi, kakor hočete. Oboje je v Kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje. Neizvajanje dela zakonov je ravno tako kaznivo dejanje - to je opustitev dolžnostnega ravnanja -, ki ga zakon, Kazenski zakonik, ponovno opredeljuje kot kaznivo dejanje. In tudi to, ko o tem obstaja kolikor želite zapisov, pač zapisnikov, pričevanj ilegalnih migrantov, ki jih je zaslišala policija, da od slovenske Vlade plačevani nevladniki hodijo dol na jug in inštruirajo migrante kako vdreti ilegalno v Slovenijo, kje, kako naj potem ravnajo. Tudi to je kaznivo dejanje, kajti napeljevanje k kaznivemu dejanju je tudi kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku, se pravi, vse to so kazniva dejanja. Vsem je seveda skupna točka zaslužek. Zaslužek na račun varnosti ljudi tistih, ki prihajajo in tistih, ki tu živimo - to je najbolj umazan zaslužek, kar ga je. En del tega je temu bi lahko rekli kar državno organiziran kriminal, o katerem sem ravnokar govoril. Drugo je pa tisto kjer seveda so pristavili lončke še vse najbolj zavržene kriminalne združbe, ki zdaj služijo s tem, da zaračunajo tistim ilegalnim migrantom, ki se ne znajdejo drugače, za to, da jih spravijo preko meje oziroma tja, kamor si pač želijo. To je umazan zaslužek na račun varnosti ljudi, še enkrat povem, na račun tistih, ki prihajajo in na račun tistih, ki tu živimo. In ravno v teh primerih je reagirala predsednica države. Policija že zdaj ne izvaja zakonodaje tako, kot bi bilo treba. Policija danes na meji ne prestreže neposredno ilegalnih migrantov in jih takoj zavrne, kar je seveda popolnoma skladno z evropskim pravom. Kdor ne pozna sodbe NT proti Španiji, objavljena februarja 2020, je bilo to prelomna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice po kateri, če pride do vdora skupine ilegalnih migrantov preko meje, ima država vso pravico, vse brez individualne obravnave takoj na sami meji zavrniti in poslati od koder so prišli. O tem zelo veliko ljudi, tudi zelo veliko tistih, ki odločajo, ne vedo nič, ker se je to sodbo, ki je zgodovinska prelomna, izjemna za varnost Evrope, in pove, da je zavrniti nekoga na meji popolnoma skladno z evropskimi predpisi in vsemi predpisi s področja varovanja človekovih pravic. Skoraj nihče te sodbe ne pozna, ker se o njej v javnem diskurzu molči, mediji o njej molčijo, sodba pa je, kot rečeno, izjemno pomembna. No, ampak policija tega ne izvaja. Danes policijske patrulje z izjemo tisti, ki so na samih mejnih prehodih, so odmaknjene nekaj kilometrov, ko pa se enkrat nekaj kilometrov noter, pa seveda ga ne moreš več na sami meji zavrniti in policija je zaradi tega postala samo še taksi služba. Vse to izkoriščajo bodisi tisti, ki sem rekel, za državno sponzoriran organiziran kriminal, bodisi tisti, ki kot navadni kriminalci služijo z varnostjo ljudi in te potem lovi policija. Tukaj jih je treba pohvaliti. Policija je bila pri pregonu tega dela kriminala uspešna. Prvega se očitno ne opazi, se ga noče opaziti, ker je politično in ideološko motiviran, in je ujela več kot 400 sprovajalcev, kot jim rečejo oziroma vodičev različnih kriminalnih združb, organiziranega kriminala, ki so vodili ilegalne migrante ali jih vozili skozi Slovenijo. Žal niti približno vsi niso končali na sodišču kamor sodijo. Na sodišču je bila obravnavana manjša številka, no, ampak nekateri so vendarle bili potem, tako kot se v pravni državi edino spodobi, pravnomočno obsojeni za svoje umazano početje, za igranje z varnostjo tistih, ki prihajajo, še enkrat ponovim in tistih, ki tu živimo. Ampak kaj se potem zgodi? Potem pa pride predsednica Republike Slovenije in je zdaj že nekaj teh ljudi oprostila. Izkazalo se je, če je verjeti javno objavljenim podatkom različnih medijev, da jih je oprostila celo kljub nasprotovanju tožilstva oziroma v enem primeru tudi samega sodišča. Namreč postopek, ki ga zdaj opredeljuje zakon je narejen tako, da neka skupina, ki jo sama za to pooblasti, da predlog, potem pa pridobi v postopku mnenje, se pravi nezavezujoče mnenje še teh institucij in naj bi ga upoštevala pri svoji odločitvi. V danem primeru, ravno ko gre za te, po domače rečeno, tihotapce z ljudmi, se pravi, lahko bi rekli tudi tihotapce z belim blagom, če želite, pa temu ni bilo tako. Tam je bilo dano negativno mnenje, predsednica jih je oprostila. To je nerazumljivo, to je v bistvu dajanje zelene luči vsem, ki se s tem ukvarjajo, ki ogrožajo vse, da nadaljuje s svojim početjem. Če vas bodo ujeli, pa če vas bodo pač obsodili, vas bo pa že predsednica oprostila. V dveh primerih je šlo za predčasno izpustitev iz zapora, v enem za izognitev stranske kazni, to je bila pa seveda izgon iz področja države Slovenije. Situacija je še toliko bolj pereča, ker se zna v kratkem še močno varnostno zaostriti iz dveh razlogov. Vsi veste, da je na Bližnjem vzhodu prišlo do grozljivega terorističnega napada Hamasa in potem do obrambe napadene države. V terorističnem napadu Hamasa je bilo zločinsko pobitih okoli tisoč 400 civilistov iz 20 različnih držav, tudi iz Evropske unije, potem pa so v teh državah Evropske unije podporniki Hamasa proslavljali ta zločin, kar veliko pove in da misliti o tem, koga se spušča na ozemlje Evrope, tudi to je varnostni problem. Ampak zdaj je seveda soočen Hamas z očitno možnostjo popolnega vojaškega zloma. Kaj mislite, kdo bo prvi, ki bo ušel od tam? In nočejo jih sprejeti nobene sosednje države. Največje, največji zidovi, najgloblje, najtežje prehodna območja so ravno med arabskimi državami in eden od teh je tudi med Egiptom in pa Gazo. To so kanali, polni vsega, če hočete, od elektrike do min do še česa hujšega in oni niso pripravljeni sprejeti nikogar, nihče od njih. Zakaj? Zato, ker vedo, kdo tam prihaja. Prihajajo ljudje, ki so zasvojeni s sovraštvom, ki ga Hamas seje med svoje ljudi, potem jih pa uporablja kot živi ščit, kar je mimogrede zločin proti človeštvu....

Gospod Grims, izrekam vam prvi opomin zato, ker se ne držite teme, tukaj govorite o Hamasu, danes, o Hamasu, o terorističnem napadu, to temo mislim, da smo imeli v obravnavi pred kratkim, prej ste že kršili, večkrat, vzbujate tukaj neki strah in ne vem kaj, pristranski ste.

Tako, da to je sedaj prvi opomin, ker ne govorite o vprašanju, ki je na dnevnem redu. In sicer je danes na dnevnem redu Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem Zakona o pomilostitvi in potrebnimi spremembami.

To je bil prvi opomin. Nadaljujte.

Ta tema je pomembna zato in ti dve pač okoliščini sta pomembni zato, ker opozarjata, da se bo zgodba, o kateri danes govorimo, še dodatno zaostrila, varnostno in če želite, po velikosti, velikostnem redu, v zelo kratkem obdobju, zato je še toliko bolj občutljiva in zato je pravilna odločitev v tem primeru tudi varnostno, če želite, pa tudi sicer iz etičnih in drugih razlogov toliko bolj pomembna.

Eno sem povedal, je problem s temi, ki bodo zdaj verjetno šli na pot, kolikor že niso in za katere, mimogrede, tudi nemška obveščevalna služba napoveduje, da bo pokalo po Evropi, da tam boste rekli, da to samo jaz govorim in je zaradi tega še ta varnost na Balkanu in pot na tem toliko pomembnejša. Drugi problem je pa, da Italija zdaj išče varianto, da bi in dogovor in celo kolikor je meni znano, priprave že potekajo, da bodo vse ilegalne migrante, ki zdaj prihajajo prek Sredozemlja iz ozemlja Italije dali v Albanijo. Kaj mislite, kam bodo tisti šli, ki jim bo slabo kazalo? Vzeli bodo pot pod noge pa po balkanski poti, na vrhu balkanske poti je pa Slovenija. To se pravi, lahko v kratkem, če se to realizira, pričakujemo še dodatno slabšanje že sicer zelo, zelo slabe situacije in verjetno se bodo ob tem aktivirale še več skupin različnih kriminalcev in zaradi tega je ta problem, problem, da se je predsednica države odločila in oprostila več tistih, ki služijo s tihotapstvom ljudi, toliko bolj pereč in za Slovenijo toliko bolj nevaren.

In zaradi tega je utemeljen naš predlog, da pozovemo predsednico, da se sama opredeli. Da razloži, zakaj in na čem je bila utemeljena njena odločitev in kakšna bo vnaprej njena politika do tega področja? Po drugi strani pa predlagamo tudi priporočilo Vladi, da se ustrezno spremeni zakon, ne da bi spremenili mehanizem odločanja, kot mogoče, če preberete to, kar je poslala Vlada sledi iz tega sporočila Vlade. Ne gre za to, da želimo spremeniti sam mehanizem ampak želimo pa narediti to odločitev transparentno, da bo jasno zakaj je bila sprejeta neka odločitev, ki je v rokah predsednice države in na čem in na kakšnem postopku, na kakšnih pridobljenih mnenjih, je bila utemeljena s tem in zaradi tega, ker gre za izjemno pomembno temo, tudi za vprašanje varnosti v Sloveniji, je seveda ta predlog v tem trenutku zelo aktualen, pereč in utemeljen.

Hvala, gospod Grims.

Sedaj pa predajam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Maček Guštin. Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba je predlog priporočila preučila v okviru svojih poslovniških pristojnosti. Ta predlog se nanaša na uporabo Zakona o pomilostitvi. Glede na naravo priporočila kot akta Državnega zbora in načelo delitve oblasti smo opozorili, da predlagano besedilo odstopa od poslovniške ureditve priporočila. Sporno namreč je, da se Vladi priporoča, da sprejme spremembe Zakona o pomilostitvi. Zdaj ugotavljam, da je vložen amandma Poslanske skupine SDS, ki ta pomislek ustrezno odpravlja.

Nadalje smo opozorili, da zaveza k obrazložitvi razlogov o pomilostitvah lahko prispeva k transparentnosti postopka pomilostitve, ne more pa preprečiti uporabe pomilostitve v nasprotju z namenom, ki ga določa Ustava in veljavni zakon o pomilostitvi. Prav tako samo z obrazložitvijo razlogov za pomilostitev ni mogoče doseči omejitve uporabe tega instituta, ker je odločanje o pomilostitvi vezano na zakonsko določene materialne in procesne pogoje. Zdaj drugačna uporaba instituta pomilostitve bi zato terjala širši, verjetno tudi ustavnopravni razmislek o posegu v ureditev teh pogojev, izrecna obrazložitev pa lahko prispeva samo k preglednosti postopka pomilostitve.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

In sedaj predajam besedo še predstavnici Ministrstva za pravosodje, gospe državni sekretarki mag. Jelen Kosi. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni še enkrat.

Današnja seja Odbora za pravosodje je namenjena vprašanjem glede ureditve instituta pomilostitve v Republiki Sloveniji. Državni zbor je Vladi v mnenje posredoval predlog priporočila v zvezi z izvajanjem Zakona o pomilostitvi in potrebnimi spremembami, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko, gospo Jelko Godec. S priporočilom se Vladi predlaga, da v roku dveh mesecev pripravi in sprejme takšne rešitve zakona o pomilostitvi, s katerimi bo zagotovilo preglednost postopka pomilostitev z obrazložitvami razlogov o pomilostitvah, s čimer bi se preprečilo zlorabe pri pomilostitvah in omejilo pomilostitve, da ne bi prihajalo do nepopravljivih posledic. Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k takemu priporočilu, in sicer v smeri, da zaradi razlogov, kot so navedeni v gradivu za sklic te seje, zakonske spremembe niso potrebne. Pristojnost predsednika Republike Slovenije, da odloča o pomilostitvah, določa Ustava Republike Slovenije v šesti alineji prvega odstavka 107. člena. Pristojnost odločanja o pomilostitvah je kot taka izvirna ustavna pristojnost in pri odločitvi o pomilostitvi je predsednik republike zavezan k spoštovanju ustavnega reda ter upoštevanju svoje vesti. Posledično je veljavna zakonska ureditev ustrezna, saj je pomilostitev diskrecijska pravica predsednika Republike Slovenije in za njegovo odločitev originalno obstaja pravna podlaga v sami Ustavi. Naj na tem mestu še dodam, da pomilostitveni postopki že vse od zadnjih večjih sprememb zakona o pomilostitvi iz leta 2005 redno tečejo na način kot je to določeno z zakonom o pomilostitvi. V zadnjih letih je bilo obravnavanih okoli 50 prošenj za pomilostitev letno, v letošnjem letu pa smo zaznali nekolikšen porast teh prošenj v postopku pomilostitve. Ministrstvo za pravosodje zahteva od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, organizacij in skupnosti določene podatke, potrebne za odločitev o pomilostitvi, poleg tega pa ministrstvo v vsakem pomilostitvenem postopku predloži predsedniku republike poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom ministra o pomilostitvi. Vendar pa poudarjam, je končna odločitev v rokah predsednika oz. predsednice Republike.

Hvala vam za pozornost.