Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 6. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prav lepo pozdravljam! Obveščam vas, da opravičil za današnjo sejo odbora nisem prejel, na seji pa bo kot nadomestni član namesto poslanca Luke Mesca prisoten poslanec Primož Siter.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predstavitev Simona Zajca, kandidata za ministra za okolje in prostor. Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Preden preidemo na točko dnevnega reda, vas obveščam, da če zaslišanja ne bomo zaključili do začetka 6. seje Državnega zbora, bomo sejo prekinili in jo nadaljevali danes, 15 minut po prekinjeni 6. seji Državnega zbora, v tej sejni sobi.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV SIMONA ZAJCA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR.   Predlog kandidata za ministra za okolje in prostor z dne 20. 3. 2019 je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora prejeli v varovani predal v sistemu Udis.  Na sejo odbora je k tej točki vabljen Simon Zajc, kandidat za ministra.  Simon Zajc, ki je predlagan za ministra za okolje in prostor se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena poslovnika, to je takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi, poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.  Prosim Simona Zajca, kandidata za ministra za okolje in prostor, da se predstavi odboru.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Glede na to, da ta predstavitev poteka po šestih mesecih mandata, bom mogoče v svoji predstavitvi nekoliko bolj konkreten, kot je to običaj, kadar se taka predstavitev opravlja na začetku mandata. Namreč, v teh šestih mesecih smo na Ministrstvu za okolje in prostor že intenzivno delali. Jaz mislim, da smo pod vodstvom ministra Lebna pravilno prepoznali probleme, si zastavili prioritete in časovnice, in moj glavni fokus bo, če mi boste dali to možnost, da postanem minister za okolje in prostor, da te prioritete in te aktivnosti, ki smo jih odprli, ki smo jih začeli, izpeljemo v tem mandatu do konca in da se ti problemi, s katerimi se danes soočamo, ne vlečejo več v naslednje mandate. Kar pomeni, da bomo morali ohraniti tempo in način dela, ki smo si ga zastavili pod vodstvom ministra Lebna. Jaz se zavedam, da imamo v bistvu časa samo dve leti, do konca leta 2020, kakšna stvar se bo sicer potegnila, ker se vedno, ampak potem v drugi polovici, ko nastopi predsedovanje, se zavedam tega, da bodo vse naše aktivnosti oziroma glavnina naših aktivnosti usmerjena v to predsedovanje in ne bomo imeli več niti resursov niti dovolj časa, da bi kakšne preveč obsežne stvari še doma urejali. Tako imamo cilj, da to  da to kar bom danes predstavil, da izpeljemo do konca leta 2020. Prva stvar s katero bomo prišli k vam v parlament, če mi boste dali to možnost, je osvežitev gradbene zakonodaje. Mi smo sedaj v tem času naredili evalvacijo in smo že toliko pripravili predloge, da bi, če bom potrjen tudi v sredo in danes za ministra, prišli k vam v poslanske skupine s predstavitvijo prihodnji teden že, tako v koalicijske poslanske kot tudi v opozicijske, če boste ocenili, da bi se tudi sami želeli seznaniti preden damo te predloge v javno obravnavo, bomo z veseljem prišli. Enako bomo naredili tudi za občine. Namreč, tudi občine so večkrat rekle, da bi bile rade vključene v sam postopek spreminjanja zakonodaje, še prede jo damo v javno obravnavo. Jaz se s tem strinjam. Mislim, da na ta način tako od vas poslancev kot od občin lahko dobimo še dobre predloge, ki jih v zakone vključimo preden jih damo v javno obravnavo, kar bo na koncu rezultiralo v tem, da bo zakon boljši, bolj življenjski in da ga bomo potem na odboru in v parlamentu lažje sprejeli. Pri gradbenem zakonu, ki je začel veljati sredi lanskega leta in je prinesel veliko izboljšav, smo zaznali še nekaj prostora za optimizacijo. Glavne tri stvari, ki bi jih tukaj omenil je, da moramo bolj jasno omejiti ničnost poslov le v primerih, ko je izrečen inšpekcijski ukrep in je prepoved vpisana v Zemljiško knjigo. Poleg tega moramo tudi uveljaviti oziroma upoštevati odločbo Ustavnega sodišča glede posega v pravico do spoštovanja doma. Prijavo začetka dela se bo po novem vlagala na inšpekcijo, kar je bolj smiselno kot sedaj, ko se to vlaga na Ministrstvo za okolje in prostor, zato da se enega korak vmes znebimo, ker že tako ali tako inšpekcija potem presoja ali je vloga ustrezna in popolna. Ta postopek bomo optimizirali. Olajšali bomo tudi pot do pridobitve uporabnega dovoljenja in zmanjšali stroške.  V zakonu o urejanju prostora bomo med drugim izboljšali kar nekaj stvari. Ker se je lokacijska preveritev izkazala za dobrodošel mehanizem smo jo na podlagi pripomb predvsem občin še malo izboljšali. Med drugim bodo kmetje tudi bolj zadovoljni, ker jim za to, da bodo širili svoje kmetije v določenem obsegu seveda in dopolnilne dejavnosti ne bo več potrebno čakati na to, da se odpre OPN. V primerih, ko ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje uvajamo možnost skrajšanega postopka za pripravo OPN in OPPN. In pa za občane zmanjšujemo stroške, in sicer do sedaj je bilo tako, da ko so občani potrebovali izdajo potrdila o namenski rabi so za vsako parcelo rabili svoje potrdilo in seveda so morali to tudi plačati. Sedaj bomo naredili tako, da se do deset parcel šteje za eno potrdilo, kar pomeni, da zmanjšamo stroške za občane za desetkrat.  Po tem, ko osvežimo gradbeno zakonodajo se na področju prostora lotevamo stanovanjske zakonodaje. Danes smo v situaciji, ko predvsem mladi vedno težje pridejo do svojega stanovanja, vedno težje pridejo do svojega stanovanja, vedno težje pridejo do kredita, celo do najemniškega stanovanja se je vedno težje dokopati. Tudi v našem koalicijskem sporazumu smo se zavezali, da se bomo te problematike lotili. Mi bomo pripeljali zakonodajo do vas, in sicer tega problema se bomo lotevali z kar nekaj ukrepi. Kot prvo bo stanovanjski sklad gradil stanovanja samo še za oddajo, ne več prodajo. Neprofitno najemnino bomo zamenjali za stroškovno. S tem bo možno fond najemniških stanovanj povečati. To razliko posamezniku pa bo krila država s stanovanjskim dodatkom. Problematiko kreditov bomo tudi naslovili. Namreč, banke se vedno težje odločajo za odobritev kreditov in to bomo nastavili s tem, da bo država garantirala za te kredite. V primeru, da recimo mlada družina potem tega kredita res ne bi mogla izplačevati, bo ta kredit prevzela država, tudi stanovanje, ampak družina pa ostane v tem stanovanju in potem naprej plačuje najemnino. Na ta način želimo spodbuditi to, da bodo banke nekoliko bolj pogumne pri tem, da se mladim odbori kredite, da mladi pridejo do svojega prvega stanovanja. Med drugim bomo podpirali tudi druge modele, recimo, stanovanjske zadruge.  V stanovanjskem zakonu moramo urediti tudi probleme, na katere nas opozarjajo etažni lastniki. Urediti moramo to, da bo menjava upravnika lažja, boljši nadzor in vrniti upravljanje finančnih sredstev za prenovo nazaj k etažnim lastnikom.   (nadaljevanje) Polega tega moramo tudi ponovno določiti soglasja etažnih lastnikov kadar se gre za poseganje v skupno lastnino. Vsi smo seznanjeni recimo s tem zadnjim primerom, ko se ne da dvigala vgraditi v blok, zaradi tega, ker je nemogoče dobiti 100 % soglasje. Vsa ta soglasja bo treba preveriti in jih z eno mero previdnosti tudi spustiti, zato da takšni posegi bodo mogoči. Potem na področju okolja bo prvi zakon, ki ga bomo prenesli v parlament sprememba Zakon o ohranjanju narave ta zakon moramo uskladiti s spremenjeno gradbeno zakonodajo, potem moramo urediti dodatne odškodnine, zaradi povzročitve škode po zavarovanih vrstah, urediti moramo področje invazivnih vrst vožnje v naravi in še nekatera neskladja moramo uskladiti. V tem polovici leta bomo dali v javno obravnavo tudi Zakon o vodah. Kar nekaj sprememb bo, ampak bi se osredotočil na mogoče glavne tri. Prva sprememba bo to, da bomo naloge, ki jih sedaj opravlja Institut za vode prenesli na ministrstvo oziroma na Direkcijo za vodo. Druga sprememba bo, da bomo uredili vodovarstvena območja. In sicer, ukinili bomo izjeme za gradnjo objektov, ki bi lahko imeli vpliv na podtalnico. Poleg tega bomo vodnemu skladu naložili nalogo tudi sofinanciranja vodovodov in vodooskrbe v primerih, ko za to ne moremo dobiti evropskih sredstev. To je prav posledica z zapisa pravice do pitne vode v Ustavo. Danes nismo vsi državljani Republike Slovenije v enakem položaju, kar se tiče dostopa do pitne vode in na ta način želimo pospešiti tudi pravne neenakosti tako, da bo del sredstev od sedaj naprej, če bo zakon sprejet to se pravi od prihodnjega leta naprej zagotavljala tudi država preko vodnega sklada. V vodnem skladu bomo še eno stvar naredili, ki se je izkazala v lanskem letu za zelo pomembno. Če se spomnite, ko smo imeli okoli 1. novembra ekstremne vremenske pojave, zato ker je bilo to na koncu leta bili sposobni po ministrstvu pogledati kje so kakšna sredstva ostala in smo lahko občinam Kranjska gora in Tržič pomagali s sredstvi za intervencijske ukrepe. Jaz si želim, da tudi v primeru, ko do takšnih dogodkov pride v začetku leta ali pa sredi leta, ko ne moreš pobrati sredstev, ki so ostala, da imamo ta sredstva zagotovljena. Namreč ni v redu, da ko se zgodi tak dogodek in so določene vasi in prebivalci odrezani od sveta, da pridemo kot država z izgovorom, da nimamo pravne podlage ali pa rezerviranih sredstev, zato da bi jim intervencijsko pomagali. To je še eden ukrep oziroma še ena naloga vodnega sklada. Glede na to, da ne gre za velika sredstva ne bo tak poseg, bo pa v primeru, ko bo treba pomagati to zelo dobrodošlo.  Velik zalogaj, ki nas letos čaka je / nerazumljivo/ zakonodaja. Sprejeti jo moramo do konca leta namreč interventni zakon, ki smo ga sprejeli lansko leto ima rok trajanja do konca tega leta. Mi si želimo, da se nam problemi, ki so se nam zgodili v lanskem letu več ne ponovijo. Temu problemu se pač moramo izogniti. Ukrepi, ki jih bomo predlagali so, da bomo pri rešilni odgovornosti proizvajalcev mejo 15 ton znižali na 0. Poročati bo po novem treba štirikrat na leto in ne le na začetku leta, ker na ta način, če poročamo samo na začetku leta mi nimamo pravilne predstave koliko odpadne embalaže sploh gre na trg in zaostrili bomo pogoje za družbe tako imenovane / nerazumljivo/. Mi v zakon sicer ne moremo napisati, da to lahko opravlja samo ena družba bomo pa postavili take pogoje, ki bodo dovolj zahtevni. Prvič, da odpravimo anomalije, ki so se nam v sedanjem sistemu zgodile. Drugič, moja želja je pač, da bodo te pogoji taki, da na koncu pridemo do tega, da imamo samo eno družbo, ki bo bolj efektivna. S Trgovinsko zbornico bomo podpisali - mislim, da je že usklajen ta sporazum - za ukinitev plastičnih vrečk. V tem letu moramo, potem pripraviti vse potrebno še za ukinitev ostalih nekaterih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo. Poleg tega gremo pa še v projekt s Triglavskim narodnim parkom v akcijo park brez plastike za enkratno uporabo. Pokazalo se je tudi, da imamo kar nekaj prostora za optimizacijo na področju dimnikarske zakonodaje. Pri dimnikarski zakonodaji bomo šli točno enako kot smo šli pri odpadkovni. Najprej bomo začeli z javnim posvetom, da dobimo vse deležnike v eno sobo, da si izmenjamo stališča in videnja zakaj imamo probleme kje imamo probleme in kakšne predloge predlagamo, potem imamo pa tiste ustrezne, tudi upoštevajo, namreč ne želimo si, da nam čez dve zimi ali pa že naslednjo zimo množično gorijo dimniki po Sloveniji zaradi tega, ker kaj ni optimalno urejeno. Tako, da, to je naslednja takšna stvar.  Delamo tudi že na spremembi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Že prihodnji teden se dobimo z našimi strokovnimi sodelavci, da predebatiramo možne variante spremembe. Gremo predvsem v dve glavni spremembi. Prva je ta, da skrajšamo, da sistem spremenimo tako, da skrajšamo dobo od nastanja oziroma od dogodka do končnega sprejetja / nerazumljivo/ programa. To vemo, da zdaj traja predolgo. To je prva naloga.  Druga naloga je pa, da glede na to, da so ekstremni vremenski dogodki vedno bolj lokalizirani, kar pomeni, da se lahko zgodi, da ima samo ena občina za 2 milijona škode. Dva milijona je še tista meja, še tista škoda, ki še ne sproži po sedanji zakonodaji pomoči države, ampak za eno občino pa 2 milijona lahko pomeni tudi, da zapre trgovino, če se tako izrazim, kar pomeni, da moramo tudi to upoštevati, da glede na to, da se nam podnebne spreminja, segreva, da so vremenski ekstremni dogodki vedno bolj lokalizirali, da smo pripravljeni na to, da država lahko v takšnem primeru samo te, enim ali pa dvema občinama pristopi, priskoči na pomoč. Za tisto takojšnjo intervencijo sem pa še povedal pri Zakonu o vodah, da tudi pripravimo sredstva za to, da lahko v tistih prvih urah, prvih dnevih efektivno reagiramo kot država in pomagamo občinam in občanom.  V tem letu mora svoje delo zaključiti tudi medresorska delovna skupina za uskladitev zakonodaje z vpisom pravico do pitne vode. Zdaj trenutno to delovno skupino še jaz vodim, smo nekje tako daleč, da računam, da v roku meseca pa pol, dveh mesecev to skupino razširimo še s predstavniki občin in ostalih ministrstev ter določenimi strokovnjaki. Vem, da je bilo, sem tudi sam dobil kar nekaj pozivov, da naj že takoj na začetku razširim delovno skupino, ampak tega nisem naredil, ker se mi zdi bolj pomembno, da preden povabimo občine in ostala ministrstva, imamo že neko ogrodje zakonodaje. Na ta način smo bolj efektivni že zdaj, ko nas je, ko smo samo MJUMF, Ministrstvo za okolje in prostor in Služba Vlade za zakonodajo, nas je kar nekaj in ti sestanki že zdaj dosti trajajo, dosti časa, tako da, zdaj ko bomo imeli to ogrodje, bomo to skupino razširili in kot nam veleva sklep, ki ga je sprejela Vlada do konca leta, moramo ta paket zakonodaje imeti pripravljen. Verjame, da ga bomo imeli. Prva sprememba v Zakonu o vodah bo pa že prej sprejeta, torej to so financiranja vodovodov.  Zelo velika naloga našega ministrstva v tem mandatu pa tudi priprava dolgoročne podnebne strategije. Tukaj mislim, da moramo, se strinjam z ministrom Lebnom, da moramo kot država biti ambiciozni, da si moramo zastaviti cilj naše države do sredine stoletja postanemo ogljično nevtralna država, temu cilju bo potem potrebno prilagoditi tudi vmesne cilje, se pa zavedam, da ko enkrat kot država sprejmemo to zavezo, ta cilj, da bomo ogljično nevtralna, to za sabo potem potegne celo vrsto vprašanj na katere bo potrebno najti odgovore. Torej kaj bomo s prometom, kako bomo prilagodili kmetijstvo, od kje bomo dobivali električno energijo, kakšna bo naša naslednja davčna reforma, ta bo morala biti zelena. Kako bomo poskrbela za to, da bo ta prenos oziroma preskok v ogljično nevtralno družbo socialno pravičen. Vsa ta vprašanja so težka, na njih bomo morali skupaj najti odgovore. Nekateri ukrepi bodo pač tudi bolj, kako bi rekel, težji, ampak jih je pa treba sprejeti, posledica tega bo to, da bomo živeli v bolj čistem okolju, da bomo imeli boljši zrak, čistejšo vodo, da bo naš transport bolje organiziran, da bomo imeli bolj zdravo hrano. Časa nimamo več, na to so nas opozorili tako mladi protestniki kot nas opozarjajo znanstveniki. Konec koncev smo podpisniki pariškega sporazuma in v tem letu moramo skupaj to odločitev sprejeti.  Zadnji zakon, ki nas še čaka, je Zakon o varovanju okolja. V njem moramo urediti področje stečajev in pa degradiranih   (nadaljevanje) območij. Urediti moramo jasen sistem zadolžitve s sredstvi podjetij, ki se ukvarjajo z rizično dejavnostjo. Najbolj pomembno pri sanaciji degradiranih območij je to, da v novem ZVO-ju zagotovimo stalno financiranje. Jaz sicer vem - in tu bom rabil vašo pomoč -, da imamo v Sloveniji integralni proračun, kar pomeni, da načeloma nismo naklonjeni namenskim proračunskim skladom. Ampak v tem primeru, glede na to, da je okolje in zdravje ljudi tako pomembno, mislim, da je prav, da naredimo izjemo in da v novem ZVO-ju predvidimo tudi poseben sklad, zato da imamo sredstva za sanacijo degradiranih območij zagotovljena in stalna in da niso odvisna od vsakokratnega sprejemanja proračunov. Na ta način bomo lahko nadaljevali sanacije degradiranih območij, ki že potekajo, in tudi sanirali nova degradirana območja.  To so nekako tiste zakonodajne stvari, ki jih bomo pripravili. Poleg tega, da ne bom predolg, bi samo kratko še nekaj ostalih projektov, ki jih tudi že peljemo in se bodo nadaljevali, predstavil.  Moj prvi terenski obisk bo v Občini Piran. Ta obisk je bil sicer že planiran, ampak smo ga zaradi znanih okoliščin prestavili. Gre za to, da se moramo z občino dogovoriti, kakšna rešitev bo za Jernejev kanal. Želim si, da se ta 16-letna saga v tem mandatu konča, torej, da se zmenimo, kaj bo Jernejevem kanalu, na kakšen način, in da se to v tem mandatu zaključi. Pri ekosistemih moramo, na žalost, ponoviti razpis, ker obe prijavil, ki sta prispeli, nista bili popolni. Še vedno drži in velja, da bo to odlagališče sanirala država, sredstva za to imamo rezervirana, vendar bo zdaj krajši zamik zaradi ponovitve tega razpisa. Aktivnosti tečejo tudi pri sanaciji celjskih vrtcev. V naslednjih dveh letih imamo namen sanirati deset vrtcev. Planiramo začetek v tem poletju že, ko je manj otrok in se to lažje izvede. Za to imamo predvidenih okoli milijon evrov, računam, da v teh letih vseh teh deset vrtcev saniramo.  Enako velja za Mežiško dolino. V primeru Mežiške doline trenutno preverjamo, kateri ukrepi so bili učinkoviti in kateri ne, zato da tistih, ki niso bili dovolj učinkoviti, sploh več ne izvajamo, tiste, ki so, pa okrepimo. Pomembno bo, da nam uspe v ZVO pripeljati ta namenski sklad, zaradi tega, da se potem več ne sprašujemo, ali rabimo posebne zakone za Celjsko kotlino ali rabimo posebne zakone za Mežiško dolino - ne, če imamo zagotovljeno financiranje.  Glede hidroelektrarn na Muri nadaljujemo vse aktivnosti, tako bomo to svojo zavezo v koalicijski pogodbi izvršili. Mi smo na našem ministrstvu pripravili tri gradiva in jih dali v javno obravnav, torej, poleg gradiva o Uredbi o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji še gradivo Sklep o ustavitvi priprave DPN in gradivo za razveljavitev Odločbe o določitvi koncesionarja. Trenutno se še usklajujemo, jaz sem optimističen, mislim, da bomo zelo kmalu to gradivo imeli toliko usklajeno, da bo šlo tudi skozi Vlado.  Zaključil bi s tem, če mi boste poslanke in poslanci dali to možnost, da bomo nadaljevali tudi s Svetom nevladnih organizacij pri ministru. Do zdaj se je ta svet izkazal za zelo dobrodošlega. Za nas so ti pogovori in ta input, ki nam ga dajejo nevladne organizacije, zelo pomembni in tudi tem, mislim, nam ne bo zmanjkalo.  Toliko bi mogoče za nek tak krajši uvod. Jasno je, da je delokrog našega ministrstva obširen, širok, verjamem pa, da bomo zdaj še kakšno temo odprli, ki je sam nisem. Hvala.

Gospod Zajc, hvala lepa za vašo predstavitev.  V nadaljevanju bom dal besedo članicama in članom odbora, pred tem pa dovolite še eno pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za okolje in prostor, ki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije in 38.a člena Zakona o državni upravi opravlja naloge na področjih varovanja okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov, celovite presoje vplivov na okolje, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb varstva okolja, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, opozarjanja in odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo in naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja, spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljišče politike, državnega regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter stanovanjske politike. Zaslišanje bo potekalo na način, da bom po vsakih treh zastavljenih vprašanjih poslank in poslancev dal besedo kandidatu, da na vprašanja odgovori.  Besedo sedaj dajem članicam in članom odbora. Kot prvi prijavljen ima besedo gospod Doblekar. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani kandidat za ministra za okolje in prostor, jaz imam nekaj vprašanj. Upam, da bova šla tekoče skozi, da si boste lahko zabeležil in potem tudi odgovoril. Pričakujem kratke, jasne odgovore. Najprej bom izrazil seveda rahlo mojo žalost, da ni več minister za okolje gospod Leben, ki je nekako dobro zastavil tole zadevo okoli okolja in prostora. Upam, da boste dobro nadaljeval njegovo delo v kolikor boste rabil podporo.  Sedaj bi pa šel kar na vprašanja, in sicer kakšno je vaše stališče do obrata za termično obdelavo odpadkov po dunajskem vzoru v Sloveniji. Bili smo v sežigalnici in kar nekaj pozitivnih signalov smo dali državljanom. In me zanima vaše mnenje.  Vodna soglasja, Direkcija za vode, ARSO; zakaj je potrebno toliko časa čakati na ta soglasja. Kaj boste storili, da bodo ta soglasja hitreje izdana in pa da ne bo toliko birokratskih ovir in komplikacij. Če samo omenim primer obvoznice Hotič smo čakali več kot leto dni oziroma leto dni na soglasje.  Degradirana območja. Nekaj ste jih že omenil. Iz vaše razprave oziroma predstavitve sem razbral, da odlagališče nevarnih odpadkov Rakovnik niste omenil, kar je vaš predhodnik, minister Leben, bil že najavljen celo za obisk za 20. marca. Kakšen je vaš pogled na to odlagališče? Ali se aktivnosti nadaljujejo, kot je bilo obljubljeno? In pa, ali lahko v kratkem pričakujemo vaš obisk na tem nevarnem odlagališču? /nerazumljivo/ Rakovnik v občini Šmartno pri Litiji.  Urejanje hudournikov, tudi to ste omenili, da se bo država hitreje in bolj učinkovito lotevala odprave posledic in pa seveda samega urejanja, to se pravi hudournikov preventivnih akcij. Tudi tukaj lahko povem primer, ne bom ga na dolgo in na široko razlagal, dobro ga poznate, primer na Vačah, Loki potok, še danes po lanskoletnem neurju v mesecu juliju je tam popolno razdejanje in onemogočen dostop lastnikov tega objekta in zemljišč, da pridejo do svojih prostorov.  Potem dostop do pitne vode. Ali boste kaj storili, da ne bo omejitev 10 tisoč priključkov za sofinanciranje oziroma kako se bo država lotila te težave, ki jo imajo občine. Tudi tukaj lahko primer navedem, občina Litija in Šmartno pri Litiji, kjer ni predvideno sofinanciranje, če ne bomo zbrali skupaj 10 tisoč priključkov, kar pa je velika težava in se je potrebno zelo zelo potruditi, da bi takšen projekt sploh pripravili in tudi s tem ste seznanjeni. In zanima me, kako boste pristopili do te težave.  In pa še čiščenje odpadnih voda, male čistilne naprave, sofinanciranje države oziroma sredstva so na voljo zgolj za 2 tisoč populacijskih enot. Do leta 2023 je treba zgodbo zaključiti. Veliko stvari je po državi še odprtih. in me zanima, kako boste, kot minister, kako bo vaše ministrstvo pristopilo do te problematike, da bodo lahko tudi posamezniki dobili sredstva za sofinanciranje in pa seveda občine za sofinanciranje malih čistilih naprav oziroma čistilnih naprav na večjih strnjenih območjih, kjer morda ne bo zagotovljenih 2 tisoč populacijskih enot. Še oskrba stanovanj in aktivacija zasebnega, praznega stanovanjskega potenciala. Ali je po podatkih GURS, v povezavi s podatki o stalnih in začasnih prebivališčih, stanovanje v družinskih hišah in večstanovanjskih poslovno stanovanjskih hišah in prebivalcev(?) Slovenije na splošno gledano, bivališč dovolj in koliko kvadratnih metrov imamo torej vtično na voljo na prebivalca? Glede na to, da je razporeditev prebivališč neustrezna, v večjih krajih jih je predvidoma premalo, v manjših pa imamo prazne, kakšna je prostorska politika za to, da se ta problem zmanjša? Ali bo država, ki se ogreva za javno najemno službo, znala / nerazumljivo/ ustrezno stanovanjsko oskrbo? Torej nedostopna stanovanja za socialno šibke in mlade, neustrezna razporeditev stanovanj, torej država znala to ustrezno urediti, vsaj na nivoju statističnih regij? Če bo to prepuščeno 212 občinam, je konsistentno stanovanjsko politiko pač nemogoče voditi(?). Edino občine, ki lahko ali pa, ki bi lahko, samostojno vodijo stanovanjsko politiko, so pač mestne občine, torej bi morali za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe na nivoju države urediti drugače. Tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki se ukvarja z nakupi podjetij, Spekter Trbovlje, Stanovanjsko podjetje Ravne(?) in tako dalje, naložbenim oziroma investitorstvom(?) v stanovanja, organiziranju najemne službe na ravni države in tako dalje, ob trenutni kadrovski zasedbi pač ni sposoben biti podaljšana roka države, na področju oskrbe s stanovanji. In pa še to, da ministrstvo ima na oddelku za stanovanja zaposlenih premalo strokovnih ljudi, če se s tem strinjate, kajti, velja nekako to, da je ta oddelek postal odlagališče politično kadrovanih(?) posameznikov iz bližnje preteklosti. Pa še zadnje, o okolju, o javnih prevozih. Kako konkretno bo na nivoju države, ministrstvo poskrbelo za izjemno slabo oskrbo z javnim prevozom? Razpršenost poselitve v Sloveniji zahteva kombinacijo centralnega in regijskega pristopa k urejanju javnega prevoza, zato, da se gospodinjstva približajo enemu avtu ali manj na gospodinjstvo, s čimer bi bistveno zmanjšali onesnaževanje okolja in znižali stroške gospodinjstvu(?) ter hkrati povečali blaginjo državljanov, bi moralo biti Ministrstvo za okolje in prostor nosilec medresorskega projekta, ki bi dvignil oskrbo z javnim prevozom na raven, kot je to rešeno v državah, kjer je dostopnost javnega prevoza za zgled. Tudi o tem vaše mnenje, prosim, in pa še čisto na koncu, v eni minuti. Policijska pogodba predvideva dvig proračunskih sredstev za stanovanja do konca mandata, na 0,4 % bruto družbenega proizvoda, kar je sicer pohvalno. Doslej je samo trikrat namenila proračunski denar za gradnjo stanovanj in sicer v mandatu Vlade, pod vodstvom Slovenske demokratske stranke, v letih od leta 2006 do 2008, skupno pa Slovenija v ta namen namenja desetkrat manj letno, torej, 0,04 %. Kdaj lahko pričakujemo realizacijo? Napovedani ukrep ima 200 milijonov evrov finančnih posledic. Kje jih boste vzeli? To bi bilo z moje strani vse, upam, da nisem bil predolg. Pričakujem odgovore in pa vaše mnenje o vsem. Hvala lepa.

Hvala lepa.  Naslednji ima besedo Dušan Šiško, pripravi pa se Andrej Rajh. Gospod Šiško, izvolite.

Hvala. Spoštovani kandidat, ob številnih okoljskih problemih v Sloveniji, mislim, da ne moremo in ne smemo mimo vašega mnenja glede radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Odkar sem poslanec, sem že večkrat poudaril, najprej na odborih, nato tudi predsedniku Vlade in ministrom, kako je z stališčem jedrskih odpadkov, kajti, nuklearka deluje že 35 let, odlagališča še nimamo. V času gradnje je bilo obljubljeno, da bo začasno skladišče v uporabi samo 5 let po začetku obratovanja, zdaj pa ga iz leta v leto širijo na sami elektrarni, vendar bo čez dve leti ali tri dokončno polno. Da je zadeva še toliko bolj nerazumljiva za odlagališče imamo denar in predvsem lokacijo, ki je bila sprejeta pred več kot 10 leti, odlagališča pa še vedno ni. Kako vi gledate na ta problem in kako se ga boste lotili? Od takrat je minilo že skoraj desetletje, tudi osnovna življenjska doba elektrarne se je že iztekla, mi pa smo še vedno brez odlagališča. In kar je še huje in o čemer bom še razpravljal na tem odboru, na Krškem polju skladiščimo tudi hrvaški del odpadkov za katere pravijo, da jih ne bodo sprejeli pa tudi, da ne bodo sofinancirali odlagališča v Krškem.  Druga tema se nanaša na okolico Termoelektrarne Šoštanj. Pred dobrimi 14 dnevi, natančno povedano 8 marca, ste kot državni sekretar na Ministrstvu za okolje v oddaji Slovenska kronika za Televizijo Slovenijo izjavili, da območje oklice TEŠ ni degradirano moram povedati, da so prebivalci iz Šoštanja nad to vašo izjavo ogorčeni, saj posnetki iz preteklosti na katerih je viden potoček, ki teče po rodovitnem polju lepo kaže, kako hudi posegi so se tam dogajali. Člani Slovenske nacionalne stranke iz Šoštanja celo menijo, da oseba, ki kaj takega izjavi, ni primerna za ministra za okolje. Kaj pravite na te očitke? In nazadnje še gospodarski subjekt. Lahko upravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost pod pogoji iz prejšnje gradbene in prostorske zakonodaje, še največ eno leto po začetku uporabe novega 60. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, zato je potrebno v čim krajšem času urediti tudi zavarovanje odgovornosti za škodo na podlagi 15. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, torej najkasneje do 1. 6. 2019. Udeleženci pri gradnji me sprašujejo, ali bodo do tega roka imeli možnost zavarovanja na podlagi zakona, zato prosim za vaše zagotovilo, da bo to do tega roka ta možnost urejena in da bodo zavarovalnice ponudile take produkte, ki bodo krile tipične napake, ki lahko nastanejo pri opravljanju arhitekturne in inženirske dejavnosti. Zavarovalnice so v svojih pogojih do sedaj določale celo vrsto ugovorov, s katerim s ose te izogibale poplačilu nastalih škod. Prejšnja neprimerna ureditev zavarovanja projektne odgovornosti ne bi smela biti izhodišče za urejanje ponovi zakonodaji, smisel zavarovanja namreč ni le zadostitev obveznosti iz tega zakona, ampak je v tem, da se bolje zavaruje naročnike ter predvsem v javnem interesu proračunske naročnike tako, da se škoda poravna hitreje in učinkovitejše.  Hvala.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo Andrej Rajh, pripravi se Jani Prednik. Gospod Rajh, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kandidat za ministra. Zelo nazorni in izčrpno ste pokazali in opisali probleme, s katerimi se boste soočili.  Mene še posebej veseli, da z eno veliko dinamiko razrešujete probleme vpisa vode v Ustavo, pravico do pitne vode v Ustavo, kot veste smo v stranki Alenke Bratušek bili prvopodpisani pod to zahtevo, zato z nestrpnostjo čakamo rezultate delovne komisije. Hkrati se tudi zavedamo, da je delovanja Ministrstva za okolje in prostor zelo pomembno za delovanje drugih ministrstev, kot je Ministrstvo za infrastrukturo, zato si na tem področju želimo čim boljšega sodelovanja tudi v prihodnje.  Moje vprašanje pa se konkretno nanaša na obdelavo podatkov v luči krožnega gospodarstva. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj dajem besedo kandidatu za ministra, gospodu Zajcu.

Hvala. Ja, kar se tiče obrata za termično obdelavo odpadkov. Moje mnenje je, generalno, da mora vsaka država poskrbeti za svoje odpadke. Zdaj, ali to pomeni, da imamo sežigalnico ali ne, je drugo vprašanje, ampak se mi ne zdi pravilno, da svoje odpadke izvažamo in s tem obremenjujemo mogoče manj razvite države, kjer vemo, kakšni so standardi za varovanje okolja. Poleg tega je tudi za samo državo Slovenijo bolj primerno, da je, kar se tiče obdelave odpadkov, samozadostna. V primeru, kot so se zgodili, ko je Kitajska zaprla svoj trg odpadkov, smo prišli v situacijo, ko je cena za izvoz teh odpadkov močno narasla, in to se bo poznalo prej ali slej tudi na položnicah. Mi smo glede sežigalnice začeli postopek, tako kot pri vseh problemih, s katerimi se soočamo. Torej, najprej z javno obravnavo, z javno razpravo, ki smo jo že opravili. Pred časom sem poslal tudi dopis oziroma poziv na združenja občin, da preverijo pri svojih članicah, ali je katera občina zainteresirana za to, da bi se takšen obrat naredilo v njihovi občini. Namreč, zdi se mi pri taki odločitvi zelo pomembno, da ne pride od vrha navzdol, ampak da jo skupaj sprejmemo. Torej, da najprej ugotovimo, da imamo nek interes na občinski ravni in tudi interes občanov te občine, potem pa gremo naprej. Glede na količino odpadkov, ki jih imamo, in glede na to, da že zdaj sprejemamo ukrepe in da jih moramo sprejemati, da se količina odpadkov zmanjša, mislim, da novega objekta za to ne rabimo, ampak da je treba prilagoditi že obstoječe. Pomembno je, če se odločimo za to, da gremo v takšen objekt, da država določi količino odpadkov, kakšne odpadke se bo sežigalo v tem obratu, da določimo najboljšo tehnologijo in da se monitoring izvaja in da so rezultati tega monitoringa ves čas dostopni na internetu vsem zainteresiranim, tako da je tak obrat čim bolj transparenten. Še zadnji pogoj, ki je najbrž smiseln, pa je, da je takšen obrat neprofiten. Glede na to, da moramo, če pride do takega obrata, izkoristiti vsaj 65 % energije, ki je skladiščena v teh odpadkih, bo to pomenilo, da tak obrat bo moral stati nekje blizu urbanega središča, da lahko potem to porabiš za toploto ali pa za industrijo.  Kar se tiče delovanja ARSO in soglasij ter težav, ki jih imamo s tem. Mi se tega zavedamo. Smo že, mislim, da v oktobru imeli prvi posvet na temo problematike delovanja ARSO. Tudi ARSO sam nam je pripravil kopico predlogov za izboljšavo sistema. Mi smo zdaj ravno tik pred koncem te evalvacije in že v zakonih in uredbah, ki jih predvidevamo, bomo te rešitve že tudi upoštevali. Gre pač za to, da imamo, recimo, tri težave. Ena je, tako kot povsod, kamorkoli pač pogledamo, nam vsi rečejo, da so kadrovsko podhranjeni. Mi smo, kar se tega tiče, drugače zelo zadržani. Ne bi radi ne vem koliko na novo zaposlovali, ampak se nam zdi bolj pomembno, da optimiziramo delovne procese. Zdaj se bo v določeni meri tudi v ARSO povečala kadrovska zasedba za nek določen čas. Ampak bolj pomembno je, da se optimizira delovne procese in da mi kot ministrstvo na svoji strani opravimo svojo nalogo, torej, da popravimo svoje uredbe in svoje zakone na način, da se ti procesi lahko hitreje odvijajo.  Rakovnik. Za Rakovnik imamo dve varianti možni za sanacijo tega odlagališča. Dražja je 65-milijonska, ki bi pomenila, da odpeljemo te odpadke na sežig v tujino. Druga je cenejša, mislim, da nekje 9 milijonov ali 6 milijonov, pa potem še vsako leto za vzdrževanje, da se to odlagališče Rakovnik uredi v skladu z zakonodajo. Mislim, da bomo v to smer šli, si bom pa šel pogledat - ste me že povabili, zdaj pa sploh - tudi na teren.  Kar se tiče hudournikov, protipoplavnih ukrepov. Moram povedati, da problemi seveda so, problemi pa izvirajo iz tega, da do izpred dveh let smo imeli izrazito premalo finančnih sredstev. Ta sredstva se zdaj vsako leto povečujejo. Že v tem letu imamo sredstev čez 37 milijonov in so zagotovljena z rebalansom že v začetku leta, kar je zelo pomembno. Jaz vem da, velikokrat je bila izpostavljena želja občin, da bi to dejavnost oziroma to dolžnost prestavili na občine, ampak tudi če to prestaviš na občine, občine tega ne bi mogle izvajat, če ne bi dobile dodatnih finančnih sredstev. Tako da, za enkrat mislim, da je boljše to da, glede na to da, tudi reorganiziramo direkcijo za vode, da to ostane v direkciji za vode, da jo finančno in kadrovsko toliko okrepimo kot je treba in mislim da, saj se že zdaj kažejo pozitivni učinki tega, kar počnemo, da bo po določenih letih to boljše urejeno kot je, da bo stanje hudournikov, voda in protipoplavna zaščita boljša kot je danes. Pri dostopu do vode in omejitve 10 tisoč PE in pri odvajanju komunalne vode, ki je omejitev 2 tisoč PE. Tukaj je zdaj ta problem, da to moramo doseči v pogajanjih z Evropsko komisijo in vam že zdaj povem, da bo zelo težko, ker ne samo, da nočejo spustiti pri vodovodih omejitve za 10 tisoč, celo pri odvajanju hočejo dvignit na 10 tisoč – tako da bomo v bistvu zadovoljni, če bomo obdržali na 2 tisoč PE. Financiranje, ki pa je problem, to ste tudi, ko ste bil pri meni na sestanku z županom, izpostavili, kaj je tam, ko je, ko ta številka 10 tisoč ni dosežena. To sem že v uvodu povedal, mi nameravamo del tega problema reševati skozi vodni sklad, tako da, imamo zagarantirana sredstva in se potem počasi, ta problem rešuje drugače. Drugega vira, si zdajle težko predstavljam, da bi ga lahko dobili, pa da bi bil fiksen in verjetno bo treba na podoben način usklajevati rešitev za, mislim, za finance, tudi kar se tiče odpadne vode, nekje na / nerazumljivo/ področju, na podobnem sistemu najbrž treba najti rešitev, ki pa zdajle ta trenutek, pa še nimam bolj konkretnega odgovora, tudi ne upam oziroma ne morem / nerazumljivo/. Zdaj podatkov o stanovanjih, koliko imamo praznih pa to, jih, upam, da mi ne zamerite zdajle, ne vem iz glave. To bi vam kasneje posredoval. Mi imamo v načrtu, v planu, tudi ustanovitev neke vrste državne agencije, ki bi se ukvarjala s praznimi stanovanji, ki jih imajo zasebniki. To se pravi, predvsem starejši ljudje, vemo, da tukaj prihaja do nekega strahu, da se takih stanovanj ne, ki so prevelika, ki so draga za vzdrževanje, ne daje na trg, zaradi strahu, da, kakšnega najemnika dobiš, marsikdo se noče niti ukvarjati s tem, tako da naša neka ideja, ki jo moramo še do konca razviti je, da bi imeli nek državni organ, ki bi se s tem ukvarjal in kateremu bi občani oziroma lastniki teh stanovanj zaupali, da bodo varni in(?) na ta način nameravamo spodbudit ta, oživitev tega trga. Potem je pa, drugi vzvod je pa davčni, da se tista stanovanja, ki so prazna, ki se ne uporabljajo, skozi davčno politiko naslovi. Javni prevozi so pomembna tematika. Kot sem že povedal, na področju podnebnih sprememb imamo, se ve, kateri sektorji so najbolj težavni glede izpustov in eden od teh je promet. Če hočemo zagotovit to, da ljudje namesto svojih avtomobilov, uporabljajo javni prevoz, je potreba pač optimizirati javni prevoz. Mi na tem že delamo, iz podnebnega sklada. Mislim, da imamo 20 milijonov letos zagotovljenih, za to, da se kupuje, da financiramo nakup novih avtobusov, ki so, ki morajo biti na električni ali vodikov pogon, za razvoj kolesarskih mrež in za optimizacijo javnih / nerazumljivo/ javnega prometa. Ker samo, ko pridemo do točke, da se ti boljše splača in da boš hitreje prišel in cenejše, pa nam(?) z javnim prevozom, samo od te točke, te točke naprej, lahko računamo, da se bomo ljudje odpovedovali svojim avtomobilom. Ja, dvig sredstev proračuna za stanovanjsko politiko je predviden v koalicijski pogodbi, kar pomeni, da je to zaveza celotne Vlade in jo bomo morali kot Vlada tudi zagotoviti. Jaz upam, da tudi glede na to, kakšne ukrepe imamo predvidene, da se to zgodi, ker smo predolgo to stanovanjsko problematiko imeli na stranskem tiru. Odlagališče v Krškem – ja, zdaj, tukaj moramo sodelovat z Ministrstvom za infrastrukturo. Se zavedam, da do leta 2023 moramo najti rešitev tudi s Hrvaško. Namreč v nasprotnem primeru, vemo, da bodo ti odpadki ostali pri nas. Zdaj to usklajevanje oziroma pogajanje s hrvaško stranjo  (nadaljevanje) ne vodi naše ministrstvo, naše ministrstvo sodeluje na ravni strokovnih delavcev, pogajanja pa vodi ministrica Bratušek in jaz ji tu zaupam, da bodo na koncu prišli do uspešne rešitve. Vsekakor pa moramo mi peljati svoje aktivnosti naprej, ker na koncu bodo ti odpadki ostali pri nas. Ali bomo rešitev našli skupaj s Hrvaško ali ne, moramo aktivnosti peljati naprej.  Glede moje izjave za Termoelektrarno Šoštanj, mogoče še enkrat, da bo bolj jasno. Vem, da je dvignila nekoliko prahu, tako pri civilni iniciativi, ki mi je tudi že pisala, in smo že v navezi, da jih obiščem, nimam problemov s tem. Kar sem jaz povedal, je, da po meritvah, ki jih ARSO izvaja, te meritve ne kažejo, da bi bilo to območje degradirano. Mi pa neko območje lahko samo na podlagi meritev razglasimo za degradirano, in v primeru, da ga razglasimo za degradirano, to ne pomeni, da bo naše ministrstvo izplačevalo odškodnine, ampak to pomeni, da se naše ministrstvo loti sanacije tega degradiranega območja. V primeru, da bi se pa odločili - to se bo pa treba odločiti skupaj z vami -, da se Občini Šoštanj daje neko nadomestilo oziroma neko odškodnino, se je pa treba dogovoriti na ravni celotnega političnega prostora, da bo to plačevala Termoelektrarna Šoštanj, tega ne moremo iz proračuna Ministrstva za okolje in prostor plačevati.  Kar se tiče zadnjega vašega vprašanja, bom moral pa odgovoriti naknadno, glede arhitekturne inženirske dejavnosti, ker ste bili zelo specifični, in toliko v tem trenutku ne poznam, da bi vam lahko bolj samozavestno odgovoril. Če se strinjate, bi vam v povezavi s tem odgovorili naknadno. Je pa tudi ta zakon predviden v novelaciji zdaj gradbenega trojčka, tako da kar bo treba, bomo že prihodnji teden tudi pri vas lahko v poslanski skupini predebatirali glede teh rešitev. Glede obdelave podatkov v luči krožnega gospodarstva nisem dobro razumel, kaj… / oglašanje v ozadju/

/ mikrofon ni vključen/ Glede obdelave odpadkov, ste omenili to že na začetku.

Aha, okej.  Mislim, da sem šel skozi vse.

Hvala lepa. Mislim, da ste odgovorili na vsa vprašanja.  Preden nadaljujemo, imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanca Roberta Pavšiča nadomešča Igor Peček.  Naslednji ima besedo Jani Prednik, pripravi naj se Franci Kepa.

Lep pozdrav vsem!  Najprej, gospod Zajc, čestitke za pogum, da prevzamete verjetno eno najzahtevnejših ministrstev. In jaz upam, da boste nadaljevali precej dobro delo vašega predhodnika.  Sicer sem imel napisanih kar nekaj vprašanj, ampak ste na njih odgovorili. Bi se pa osredotočil samo na Odlok o sanaciji zgornje Mežiške doline. V tem odloku je bilo v letih med 2008 in 2016 predvidenih milijon evrov, potem pa od leta 2017 naprej ta sredstva padajo, do leta 2022 na 374 tisoč. Občini Črna in Mežica opozarjata, kot ste že sami dejali, da nekateri ukrepi so okej, nekateri ukrepi niso okej. Tudi sami ste dejali, da boste tiste ukrepe, ki ne dajejo rezultatov, pač dali ven. In me zanima, ali boste za tiste ukrepe, ki pa dajejo rezultate, v naslednjih letih povečali ta sredstva, kajti stanje se je v enem obdobju, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izboljševalo, zdaj po nekaterih zadnjih podatkih pa se stanje predvsem pri otrocih, ki so imeli in imajo povišano vsebnost svinca v krvi, ne izboljšuje. Tako me zanima samo, ali bo šlo v smeri povišanja sredstev in vlaganja v tiste ukrepe, ki dajejo rezultate. Minister Leben se je precej dobro te zadeve lotil reševati, in me zanima, ali boste to pot nadaljevali.  Hvala.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo Franci Kepa. Pripravi naj se Primož Siter.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljam ministra, bodočega, verjetno, za okolje in prostor.  Jaz se tudi strinjam, upam, da boste nadaljevali delo bivšega oziroma še izboljšali.   (nadaljevanje) Zanima me nekaj žgočih stvari. Pri energiji me zanima, kako boste poskušali dodatno najti resurse za alternativno energijo, vetrna energija, elektro celice. Vetrna energije ni v Sloveniji popolnoma nič, tiste tri imamo, mislim, da jih ni toliko, kot imamo prstov na roki, v celi Sloveniji. Kar bo verjetno treba v bližnji prihodnosti narediti, so premogovniki, oziroma cela Evropa bo morala verjetno zapreti v nekem bodočem času in bo treba najti tretjino energije, ki jo bo zmanjkalo zaradi tega.  Izrazili ste, da boste našli pri vodovodnih sistemih, da boste pomagali občinam pri sofinanciranju vodovodnih sistemov in preprečili onesnaževanje podzemeljskih tokov. Na kakšen način boste to izvedli, subvencije.  Nadalje me zanimajo projekti, ki se izvajajo preko razvojnih centrov in so narejeni - verjetno poznate zadeve - zelo »na knap«, po domače, in se ne bo dalo izvesti. Poznam ravno primere Bele krajine, Dolenjske in tudi širše. Do julija bi morali biti vsi projekti izvedeni. Kaj boste ukrenili, da se ti roki podaljšajo, in boste omogočili občinam, da se to izvede. Je pa tako tudi drugje po državi, ni samo tu.  Nadalje me zanima - sicer gre bolj na infrastrukturo - železniški sistem, ki je zelo zapostavljen; sicer je to bolj na infrastrukturi, pa vseeno je malo povezave tudi z okoljem in prostorom. Zakaj se ne izkoristi več železnice, zakaj se ne gre v posodobitev obstoječih sistemov, recimo, Kočevje pa gor na Gorenjskem so šli, na primer, Dolenjska je zelo zapostavljena. Imamo primer Revoza, 35 let nazaj se je naredilo do Revoza progo, zdaj se pa večino prometa, skoraj 100 % vozi vse po cesti, to je preko 200 tisoč avtomobilov na leto. Ta proga pa ne služi tako rekoč ničemur več. Verjetno zaradi hitrosti ali zastarelosti ali zaradi ne organizacije, tudi železnica je verjetno usmerjena samo na Koper, tovorni promet v državi je pa zapostavljen. Ravno Revoz je lep primer, da bi to moralo iti drugače oziroma tako je že šlo včasih; ali je organizacija slaba ali je cenovno, ne vem, ali je hitrost.  Potem imam še glede čistilnih naprav, kot je bilo že prej rečeno, za ta razpis, ko ste rekli, da bo težko dobiti manjše razpise od 2 tisoč populacijskih enot, to so zelo velike številke. Manjše občine imajo po 3 tisoč prebivalcev in je nemogoče, da kandidirajo na te razpise. Edino, če se združijo, združevanje je pa težko. In bi prav zmanjšanje populacijskih enot v naslednji perspektivi za kohezijska sredstva njim zelo pomagalo.  Toliko. Hvala za odgovore.

Hvala lepa.  Besedo ima Primož Siter. Pripravi naj se Zvonko Černač. Gospod Siter, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kandidat za ministra, hvala za predstavitev.  Nekaj točk bi izpostavil in grem po vrsti.   (nadaljevanje) Najprej ena problematika, ki se vleče že vrsto let, vsaj deset let, in sicer okoljevarstvena dovoljenja. Tudi vaša koalicijska pogodba pravi oziroma kar dobronamerno neko predpostavko postavlja, in sicer takole (citiram): »Vzpostavili bomo horizontalne povezave ministrstev in služb, ki bodo omogočile koordinirano pripravo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bo med drugim vključevala tudi spremembo Zakona o varovanju okolja, po kateri velikim onesnaževalcem ni več treba obnavljati okoljskih dovoljenj.« Ta zgodba z obnavljanjem okoljskih dovoljenj je, kot rečeno, dolga že nekaj let. Tu je namen koalicijske pogodbe zelo jasen, treba je uvesti sistem, kjer bo okoljevarstvena dovoljenja treba obnavljati. Ta dovoljenja so se v preteklosti podeljevala najprej za dobo pet let, potem se je to podaljšalo za deset let. No, potem se je pa leta 2016 zgodila zanimiva stvar, novela Zakona o varstvu okolja, kjer se je to zadevo ukinilo. Takrat je Levica tekom obravnave predlagala amandma, kjer pa se ohrani omejitev veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja. Vi ste bili v prejšnjem mandatu poslanec in tega amandmaja niste podprli, torej ste na drugi strani navijali za to, da se okoljevarstvena dovoljenja ne rabi obnavljati. Na drugi strani imamo pa koalicijsko pogodbo, ki pa pravi drugače. In zdaj v tem konfliktu me zanima, na katero stran boste stopili. Ali menite, da je smiselno, da so okoljevarstvena dovoljenja časovno omejena, in torej, v katero smer boste zdaj šli, tisto, za katero ste navijali v prejšnjem mandatu, ali to, ki vam jo nalaga koalicijska pogodba zdaj. To je prva stvar. Druga stvar je plastika za enkratno uporabo. Jaz sem z veseljem spremljal politike vašega predhodnika, ki je že kot kandidat obljubil, da se bo izvršila prepoved plastičnih nosilnih vrečk do konca leta 2019. Zdaj smo že marca in me zanima, kje smo z akcijskim načrtom za to, kako se stvar odvija. Je pa gospod Leben navijal tudi za čimprejšnjo možno prepoved ostalih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Podprl je naš amandma takrat k stališču do evropske direktive v zvezi z zmanjšanjem vpliva nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki je govorila takole, da »bo Slovenija stremela k temu, da se v letu 2019 ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk in filtrov za tobačne izdelke, narejene iz plastike za enkratno uporabo; za plastične posode za živila in lončke za pijačo bomo v 2019 naredili načrt, kako jih leta 2020 prepovedati. Pri tem Slovenija izhaja iz dejstva, da so za vse te proizvode že danes na voljo nadomestki iz biorazgradljivih okolju prijaznih materialov. Enako naj bi Slovenija pripravila tudi načrte za prepoved vseh ostalih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, tako da bi jih do leta 2030 postopno prepovedali.« To je torej Odbor za EU potrdil, to je uradno stališče Republike Slovenije. Zdaj me zanima, v kakšni fazi so ti postopki za prepoved plastičnih vrečk.  Naslednje poglavje, ki bi ga rad osvetlil, je problematika stanovanj. Sem vesel, da ste sami tudi odprli to temo. Sporazum o sodelovanju med koalicijo in Levico se je kar konkretno lotil tega vprašanja. Pet konkretnih politik smo predvideli, ena je vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj, druga prenos nepremičnin DUTB na stanovanjske sklade, ureditev najemniškega trga stanovanj, potem regulacija platform, kot je, recimo, Airbnb in podobno, in pa ureditev nepremičninskega posredovanja. Levica je avtor in idejni nosilec štirih od teh petih točk. Zdaj me zanima, kako vi osebno vidite to, kakšen akcijski načrt imate za realizacijo teh nastavkov.   (nadaljevanje) Se strinjate sploh s temi koraki in na kakšen način - zelo praktično me zanima - imate namen vzpostaviti ta komunikacijski koridor med Levico, ki smo idejno to stvar osmislili, in Ministrstvom za okolje, še posebej s poudarkom na tem, katero od petih točk bi postavili na prvo mesto oziroma kakšno hierarhijo od teh petih točk bi si zastavili.  Ker sem poslanec iz Zasavja, imam še dve točki lokalnega pomena. In sicer, ena je problematika zasavskega CEROZ, ki vam je znana. Zasavski poslanci smo z vašim predhodnikom že odprli nek dialog, pa ne bi zdaj na dolgo in široko o tej problematiki. Bi vas pa prosil, da za prebivalke in prebivalce Zasavja pojasnite, kako vidite to problematiko, kakšen način, kakšen akcijski načrt bi ubrali, da bi to stvar čim prej in čim bolj učinkovito naslovili in rešili. Druga stvar pa je naslednja. Konec prejšnjega leta je Državni zbor potrdil Zakon o podaljšanju zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je sicer v redu zastavljen, bo pa po zaprtju rudnika pristojnosti na degradiranih območjih v občinah Hrastnik in Trbovlje z Ministrstva za infrastrukturo, ki bdi nad zapiranjem samim, preneslo na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer bo treba sanirati degradirane površine. Zanima me, na kakšen način boste k temu pristopili, koliko ste seznanjeni s to problematiko in, zopet, kako se bo stvar pod vašo taktirko na Ministrstvu za okolje in prostor rešila.  Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Siter. S tem smo zaključili drugi sklop vprašanj. Kandidat Simon Zajc, imate besedo.

Hvala. Kar se Mežice tiče, mogoče samo ponovim. Najbolj pomembno se mi zdi, da imamo zagotovljen finančni vir. Za Mežico trenutno namenjamo 860 tisoč evrov, 160 tisoč evrov imamo za nazaj, 70 tisoč za naprej. Delamo evalvacijo ukrepov, ki so se izvajali, za tiste, ki niso dovolj dobri, niso dosegli dovolj dobrih rezultatov, da jih več ne financiramo. Za naprej bo pa pomembno to, da nam uspe skozi ZVO izpeljati ta sklad, da imamo potem tudi naprej za ostala degradirana območja ta sredstva garantirana.  Glede vprašanj v zvezi z energijo. Ja, tu bo treba sodelovati še dodatno, še bolj izdatno z Ministrstvom za infrastrukturo, ki pokriva energijo. Kot sem že v uvodu povedal, ko se bomo enkrat odločili, v katero smer želimo glede podnebnih ciljev iti, jaz upam, da bomo tu ambiciozni, in se bomo morali odločiti tudi, kje bomo energijo dobivali, se pravi, od kje bodo obnovljivi viri energije izhajali, koliko imamo potenciala za sončno energijo, koliko za vetrno. Problem pri teh virih energije je zanesljivost. Najbrž se bo pojavilo tudi vprašanje, kako z nuklearno energijo. Skratka, to so vsa tista vprašanja, ki sledijo in na katera bomo morali skupaj najti odgovore.  Kar se tiče železniškega sistema. Če se prav spomnim, je že v preteklem mandatu bilo čez milijardo sredstev investiranih v posodobitev železniškega sistema. Kar se tiče našega ministrstva, mi preko podnebnega sklada financiramo nakup novih vlakov. Tako s tega vidika svoje delo opravljamo, spodbujamo boljši železniški promet. Glede mojega konflikta v zvezi z glasovanjem v preteklosti, pa koalicijske pogodbe. Zame, če bom dobil to možnost, konflikta ni. Jaz vem, da če bom minister za okolje, bom minister za okolje in me veže koalicijski sporazum. Tako da tisto, kar imamo v koalicijskem sporazumu zapisano, bomo izvedli.  Enako velja za plastiko za enkratno uporabo. Kot sem povedal, imamo že v usklajevanju - mislim, da je tudi že usklajen sporazum s Trgovinsko zbornico. Predvidevamo oziroma načrtujemo ukinitev plastičnih vrečk s 1. 9. 2019. Do konca leta moramo najti še rešitev za ukinitev vrečk, zelo lahkih vrečk, ki jih uporabljamo za sadje in zelenjavo. V tem času pa, tako kot ste povedal, naše stališče, ki smo ga sprejeli na Odboru za zadeve Evropske unije je, da pripravimo v tem letu načrt, v skladu z direktivo, ki je že bila sprejeta, tudi za prepoved ostalih izdelkov za enkratno uporabo, tistih, ki imajo alternativo in to bomo do konca tega leta tudi pripravili, tako da v naslednjem letu se, to tudi realiziramo, tako kot je bilo rečeno. Podobno kot pri prvem, glede stanovanjske problematike in koalicijske pogodbe. Koalicijsko pogodbo in tudi sporazum, ki je bil z Levico sklenjen, je v bistvu, za nas ni problematična, ker povzema tisto, kar smo v večini že v koalicijsko pogodbo zapisali. Ne bi šel, kateri od teh ukrepov se mi zdi najbolj pomemben, ker mislim, da ni nekega smisla, da se do tega opredeljujem. Mi bomo vse to, kar sem naštel, torej od tega, da se zagotovi, da se prenese zemljišče iz DUTB na državo in da na ta način lahko spodbujamo gradnjo stanovanj, da lahko recimo vstopamo, kot država, v projekte stanovanjskih zadrug, do tega, da, s tem, ko spremenimo neprofitno v stroškovno najemnino, povečamo fond za gradnjo stanovanj do tega, da pomagamo, kot sem že v enem od prejšnjih odgovorov povedal, da pomagamo tistim, za njihovo vrsto agencije, državne, da pomagamo tistim, ki imajo stanovanja, pa si jih ne upajo oddajati, da jim v tem primeru priskočimo na pomoč. Pomembno je to, da bomo sprostili ta strah, ki ga imajo banke pri odobritvi kreditov, kajti vse te ukrepe, ki jih imamo navedene, jih bomo že zdaj, takoj po gradbeni, tudi do poslanskih skupin prenesli in jaz upam, da jih boste takrat tudi podprli. Problematika CEROZ-ov oziroma Centrov za ravnanje z odpadki ni lastno samo pri vas, kajne, ni samo vaša, problem teh centrov je kar dolg in kompleksen. Že to, da jih imamo narobe razporejene po državi, do tega, da pač so v lasti občine oziroma da država ni njihova lastnica, je reševanje tega problema, bo bolj zapleteno in da zdajle(?), da bi bila zdajle dobra(?) rešitev, je nimam. Bomo morali pa skupaj najti neko varianto. Je problem, problem je tudi v tem, ki(?) sem ga že prej omenjal, da po tem, ko je Kitajska zaprla izvoz odpadkov k njim, so se cene spremenile in vse to se odraža v tem, da ti centri nimajo dovolj finančnih sredstev za svojo dejavnost. Vsi rudniki, ki se zapirajo in ki so že zaprti, so v zapiranju ali(?) se bodo zapirali, bodo, prej ali slej, končali pri nas. Se pravi, bo to problem Ministrstva za okolje in prostor. Poslanec Desusa se bo spomnil, ko smo bili na sestanku, ko ste bili na sestanku pri meni, naš plan je, da se(?), v tem letu sicer še ne bomo uspeli tega, ampak v naslednjem letu se moramo lotiti neke krovne zakonodaje, da določimo, kaj se zgodi s temi rudniki, kdo izvaja monitoring, kdo vplačuje monitoring, iz kakšnih sredstev in kaj, v primeru, ko se zgodi kakšna stvar, to se pravi, ako(?) če se kaj pogrezne, če je kakšen plaz pa to, da imamo to za vse te rudnike pod eno streho rešeno in da nimamo vedno znova istih vprašanj. Tako da, v naslednjem letu imamo v planu nekega krovnega zakona za to problematiko. Mislim, da sem pokril, hvala.

Hvala lepa. S tem zaključujemo drugi krog odgovorov in vprašanj in začenjamo tretji krog. Besedo ima poslanec gospod Zvonko Černač, pripravi naj se gospa Nataša Sukič.

Lep pozdrav vsem prisotnim tudi iz moje strani, še posebej kandidatu za ministra. Zdaj, kandidat je na začetku omenjal, da bo bolj konkreten, zaradi tega, ker je dobrega pol leta državni sekretar na tem Ministrstvu za okolje in prostor. Torej nadaljuje politiko nekdanjega ministra in tudi vsebinske usmeritve. V enem delu smo res slišali nekaj konkretnih stvari, ampak v pomemben delu pa ne. Slišali smo jih predvsem tam, kjer gre za zoper racionalizacijo tistega, kar verjamem, da je na ministrstvu, zdaj po pol leta na mizi. Nismo pa slišali konkretizacij glede vsega ostalega, kar ste v koalicijskem sporazumu in v obljubah obljubljali in napovedali. Zdaj glede prostorske in gradbene zakonodaje, ste bil takrat poslanec, ki je to zakonodajo potrdila, 1. junija lani je ta zakonodaja začela veljat. V njej je kar nekaj dobrih stvari, žal pa tudi ogromno slabih  (nadaljevanje) in mi smo že takrat opozarjali oziroma kolegi so takrat opozarjali, da bi bilo potrebno tisto, kar je slabo izčistiti, to se ni zgodilo, tudi v poskusu kjer smo želeli eno majhno zadevo, ki bi ljudem olajšala težave spremeniti, ni bilo posluha in verjamem, da ga tudi v bodoče ne bo. Vprašanje zakaj ne. ta zakonodaja mora biti predvsem v interesu investitorjev, torej ljudi, podjetij in tistih, ki želijo v prostoru nekaj dobrega narediti in na drugi strani seveda varovalka v primerih, ko prostor tega ne omogoča in ne dopušča zaradi naravnih in drugih zakonitosti. Ampak žal temu zdaj ni tako. Vi ste omenili, tako glede gradbene kot prostorske zakonodaje tri konkretne stvari, ki so več ali manj formalistične narave. Omenili ste… ne vem pri gradbeni zakonodaji priglasitev prinos iz upravnega nivoja na inšpekcijski, kar je smiselno, se s tem strinjam, ampak je ogromno drugih stvari, ki so bistveno bolj pomembne, ki še vedno otežujejo normalno pridobivanje dovoljenj in ki niso samo v gradbeni in prostorski zakonodaji, ampak v številnih drugih zakonih, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Ker tako v Zakonu o ohranjanju narave, o kulturni dediščini in tako naprej ima neke mehanizme, ki predstavljajo ne ščitenje okolja in kulturnih spomenikov, ampak predstavljajo oviro tam, kjer bi bilo smiselno nekaj narediti. Potem pa imate recimo pri Zakonu o ohranjanju kulturne dediščine regulativo, ki nekomu, ki želi nek star objekt na ustrezni način prenoviti ali pa ga na novo zgraditi z novimi materiali, onemogoča, da bi to storil, potem se naveliča, pa objekt čez 10 ali pa 15 let propade. Se pravi ta zakonodaja ni dobra in ni bilo besede slišati o tem, ali se bo kaj tukaj zgodilo, da ne govorimo o tem, da so ti postopki pri pridobivanju teh mnenj in soglasij enormno dolgi. Ne nazadnje ima tudi država zaradi tega težave in se tudi investicije, ki so državnega pomena zaradi tega po nepotrebnem vlečejo, podaljšujejo se, umeščanje v prostor in tako naprej. Jaz mislim, da tukaj ni kakšne velike dileme. Tam, kjer je potrebno zaščititi ali naravo ali spomenike, pač mora zakonodaja to ščititi, kjer pa tega ni potrebno in kjer gre za neke namišljene zaščite, je pa treba ta gordijski vozel presekati in birokraciji, ki se nad tem izživlja odvzeti možnosti, ki jih sedaj ima v formalni zakonodaji, da to počne. Se pravi tam kjer je treba ščititi, je pač treba ščititi. Ne pa na tak način, da v 90 % primerov temu ni tako. In potem se zgodi ne, ob vsej tej zaščiti primer, ki ga navajam kot eksemplaričen, Magna, ki je rob vseh teh zakonih, pa se z neko intervencijsko rešitvijo povozi vse možne zaščite, ki pa verjetno so bile na tistem prostoru v enem delu ali skoraj v celoti utemeljene. In me zanima, kakšno je vaše stališče do tega primera? Če bi bil vi takrat v funkciji ministra, kot je bil takrat tisti, ki je bil na tem mestu in takrat je bil državni sekretar sedanji bivši minister Leben, ki je operativno peljal te postopke. Ali bi vi ravnali enako? Torej, ali boste v prihodnje, če se zgodi nek podoben primer kot je Magna, nek investitor, ki želi na nekem območju, kjer je en kup vodovarstvenih omejitev na hitro nekaj zgraditi, ob tem da to niti ne pomeni neke dodane bistvene vrednosti za to državo. Ali bi tudi vi ravnali enako? Torej, ali bi tudi vi šli s sprejemom interventnega zakona in vsega ostalega, da bi se vse ostalo povozilo in bi bili vsi ostali investitorju v depriviligiranem položaju? Kajti investitorjev, ki imajo težave zaradi okoljsko-prostorske zakonodaje je ogromno. In ki ne posegajo v nobenem primeru na tak grob način v okolje in v prostor kot se je to zgodilo v tem primeru. Drugo vprašanje. Ali bi vi, v kolikor bi se vam zgodil v vašem mandatu, upam, da se vam ne bo – Kemis, kjer je več kot očitno, da je šlo za nek načrten sežig, da so se znebili problema odpadkov. Ali bi tudi vi ravnali tako kot je tukaj ravnano, da se opusti načelo, ki ga imamo v veljavni zakonodaji, povzročitelj plača? Vso to sanacijo, ki jo je potrebno tam izvesti, bi moralo podjetje in lastniki tega podjetja prevzeti na lastna pleča, ne pa da te stroške prevzema država in ne samo v tem primeru, tudi v drugih primerih me zanima. Ali boste opustili to načelo povzročitelj plača? Ker pot je že trasirana, s tem interventnim zakonom glede odpadne embalaže, je ta pot že trasirana. Država je nase prevzela en pomemben del stroškov, ki bi jih bili dolžni plačati tisti, ki te odpadke   (nadaljevanje) ustvarjajo. Tako imamo v veljavni zakonodaji napisano in te veljavne zakonodaje se očitno Vlada ne drži. Me zanima, ali tudi v prihodnje bodo davkoplačevalci prisiljeni preko takih ali drugačnih skladov - enega ste že omenili, da naj bi se ustanovil - prisiljeni plačevati namesto povzročiteljev nastalo škodo oziroma sanacijo, recimo konkretno, degradiranih območij. Ker vemo, zakaj in na kakšen način so nastale, in vemo, kdo je tisti, ki te stvari povzroča. Mislim, da ta politika ni ustrezna, je napačna, je pa bila že nastavljena z vašim predhodnikom. S tem interventnim zakonom je pot trasirana in zelo težko se bo tu potegnilo korak nazaj.  Prej sem omenjal Magno. Poznam kar nekaj investitorjeve, ki niso uspeli pridobiti, po tistem, ko so dobili gradbeno dovoljenje, uporabnega dovoljenja, zaradi tega, ker je en kvadratni meter, konkreten primer, hleva posegal na tako imenovano zeleno barvo v prostorskem načrtu. En kvadratni meter! Okrog ima pa 30 hektarjev lastnih zemljišč. Da ne govorimo o tem, da ta ista kmetija, ki želi razvijati dejavnost, odpreti dodatne turistične apartmaje in tako naprej, tega ne more narediti zaradi tega, ker nek kozolec, ki leži na zeleni barvi, v njem ni mogoče urediti apartmajev; seveda, dokler ta barva ne bo oranžna, OPN, OPPN in vse ostale navlake, kar jih še imamo, pa veste, koliko časa traja. In te osvežitve zakonodaje, ki ste jo omenili, ne vidim v tem smislu, da se bodo te stvari uredile, vsaj po tem, kar ste vi povedali danes na začetku. Zdaj ta prostorska zakonodaja, moram reči, da pa je povzročila težave. Če gradbena ni bila tak problem, novelacija lani 1. 6., pa mislim, da je bila prostorska korak nazaj in da še otežuje v številnih primerih umeščanje v prostor in še bolj komplicira postopke in draži postopke. Vi ste omenili, da boste dosegli pocenitev postopkov za ljudi tudi do desetkrat; omenili ste v povezavi z lokacijskimi prevetritvami, če se dobro spomnim. Ampak ta lokacijska prevetritev je v bistvu dodaten strošek za ljudi. Dokler je ni bilo, je bil to podatek iz uradnih evidenc, ki ga je bil uradnik dolžan dati, če že posameznik ni bil sposoben tega pogledati. Zdaj po novem občine vse te stvari zaračunavajo, in to v ne majhnih zneskih. Tudi vsi investitorji, ki želijo iti po tej poti, imajo dodatne stroške; vprašanje je, ali so potrebni.  Na področju stanovanj smo slišali zelo zanimiva stališča. Slišali smo tudi, da zdaj je pa, upam, da tudi odgovorna nadkoalicijska Levica, ne samo pristojna in zaslužna, da so pet točk spravili v sporazum z vladno koalicijo. In pot, po kateri naj bi šli, tudi v napovedi koalicijske pogodbe, govori o tem, da naj bi neka proračunska sredstva zagotavljali, da to področje okrepimo. Potem slišim, da naj bi ustanovili neko agencijo, ki bi se ukvarjala z oddajo in najemom stanovanj in ki bi bila neko varovalo, da tistemu, ki bo nekomu dal stanovanje, ne bo treba, če najemnik ne bo plačeval najemnine, recimo, kar je kršitev pogodbe, ampak po obstoječi zakonodaji, žal, ni mogoče takega najemnika iz stanovanja odsloviti, razen preko sodbe sodišča, kar pomeni v naših razmerah dve leti mukotrpnega dela. Torej, namesto da bi se regulativa uredila na tak način, da bi na eni strani bili najemodajalci varni v takih primerih, najemniki pa zaščiteni, ko svoje obveznosti izpolnjujejo, greste vi zdaj v smer, da se bo neka državna agencija ustanovila, kar imate sicer tudi v stanovanjskem programu oziroma v resoluciji iz leta 2015 popolnoma ponesrečeno napisano sicer, ki naj bi bedela nad tem in ki naj bi predstavljala neko varovalko tako najemodajalcu kot najemniku. To je popolnoma napačna pot. Kot je popolnoma napačna pot neko zagotavljanje dodatnega denarja v proračun za gradnjo nekih stanovanj. Omenili pa ste pot, ki je prava - nadomestitev neprofitne s stroškovno najemnino in tistim, ki ne zmorejo plačila stroškovne najemnine, zagotavljati subvencijo. To pa je prava pot. Pomeni sicer bistveno več denarja v proračunu, ampak skozi ta mehanizem in ob ureditvi, sprostitvi zakonodaje bi se dogajala tudi gradnja neprofitnih stanovanj. Ker če bo imel investitor stroškovno najemnino, se pravi, da bo imel garancijo, da se mu vložek, ki ga vlaga v tako stanovanje, povrne, se bo tega tudi lotil, še posebej, če bo država ustrezne mehanizme pri plačilih komunalnega prispevka in pri zagotavljanju zemljišč vzpostavila in seveda pri tej regulativi, kar se tiče dovoljenj. Torej po tej poti bi verjetno bilo potrebno iti, ampak mislim, da to, kar je zdaj predvideno, ni ta pot. Omenili ste, da se bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije ukvarjal samo z gradnjo najemnih stanovanj, ne več tržnih – OK, to je pravilna usmeritev – na drugi strani ste pa pozabili vse ostale, kajne, po naši zakonodaji so tudi občine dolžne zagotavljati pogoje za gradnjo javnih stanovanj, najemnih. In ena izmed občin, ki se s tem že nekaj časa ukvarja, je Mestna občina Koper. Tukaj imam nek projekt oziroma to ni projekt, bom povedal, kaj je, ampak, nameravajo v kratkem, pristopiti h gradnji 90 najemnih stanovanj. 8. novembra 2018 so na ARSO naslovili zahtevo za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Se pravi, vprašanje, ali je sploh potrebno delati PVO? Ne vem, zakaj bi ga bilo sicer za tak projekt potrebno delat, ampak, 8. november. Danes smo 25. marca, pred kakim tednom je bilo odgovorjeno, da so 65. v čakalni vrsti, povprečen čas reševanja je 20-25 vlog na mesec, kar pomeni, da bodo na vrsti tam nekje maja meseca. 8. november, kajne, vloga na 22-ih straneh, samo za ugotovitev, ali je sploh PVO potreben, kje je še vse ostalo. Torej, glejte, tak objekt, z 90 stanovanji se zgradi v 12-15 mesecih. Papirologija za tak objekt pa traja od 24 do x mesecev. Torej na tak način verjetno povečanja stanovanjske gradnje, predvsem v javnem, neprofitnem delu, tudi pri tistih, ki to namero in voljo imajo, teh ciljev ne bo mogoče doseči. Torej, kaj boste storili, konkretno, da se bo to spremenilo, konkretno? Omenil ste da, je pri ARSU bil omenjen kadrovski problem. Ne, ni problem kadrovski, glejte, pri vseh teh zadevah ni problem v kadrih, ampak v regulativih. Vse te stvari se da reševati, tako na tem področju, kot na področju Centra za socialno delo in tako naprej, z ustrezno regulativo. Ta pa ni bila omenjena, razen teh treh točk pri prostorski in gradbeni, ki ne bodo tega rešile, glejte, tega, te spremembe, ki ste jih napovedali, žal ne bodo rešile. Potem na področju okolja, je bila omenjena prenova številne zakonodaje. Zdaj, v koliko bo šlo za zakonodajo, ki bo omogočala, tako kot sem prej omenil, na eni strani varovanje okolja, zaščito tam, kjer je to potrebno in razbremenila te postopke tam, kjer to ni potrebno, potem je to OK. V kolikor bo šlo za neke druge stvari ali pa formalizme, potem mislim, da tukaj ne bo neke nove dodane vrednosti in v tej povezavi ste tudi omenil, kajne, nadgradnjo vpisa pravice do čiste pitne vode v Ustavo. Nadgradnja, po moje, je v tem, da se to pravico ljudem zagotovi in če Računsko sodišče za neko okolje ugotovi, da pač ta pravica ni bila zaradi operativnih slabih aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor v preteklih letih zagotovljena, da se pač z ustreznimi ukrepi to omogoči. Pred leti, ko se je pripravljal, en konkreten primer, obala vemo, da je problematična, kar se oskrbe z vodo tiče. Dolgo let so sanjali, kako bodo to vodo kot alternativni vir, dobivali iz Brestovice, kljub temu, da vemo, da je ta vir problematičen. V občini, iz katere jaz prihajam, leži neko zajetje, ki se mu reče Malni, ki ima, ne samo čist pitni vir, ampak tudi kapacitete za bistveno več, kot jih trenutno zagotavlja, za območje Pivške doline in ko se je ta projekt, ki je bil financiran iz evropskih sredstev, v višini, mislim da okrog 23 milijonov evrov, lani se je zaključil, začel izvajat, je bila pobuda dana, da se takrat dimenzija cevi planira tako velikih, da bo mogoče, ko bo zaključen, zagotavljat preko tega vira tudi dodatno rezervno oskrbo za obalo. To takrat ni bilo odobreno, zdaj pa slišim, da naj bi obala zagotavljala čisto pitno vodo z razsoljevanjem morja – ker so na eni strani odvisno od Hrvatov, na drugi strani so viri vprašljivi, glede na to, da se populacija tam, na tistem območju veča, torej, konkretno vprašanje. Zdaj ta primer govori o tem, da mi na tem področju očitno nimamo neke ustrezne politike, ker če bi jo imeli, bi te sheme bile narejene. Uradniki na ministrstvu bi enostavno samo po shemah, se pravi po politiki, ki bi bila zastavljena, delali in zagotavljali nek normalen dostop do čiste pitne vode, ker to, da smo tu vpisali oziroma, da ste vpisali v ustavo ne pomeni nič. Vodo je treba zagotavljati s konkretnimi ukrepi in konkretnimi dejanji. In me zanima, kako gledate na zagotavljanje oskrbe čez recimo, to je pač pred vrati, 30, 50 let za Obalo? Kaj bo alternativni vir za čisto pitno vodo na Obali? Razsoljevanje morja ali kaj drugega? Potem je bilo na področju odpadkov omenjeno, da se bo tudi ta odpadkovna zakonodaja prenovila, ker imamo zdaj interventni zakon in tako naprej. Omenjeno je bilo tudi, da ne rabimo delati nove zažigalnice po vzoru Dunaja – jaz se strinjam, imamo v tej državi kar nekaj obratov za toplotno obdelavo odpadkov in me zanima, ker je bilo omenjeno, da ste pristaš načela vsaka država naj poskrbi za svoje odpadke, zakaj je recimo potrebno sežigati opuščene oziroma lesene tramove iz železnic, ki jih zdaj menjujejo pospešeno? Zakaj tega ne moremo sežgati v Sloveniji? Jaz poznam vsaj štiri obrate, ki bi to brez problema lahko naredili in imajo vse standarde za tak primer, vse tehnične pogoje za to. Ne gre za noben nevarni odpadek, gre za les, ampak mi te tramove vozimo v tujino in plačamo bistveno držaje kot bi bilo to potrebno. S tem da seveda nekateri posredniki služijo na tem. Torej, zakaj teh tramov ne moremo sežigati konkretno vprašanje pri nas doma in kaj boste naredili, da jih bomo? Vam jaz povem, zakaj jih ne moremo, zaradi tega, ker vsi ti, ki imajo te kapacitete in tehnično izpolnjujejo te standarde, bi morali zahtevati dopolnitev okoljevarstvenih dokumentov. Vedo kaj to pomeni. Vedo, da se jim lahko zalomi še pri osnovni dejavnosti in tega ne bodo naredili. Torej kaj bo država naredila, da bomo resnično to, kar ste uvodoma povedali, svoje odpadke obdelovali, se pravi nenevarne odpadke obdelovali sami in kaj bomo naredili, kaj boste naredil, da tukaj ne bodo po nepotrebnem služili neki posredniki in vsi ostali, ne pa domača industrija in pa domača predelava. V okviru podnebnih sprememb so bili omenjeni zaveze, cilji in tako naprej. Torej konkretno, kdaj bo Šoštanj prenehal z obratovanjem v luči tega, kar je bilo povedano? Na drugi strani vemo, da je najbolj čista energija za proizvodnjo elektrike vodna energija. Vi boste pa v kratkem ustavili možnost izkoristka vodne energije v porečju Mure, zaradi nekih civilnodružbenih iniciativ, ki pa vprašanje koliko so… ne bom rekel strokovno, ampak okoljevarstveno podprte, ker glejte, na porečju Mure naša sosednja država, ne samo Avstrija, ne samo, da izkorišča ta vodni potencial, ohranja naravo, omogoča preko tega izkoristek v turistične rekreativne namene in vse ostalo, omogoča protipoplavno varnost in vse ostalo, mislim, Slovenija pa iz kakšnih razlogov tega na spodnjem delu Mure ne more narediti? Vi ste se zavezali v koalicijski pogodbi na predlog predvidevam nad koalicijske Levice, da tam vodnih elektrarn ne bo. Torej, od kje bo manko te energije, ko Šoštanj ne bo več obratoval, konkretno vprašanje? Od kje? Vodnih virov očitno ne bomo izkoriščali, ki jih imamo gratis na voljo, vetrnih očitno tudi ne, fotovoltaika je pase, torej od kje? Če želimo slediti tem zavezam glede podnebnih sprememb.  Nekaj podobnega je, kar se tiče usmeritve, ki je pa po moje je pravilna, glede teh plastičnih vrečk. Mislim, da je skoraj ni police v trgovinah, skoraj je ni, kjer ne bi se soočili s plastično embalažo, za enkratno uporabo rečemo temu. Od tega, da kupiš ne 200 ali pa 300 gramov, ampak 80 ali pa 90 gramov motovilca v plastični embalaži, da ne naštevam naprej, v kaj vse. Se pravi ta del plastične vrečke je relativni majhen del problema in glede vsega ostalega, če smo to pot zastavili, pa mogoče je lahko Slovenija tukaj prva na evropskem zemljevidu. Kaj konkretno in kdaj, da se bo ta pot nadaljevala? Ki bo potem res rezultirala v tem, da se teh nepotrebnih odpadkov v nekem  (nadaljevanje) nekem dolgoročnem obdobju, če se ne znebimo, da jih vsaj bistveno omejimo. Ker ta zdaj oprostite glede teh vrečk, se zdi bolj piarovska kot kaj drugega, tako da še posebej v luči vsega ostalega, kar se nam dogaja s povečanjem tonaže odpadkov na drugih segmentih. No in še zadnje oziroma predzadnje. Bilo je omenjeno tudi področje glede prometa. Jaz ga omenjam z vidika hrupa, ki je neko področje, ki tudi spada v domeno Ministrstva za okolje in prostor, pa ni bilo omenjeno. Ta hrup recimo se je negativni meri zlorabil po moje uveljavil tamle za Bežigradom, ko je mesta oblast tukaj v Ljubljani investitorju, s tem, da je v OPN dvignila te parametre glede hrupa, preprečila, da bi lahko začel bežigrajski stadion obnavljati, ker so mu napisali take pogoje, da jih ne bi uspel izpolnjevati v času gradnje, ker bi tisti gradbeni stroji te nivoju presegali, torej tukaj ej bila zakonodaja zlorabljena, neposredno po moji oceni. Na drugi strani pa imamo kar nekih območjih, kjer so ljudje vsakodnevno izpostavljeni preseženim meram hrupa, pa to ne bi bilo potrebno. Omenili ste železnice, kjer ministrstvo dela predvsem v tem smisli, da se kupujejo nove kompozicije. V enem pomembnem delu železniškega omrežja že vedno vozijo dizel lokomotive in če vozijo podnevi, mogoče to ni toliko moteče, ampak, ko vozijo ponoči, pa bistveno presegajo dovoljene ravni po moje, pa je to problem. Govorim o progi Divača-Ljubljana, predvsem v tistem delu Divača-Borovnica, ker do tam vozijo. Nobene potrebe ni, da bi se ta promet opravljal s temi glasnimi dizel lokomotivami in me zanima, kaj boste kot minister naredili, da se ta uredba glede hrupa spoštuje in da vsi ti kraji, vmes je namreč ogromno stanovanjskih naselij, v nočem času s to prekomerno preseženo hrupnostjo ne bodo več obremenjeni, ker za to ni več, poudarjam, nobene potrebe, proga je elektrificirana, električne lokomotive so dovolj zmogljive in je bolj po moje problem neke logistike pri Slovenskih železnicah, da nek vlak, ki pride iz Sežane potem ne stoji tam na tisti postaji prazen čez noč, ampak ga usmerijo proti Borovnici. Še zadnje vprašanje, mogoče ne neposredno se ne dotika vaše bodoče ministrske funkcije, ampak kot minister boste imeli pomemben položaj v Vladi. Vi ste lani februarja 2018 v parlamentarno proceduro vložili Zakon o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, ki bi omogočal uporabo kanabisa v zasebne in rekreativne namene. Ta zakon ni bil sprejet. Zanima me, ali boste kot minister vplival na kolege v Vladi, a boste tak zakon ponovno injiciral? Oziroma kakšno je vaše stališče oziroma, zakaj menite, da ta zakon lani ni bil sprejet? Hvala lepa.

Hvala lepa.  Besedo ima gospa Nataša Sukič, pripravi se Aleksander Reberšek. Gospa Sukič, izvolite.

Ja hvala lepa za besedo. Predsedujoči, spoštovani kandidat za ministra! Mnogo tega ste povedali. Pri nekaterih stvareh ste ostali malo nedorečeni, zato bom jaz postavila kar nekaj vprašanj. Začela bom… sprehajala se bom od globalnega k lokalnemu, se pravi začela bom s podnebnimi spremembami, ki ste jih očitno prepoznali kot pomembne, glede na to, da ste omenili dolgoročno podnebno strategijo, ki naj bi se oblikovala, vendar je to ostalo malo nedorečeno, pa me zanima, poglejte mladi za podnebno pravičnost so tukaj in postavili so pred nas zelo jasne zahteve, tudi predlagali zelo jasne ukrepe, pa bi za začetek vprašala, kako komentirate zahtevo mladih za podnebno pravičnost, da bi Vlada Republike Slovenije morala svoje politike in svojo proračunska sredstva in preostale mehanizme, preusmeriti v reševanje podnebne krize in omejiti rast globalne temperature za največ 1, 5 stopinje glede na predindustrijsko dobo? Zanima me, ker sama dolgoročna strategija tam nekje odmaknjena v prihodnosti, ne bo zadoščala, treba je ukrepati zdaj in takoj. Kateri so ti projekti vezani na omenjeno podnebno krizo, ki jih boste kot minister prednostno vzbujali? Recimo, ali so to recimo elektrarne v skupnosti lasti, so to stanovanjske zadruge s pasivno gradnjo, so to recimo skupnostni vrtovi, je to spodbujanje somobilnsot in prenos drugih kolektivnih dobrih praks, je to   kaj drugega ali nič od tega? To me zanima bolj konkretno. Opozorila bi rada na absurd na katerega smo v Levici že večkrat opozorili in sicer me zanima vaš odgovor, ali menite, da je trenutno skupno 15 odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar bi naj bil cilj, mislim da je to v evropski direktivi, če se ne motim ta cilj postavljen, za Slovenijo primeren doprinos k uresničevanju pariškega sporazuma glede na to, da smo mi že do leta 2014 zmanjšali emisijo toplogrednih plinov za 19 odstotkov. Se pravi, že takrat smo presegli ta cilj pa me zanima, kakšne ambicije boste vi zasledoval kot minister in za koliko bomo mi presegali to ambicijo, ki je bila postavljena do leta 2030 s stranmi Evropske komisije? S kakšnimi ukrepi si boste kot minister za okolje torej prizadevali zato, da se te emisije toplogrednih plinov čim bolj zmanjšajo in s katerimi ukrepi bi vi kot minister ozelenili naš proračun? Na kakšen način boste pospešili prehod v pravično brezogljično in krožno gospodarstvo? Nekaj malega ste sicer omenjali, vsaj v predstavitvi pa me zanima preciznejši odgovor, navsezadnje se to lahko tudi posega na davčno zakonodajo. Kako torej iti v tej smeri in ozeleniti naš proračun v čim večji meri? Zanimivo je, da si niste frackinga niti malo dotaknili v svoji predstavitvi pa vemo kašen problem je to. S tem je bilo že ničkolikokrat težav, nič koliko afer povezanih s tem, zdaj se pa za nameček predvideva celo širitev frackinga na 200 kvadratnih kilometrov površin, kar bi za Slovenijo pomenil enormno okoljsko bremenitev ter grob poseg celo v biosfero področje Mura, ki ga je Unesco razglasil lani.  Vsi vemo, da fracking dokazano onesnažuje pitno vodo, dokazano onesnažuje zemljo in zrak. In zaradi imitiranja toplogrednih plinov je tudi spodbujevalec tako globalnega segrevanja, povzroča pa tudi goste in močne potrese tam, kjer se to izvaja in pa navsezadnje, končni produkt frackinga je tudi plin za potrošnike, ki pa seveda imitira strupene snovi, recimo pri uporabi v kuhinji. Zdaj vemo, da se fracking izvaja na dveh vrtinah v Petišovcih, se pravi na peščenjakih, ki so nekako takšni kot obstajajo na Nizozemskem, kjer je to črpanje zemeljskega plina s to metodo privedlo do številnih potresnih sunkov zaradi česar je prišlo do poškodovanja hiš in Nizozemska vlada je prebivalstvu morala plačati seveda velike odškodnine zaradi tega.  Skratka, ne moremo se sprenevedati, da lomljenje tal za črpanje zemeljskega plina ne povzroča nevarnosti tako za zdravje ljudi, živali in tudi za kmetovanje in kot rečeno povzroča potrese, onesnaževanje pitne vode in tako naprej in pri nas se nahaja in naj bi se razširil na zelo občutljivo področje.  Sicer zadnje informacije iz medijev pravijo, da naj bi ARSO odredil izvedbo presoje vplivov na okolje, po tem scenariju pa do izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za ta fracking naj ne bi prišlo, ali pa naj bi se zel zavleklo. Vemo kakšni so kapitalski interesi Ascent Resources, ki je pritiskalo na vašega predhodnika zelo konkretno, to vsi vemo. Zdaj se lobira in pritiska na našo Vlado in bo posledično pritiskal tudi na vas, torej pritiska celo britanska vlada. Pred nedavnim je o črpanju prekmurskega plina spraševal recimo britanski zunanji minister Jeremy Hunt.  Zdaj, če mi vse to pogledamo, se sprašujem oziroma vas sprašujem, kako je torej mogoče, da vlagatelji, da neka multinacionalka grozi kar ministru, da se ugotovijo nedovoljeni pritiski na zaposlene, to pomeni seveda vmešavanja v uradni postopek, pri tem je moral odstopiti celo sam direktor agencije, pri čemer investitor zaenkrat ne nosi nobenih posledic. Kako bi vi to torej komentiral? Kako se vi osebno opredeljujete do tega frackinga v Petišovcih? Ali boste torej karkoli ukrenili, da ta fracking onemogočite? Predvsem pa, kako nameravati zaščititi biosferno območje Mura pred škodljivimi vplivi tega frackinga, če naj bi se še celo širil, kot je slišati?  Skratka po vsem povedanem, ali vi ne menite, da bi pravzaprav morali dejansko prepovedati, enkrat za vselej se odpovedati temu, prepovedati to zadevo in zaključiti to zgodbo? Zdaj, pri samih sežigalnicah smo danes že precej, je bilo nekaj rečeno, ampak meni se ne zdi dovolj dorečeno oziroma morda bi opozorila na razne mite in resnice o sežigalnicah, ker ti miti so zelo dobro PR orodje, kadar govorimo o sežigalnicah, dejstva pa so seveda precej drugačna, na kar opozarjajo ugledne okoljevarstvene nevladne organizacije, s katerimi seveda vi sodelujete, kot ste rekli, kar je tudi prav. Recimo, en takih mitov, ki pravi, da je sežiganje odpadkov vir obnovljive energije. To seveda ni res. Komunalni odpadki recimo so neobnovljivi. Sestavljajo jih razni odvržni materiali kot so papir, plastika, steklo, ki so proizvedeni it končnih virov in tako naprej, ne bom zdaj šla v prevelike podrobnosti. Potem eden izmed mitov pravi: Moderne sežigalnice so opremljene z napravami, ki nadzorujejo onesnaževanje kot so denimo filtri, pralniki plina, zaradi katerih so varne za okolico. Vse sežigalnice, seveda vemo in tukaj se ne moremo sprenevedati, predstavljajo znatno tveganje za zdravje in okolje v skupnosti, ki nanje mejijo, kakor tudi za prebivalstvo nasploh. Celo tehnološko najbolj naprede sežigalnice emitirajo na tisoče onesnažil, ki kontaminirajo zrak, tla in vodo in to so pač dejstva. In o tem sicer lahko debatiramo, ampak ne moremo se sprenevedati, da sežigalnice nikakor niso nevarne. Moderne sežigalnice, tretji mit, proizvedejo manj ogljikovega dioksida kot alternative. Dejstvo je, da sežiganje odpadkov pripeva k podnebnim spremembam in sežigalnice emitirajo več ogljikovega dioksida na enoto električne energije in ne obratno. Nadalje: Moderne sežigalnice učinkovito proizvajajo elektriko. To je spet eden izmed mitov. Sežigalnice vse predstavljajo masivno izgubo energije. Zaradi nizke kalorične vrednosti odpadkov lahko sežigalnice proizvedejo le majhno količino energije in pri tem uničijo velike količine materialov, ki bi bili ponovno uporabljeni, če bi jih seveda reciklirali. In še zadnji v tej vrsti mitov: Sežigalnice zaposlujejo v svojih okoljih. Poglejte, recikliranje ustvari od 10- do 20-krat več delovnih mest kot jih bodo ustvarjale sežigalnice, ali sežigalnice, če bomo v to šli. V glavnem, dejstvo je, zdaj če povem, že v operativnem programu je bilo predvideno, da se pri nas do leta 2020, naj bi s termično obdelavo zaradi pridobivanja energije, se pravi sežiga in sosežiga obdelali vse odpadke razen pepela in žlindre, ki itak je logično, ker to je že pač zgorelo, ter bioloških odpadkov iz gospodinjskih dejavnosti in odpadkov iz rudarjenja. Vse ostalo torej naj bi se sežgalo, ali sosežigalo. Glavna sestavina odpadkov, ki jim daje kurilno vrednost, zaradi česar so sploh primerni za sežig, vemo da je plastika. Ampak vsi pa tudi vemo, da se ravno pri kurjenju plastike sprošča vrsta strupenih snovi. Mislim, to je pač dejstvo. In potemtakem, sežigalnice so v bistvu korak stran od vzpostavljanja krožnega gospodarstva o katerem tako radi govorimo kako bo to naša perspektiva, kako bomo delali v to smer, ker je pač vsak odpadek surovina. In zanimivo je še nekaj. Pri ločevanju in zbiranju odpadkov smo prvi v Evropi, pri recikliranju pa šapamo. Jaz sem bila na Dunaju in sem si ogledala to sežigalnico in tam sem tudi slišala, da niso najboljši pri ločevanju in zbiranju odpadkov prebivalcu, ker smo videli tiste kupe teh raznih odpadkov, raznoraznih, tu pri nas bolj strogo ločujemo in smo res uspešnejši mogoče od njih in mogoče bi vendarle malo pogledali kakšne je torej že pri nas zavest in kultura tega ločevanja in kaj bi se dalo mogoče vse narediti glede recikliranja. Mene res bolj zanima vaš bolj konkreten pogled na te - vaše stališče. Torej, kakšno je dejansko vaše stališče do tega sežiga? Prej ste rekli, mislim, ni se dalo razbrati, ali ste čisto za, ali ste proti, rekli ste, da je javna razprava, gor-dol, ampak čisto vaše stališče me zanima, no, do tega, torej do sežiga z namenom pridobivanja energije. Ali torej nameravate postaviti to eno sežigalnico, prvo sežigalnico, o kateri je govoril že minister Leben, pa me zanima, prej ste rekli, da je potrebno preveriti obrate, pa me zanima, kateri so ti obrati? Kaj pomeni to konkretno za Anhovo? Ali to morda pomeni, da bomo ponovno sežigali odpadke v Lafarge-u? Kaj konkretno to v resnici pomeni? In pa, če sem malo, malo se moram »pohecati«, kajne. Ali nameravate za gradnjo najprej naročiti maketo te sežigalnice in koliko menite, da bi ta maketa lahko stala oziroma kako, resno vprašanje, kako nameravate izvesti javno naročilo v tem primeru? Še zadnji krog vprašanj. Zanima me ali boste podprli ustanovitev delovne skupine, v kateri bi poleg oblikovalcev politik, bili tudi strokovnjaki, okoljevarstveniki, predstavniki civilne družbe za pripravo načrta za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, najpozneje do leta 2030, ter plan prehoda regije v zeleno in socialno prihodnost? Zanima me, ali podpirate zahtevo mladih za podnebno pravičnost, za 40 % znižanje emisij v prometu, do leta 2040, glede na leto 2005 in če da, s katerimi ukrepi in politikami boste to zagotovili? Zdaj, kar se tiče hidroelektrarne na Muri, vemo, da je minister Leben, se je ostro zavzel proti gradnji te elektrarne – pa me zanima, čisto vaš osebni pogled; Kako torej vi to vidite? Ali menite, da bi bilo treba prepovedati to gradnjo in kdaj bo sprejeta uredba o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode, za proizvodnjo električne energije na delo vodnega telesa reke Mure, od Sladkega vrha do Veržeja? In čisto na koncu glede stroškovnih najemnin, o katerih je bilo danes že tudi večkrat govora. Torej, kako si vi konkretno to stroškovno najemnino predstavljate. Ali boste torej ukinili neprofitno najemnino vsem, ki jo trenutno plačujejo? Za koliko procentov boste to neprofitno najemnino dvignili, da bo predstavljala, tako imenovano, stroškovno najemnino? Omenjali ste sicer subvencijo od države za premostitev razlike, pa me malo bolj precizno tole, vseeno zanima, hvala lepa, toliko.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo Aleksander Reberšek, pripravi se Lidija Divjak Mirnik. Gospod Reberšek, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lepo pozdravljam vse prisotne, še posebej lepo pozdravljam kandidata za ministra. Jaz bi rad izpostavil dobro sodelovanje s prejšnjim ministrom, ministrom Lebnom, ki je imel resnično posluh za lokalno problematiko. Sam prihajam iz Savinjske doline, zato se bom navezal majčkeno na naše konkretne probleme iz Savinjske doline. Minister je prišel na teren, prišel si je pogledat naše konkretne probleme, prav tako pa nas je sprejel na ministrstvu, vse župane Spodnje Savinjske doline in pa mene, kjer smo ga še bolj konkretno seznanili z vsemi problemi. Mene zanima, če boste s to prakso nadaljevali in če boste dali obljube in pa zaveze s strani bivšega ministra Lebna upoštevali tudi vi? Tukaj želim izpostavit zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje in pa sanacijo kritičnih območij na območju Braslovče, Polzele in pa Šmartnega ob Paki. Prav tako zagotavljanje poplavne varnosti na ostalih vodotokih Bolska, Trnavca in pa Ložnica. Ključni za zagotavljanje poplavne varnosti so mokri in pa suhi zadrževalniki, osnova za njihovo gradnjo pa je državni prostorski načrt, za katerega Ministrstvo za okolje in prostor trenutno pripravlja vse potrebne podlage. Zato smo se na sestanku z bivšim ministrom dogovorili tudi o sestavi delovne skupine, ki jo bodo sestavili tudi predstavniki občin Spodnje Savinjske doline in katero bo imenoval pristojni minister. Za prvi delovni sestanek z vsemi župani in pa z mano, naj bi še letošnjo pomlad, po navodilu bivšega ministra, na terenu sklicala Direkcija za vode. Zanima me torej, če podpirate ta predlog o sestavi delovne skupine za večjo poplavno varnost Spodnje Savinjske doline? Dovolite pa mi, da se dotaknem tudi suhega zadrževalnika na Merinščici, ki zagotavlja večjo poplavno varnost polovice Spodnje Savinjske doline. V letošnjem letu so v rebalansu proračuna zagotovljena sredstva za izgradnjo tega suhega zadrževalnika, pa me zanima časovnica. Jaz verjamem, da ne morete imeti vseh podatkov v glavi in mi lahko na to vprašanje odgovorite tudi pisno in pa kasneje. Hvala lepa, zahvaljujem se vam za vaše odgovore.

Hvala lepa. Besedo dajem kandidatu, gospodu Zajcu, da odgovori na vprašanja, izvolite.

Hvala. Bom kar začel pri gospodu Černaču glede očitka iz prejšnjega mandata, da vaših predlogov nismo upoštevali. Jih sprejemam. Mislim, da v odločni meri tudi upravičeni v tokratni novelaciji oziroma osvežitvi gradbene zakonodaje, tako kot sem povedal na začetku, mislim delati drugače, če boste želeli, pridemo naslednji teden tudi v vašo poslansko skupino s svojo strokovno ekipo predstaviti kaj poleg tistih, ki sem jih v uvodu omenil, katere spremembe planiramo. Prepričan sem, da bomo dobili od vas še dodatne predloge, ki jih lahko vnesemo v zakonodajo preden damo zakonodajo v javno obravnavo. Tako, da če se boste strinjali, pridemo k vam tudi glede tega.  Magna in zaščita vode. Kolikor sem obveščen, pa mislim, da sem pravilno, ta poseben zakon o Magni se ni aktiviral. Celoten postopek se je izpeljal po veljavni zakonodaji, je pa tukaj problem 69. in 74. Člen, ki ga bomo v tem letu odprli, naredili bolj jasnega, ne bomo dopuščali v primerih kjer lahko taki objekti negativno vplivajo na podtalnico, izjem, zato da v prihodnosti ne bomo imeli takšnih razprav, ali je bilo kaj vse vredu ali ne. Tudi nekatere določbe iz uredb bomo dvignili na zakonsko raven ravno zaradi tega, da se v bodočem, kot ste tudi sam ugotovil, preprečimo takšne primere, da je zakonodaja jasna, da se ve kaj lahko in kaj ne in zakaj ne, zaradi varovanja okolja. Prva ena naših osrednjih nalog našega ministrstva je ravno skrb za vodne vire.  Povzročitelj plača. Mislim to, da se je minister Leben s tem ni strinjal, ne moremo sklepati iz interventnega zakona. Interventni zakon je bil potreben, če smo hoteli nastalo situacijo, ki se nam je na področju odpadkov zgodila, da nas odpadki ne zasujejo, je bila potrebna intervencija države, v prihodnosti pa to ne sme več biti praksa. Zato bomo tudi v Zakonu o varovanju okolja uvedli ta način, da podjetja, ki so rizična, v naprej plačujejo oziroma dajejo v sklad za take primere, da tudi če pride potem do stečaja, itn., da imamo mi zagotovljena ta sredstva za sanacijo. In ta princip / nerazumljivo/ bo še okrepljen, ne da bi ga ošibili.  Kar se tiče problema kmetov, ki želijo razširiti svoje objekte, sem že omenil na začetku v predstavitvi, da tukaj jim gremo nasproti, da jim ne bo treba čakati na odprtje OPN, ampak bodo to do določene mere, ki jo zdaj, če boste to podprli tudi v parlamentu, to površino na katero se lahko razširijo, bomo celo povečali kot v primerjavi s tem kar je zdaj, tako da tukaj gremo nasproti in razumemo to problematiko.  Pri stanovanjih. Tukaj bom malo povezal oziroma združil vprašanja. Mislim, da je s tem, ko spreminjamo neprofitno v stroškovno najemnino, ravno to zagotovimo, da imajo občine več sredstev za to, da gradijo stanovanja. Je pa problem to kar ste omenil, glede soglasja, ampak mi smo morali, glede na to, da smo na Arsu v res velikih zaostankih smo morali prioritete določiti in te prioritete so državni projekti pa projekti, ki črpajo Evropska kohezijska sredstva, da ta sredstva ne bi bila ogrožena. Naslednji korak pa je, ki ga že delamo in smo pri zaključku tega, je pa pač sistemska sprememba oziroma sprememba zakonodaje in uredb tam kjer ni potrebne, da se komplicira. To zdaj zaključujemo, ta pregled. Predloge so nam posredovali tako predstavniki podjetij kot tudi sam Arso in to bo v teh korakih oziroma v teh spremembah zakonodaje, ki je načrtovana, tudi v največji možni meri upoštevamo na ta način, da se ti postopki potem hitreje speljejo, ker pravilno ugotavljate, da s tem bomo še največ oziroma pomembno doprinesli k temu, da se več stanovanj gradi.  Glede pravice do pitne vode. Za enkrat ta paket še pripravljamo, je sprememba, ki je nastala s tem opisom v Ustavo tudi ta, da je treba na novo določiti razmerja med državo in lokalnimi skupnostmi v razmerju do zagotavljanja pitne vode in to je tisti mogoče največji del, kjer je treba največ razmisleka dati. Kar se pa tiče sofinanciranja države, da se to zagotovi, pa sem že v uvodu povedal, da bomo za začetek   (nadaljevanje) iz vodnega sklada namenili sredstva, da se ta gradnja pospeši, da se pomaga občinam, ki same te vodooskrbe niso sposobne zagotoviti.  Sežigalnica, bi tudi obema odgovoril hkrati. Sežig je zadnji v vrsti hierarhije ravnanja z odpadki, prej je treba vse ostalo storiti. Ampak tudi ko govorimo o recikliranju, materialov ne moremo reciklirati v nedogled. Se pravi, na koncu pride do te točke, kjer se moraš odločiti, kaj boš naredil, ali je to sežig ali boš pa odložil. In jaz ne pravim, ko ste me vprašali, kaj je moje točno mnenje, jaz pravim, da se moramo tu, če se odločimo za eno ali za drugo rešitev, nam mora biti jasno, kaj to pomeni. Torej, če gremo v sežigalnico, kje bo, na kakšen način bo delovala, kakšna bo ta količina, kakšni bodo stroški, kakšen bo nadzor. Če pa ne gremo, je pa treba tudi povedati, kam bomo to odlagali oziroma kakšni bodo stroški. Moje mnenje je sicer, da moramo za odpadke sami poskrbeti. Moramo vedeti, da imamo tu tudi odpadke iz industrije. Vsi imamo radi čisto pred svojim pragom, naj se zadeve rešujejo, ampak ne na mojem domačem vrtu. Treba se bo pač odločiti. In katerakoli odločitev bo sprejeta, jaz mislim, da mora priti od spodaj navzgor, mora biti predebatirana in ko se odločimo za njo, jo je potem treba izvesti. Makete pa ne bom po mojem dal delat, ker, recimo, da smo se kaj naučili, kajne. / smeh/  Plastične vrečke. Plastične vrečke so prvi korak. Po direktivi moramo od leta 2021 naprej se lotiti tudi ostalih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so embalaže za motovilec, recimo, ki ste ga omenili, in tako naprej. Mi planiramo to pripraviti že do drugega leta, upam, da nam tudi uspe, ker vrečke so tisti prvi korak, potem je pa še cela vrsta plastike, ki je nepotrebna. Tega problema se lotevamo na več načinov. Eden je tudi ta, da bomo to mejo 15 ton pri razširjanju odgovornosti znižali na nič. Potem bodo vsa podjetja, ki dajejo izdelke, recimo, če daš tak kuli na trg, boš razmislil, ali boš dal okrog njega tako embalažo ali ne, ker te bo to na koncu stalo in se bo ta cena odrazila v končni ceni za uporabnike. To je tudi eden od teh načinov, ko skušamo zmanjšati količino, že vstopno količino embalaže in plastike. Drugo je, da se poveže tudi znanstvene institucije z gospodarstvom, da se izdelke oblikuje na način, da se uporablja plastika, ki je primerna za reciklažo, in da se jih dizajnira na ta način, da te plastike ni preveč.  Promet in hrup. Trenutno je uredba o hrupu v ustavni presoji. Ko bo ta presoja končana, bomo videli, kaj bo treba spremeniti. Naši gredo sicer drug teden tudi do avstrijskih kolegov pogledat, kako imajo oni urejeno področje hrupa.  Mi kot Ministrstvo za okolje in prostor pri železnicah lahko delamo to, kar delamo, torej, da iz podnebnega sklada financiramo električne lokomotive. Pri dizelskih lokomotivah, ki vozijo ponoči, je pa za nas pomembno, da imamo meritve hrupa, ki dokazujejo, da je ta meja presežena, in potem pač moramo ukrepati.  Na koncu je bilo še vprašanje glede kanabisa. Res sem ta zakon vložil, še zdaj ga podpiram, bi si želel, da bi šel skozi. Ampak mislim, da je prvi korak, ki ga imamo v koalicijski pogodbi zapisanega, je najprej ureditev uporabe kanabisa v medicinske namene. To je tisti prvi korak, zakaj sem se za to zavzemal. Se mi zdi, da ni smiselno, da imamo kanabis, ki se ga množično uporablja, ki je po vseh podatkih manj problematičen kot, recimo, alkohol, tobak, celo sladkor, kajne, zdravstveno, da se delamo, da ne obstaja, da prepuščamo ves zaslužek črnemu trgu, namesto da bi država vstopila, regulirala, pobrala svoje davke in skrbela za to, da tudi uporabniki, ki obstajajo, pa če hočemo ali ne, uporabniki obstajajo, da vedo, kaj dobijo. Ampak, kot sem rekel, se mi zdi, da je najbolj pomembno, da v tem mandatu uredimo uporabo v medicinske namene, in bo to že en tak dober korak naprej.  Glede podnebnih sprememb. Mi si moramo za start zastaviti cilj,  (nadaljevanje) potem pa vse ostalo. Torej, če se lahko kot država vsi skupaj dogovorimo, kakšen je naš cilj 2050, je potem naslednji korak, kakšen cilj je za 2040, 2030, da sploh pridemo do tega cilja 2050, če bo to nevtralnost. In tu je pomembno vprašanje, ki ga je gospod Černač zastavil. Okej, gremo zdaj v nevtralnost, kje bomo dobivali, iz kje bomo pridobivali električno energijo. To so vprašanja, ki jih je treba hkrati tudi odgovoriti v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo. Se pravi, kako bo z obnovljivimi viri energije, kako bomo povečali energetsko učinkovitost. Vsa ta vprašanja bodo prišla na mizo in bo treba imeti odgovore.  Zakaj na Muri zaenkrat ne dopuščamo hidroelektrarn. Že po evropski habitatni direktivi je ne smemo. Mi moramo najprej izkoristiti vse ostale možnosti. Torej, najprej naj gre to, kar imamo že planirano na Savi, potem pa mogoče naprej. Ampak v tem trenutku mi na Muri ne rabimo gradit hidroelektrarne. Zato tudi vsa naša prizadevanja, našega ministrstva, da se sprejmejo vsa ta tri gradiva, ki smo jih pripravili, da gredo skozi Vlado, in da to zavezo, ki nam je, konec koncev, če je več vredno, nalaga tudi evropska zakonodaja.  Cilji do 2030. Takoj, ko sprejmemo cilj do 2050, če bo ambiciozen, ti cilji, ki jih imamo zdaj, ne bodo dovolj in bo treba dvigniti. To je v bistvu preprost odgovor. Bo pa treba povedati, kako. V tem trenutku, mislim, da do sredine meseca pričakujemo izračune Inštituta Jožef Stefan za različne scenarije, se pravi, glede na cilj, kaj bo to pomenilo za posamezni sektor, kaj bo to pomenilo za sektor kmetijstva, za sektor prometa, kaj bo tisto, kar bo treba storiti. In na podlagi tega se bomo lahko bolj konkretno pogovarjali o vsem. Se pravi, ko bomo enkrat imeli točne številke, kaj pomeni to za energetiko, kaj za promet, potem bo treba sprejeti odločitve. In mislim, da če sprejmemo odločitev, da bomo ogljično nevtralni, to pomeni tudi, da bomo morali Teš zapreti prej kot leta 2054. Hkrati bo pa treba odgovoriti, od kje nadomestiti to tretjino energije, ki jo zdaj Teš daje. Tu je pač treba biti toliko pošten, da take odločitve za sabo to potegnejo. Jaz mislim, da vseeno to moramo sprejeti in potem skupaj iskati zadovoljive rešitve. Se dajo najti, tudi tehnika bo šla naprej in mislim, da bomo do tega cilja lahko prišli do leta 2050.  Pri frackingu ne spreminjam mnenja ministra Lebna. Mislim, da to ni primerno za k nam. Arso je odločil, da bo treba narediti presojo vplivov na okolje, in ti postopki tečejo.  Kar se tiče pritiskov, jaz zaenkrat nisem nobenega pritiska doživel. Če bo, bom ravnal enako, bom prijavil institucijam, ki so za to pristojne.  Mislim, da sem sežigalnico pokril. Zdaj ne vem, koliko ste zadovoljni s tem odgovorom, ampak je to neka debata, ki jo je treba opraviti širše. Je pa moje osnovno vodilo, da smo sami odgovorni za svoje odpadke. Za Muro sem povedal. S stroškovna najemnino je pa tako, mi stroškovno najemnino moramo uvesti, če hočemo spodbuditi občine, tudi občine, da dvignejo fond najemnih stanovanj. Torej, da se jim pokrijejo stroški, ki jih imajo s tem, ko oddajajo stanovanja, in da hkrati se jim nabirajo tudi v fondu za gradnjo novih. To razliko bo pa pokrila država s stanovanjskim dodatkom. Na ta način bomo imeli tudi pregled nad tem, kdo dobiva te dodatke, da bomo hkrati zagotovili neko socialno pravičnost in večji nadzor. Tisti, ki pa to potrebujejo, bodo pa to pomoč dobili, in mislim, da na ta način res obe stvari hkrati rešimo. Kar se tiče obljub, ki jih je dal minister Leben. Mislim, da je edino pravilno, da se obljube, ki so bile dane, ne glede na to, kdo je minister, ko pride naslednji minister, še posebej, če je to v istem mandatu, te obljube je treba držati in jaz jih bom držal. Tako da ta način, ki ste ga opisali, ki je bil dogovorjen, se bo peljal naprej.  Za suhe zadrževalnike bom pa res moral pogledati, ne vem na pamet, kako je tam.

Hvala lepa.  / oglašanje v ozadju/ Izvolite, gospod Černač.

Na eno vprašanje ni bilo odgovorjeno, pa bi res prosil, no, če lahko vsaj načelno poveste glede oskrbe Obale s pitno vodo. Kje vi vidite ta rezervni vir, ali iz Republike Hrvaške, kjer se že zdaj nekako en del dogaja, ali vidite iz projekta razsoljevanja morja, Kras ali kakšen drug način.

Razsoljevanje(?) po mojem mnenju v nobenem primeru ni primerna rešitev za Slovenijo, ki je drugače z vodo dovolj bogata, kar pomeni, da bo treba povezati občine, da najdejo rešitev, da iz Slovenije voda pripelje na obalo. Razsoljevanje bi bilo, po mojem mnenju, že z vidika okoljske obremenjenosti, potem in z vidika smotrnosti glede na to, da se nam tudi za v bodoče napoveduje, da bomo imeli svojih vodnih virov dovolj se mi ne zdi smiselno in je ne podpiram.

Hvala lepa v tem prvem krogu. Imamo še tri prijavljene. Besedo dajem Lidiji Divjak Mirnik, pripravi naj se Gregor Perič.  Gospa Mirnik, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni kandidat.  Ogromno je bilo povedanega. Ne bom ponavljala stvari, ker smo že dve uri tukaj. Zato se bom osredotočila pravzaprav samo na dve zadevi, in sicer zanima me vaše mnenje o problematiki zagotavljanja okoljskih standardov na eni strani in pa infrastrukturnih potreb zaradi turizma. Bom tudi razložila zakaj to sprašujem. Prihajam iz Maribora. V Mariboru imamo en hrib, ki se mu reče Pohorje, veliko gmoto, ki se razteza v 22 občin. Zelo velika gmota in pravzaprav zelo zelo majhen del jo je v Mariboru. Zato me zanima, ker v Mariboru namreč oziroma na Pohorju želimo imeti, razvijati tako imenovan zeleni turizem. In tukaj potem potrebujemo cestno, žičniško in seveda tudi kolesarsko infrastrukturo na eni strani. Na drugi strani pa potrebujemo tudi vodne zaloge zaradi turizma, zaradi žičnic, zaradi smučanja in še zaradi česa drugega. Zato me zanima, kakšno je vaše mnenje o teh dveh problematikah, o katerih sem govorila na začetku. To je prvo vprašanje. Torej , če razmišljate, da bi prilagodili zakonodajo tudi za potrebe turizma, pa ne samo na Pohorju, ampak tudi še kje drugje verjetno.  In pa drugo vprašanje. Že kar nekaj časa se razmišlja tudi o tako imenovanem zakonu o Pohorju. Na njem zelo aktivno delamo tudi poslanci Kluba 7, to smo tisti poslanci, ki smo bili izvoljeni v 7. volilni enoti. Trenutno nas je 11 in prihajamo iz vseh političnih polov in smo nekako poenoteni, da bi to bilo nujno. Zato me zanima, ali bi takšen zakon tudi podprli. Seveda potrebujemo ga iz prej navedenih razlogov, cestne, žičniške in kolesarske infrastrukture. In na drugi strani, zaradi vodnih zadev, ki morajo biti urejene. To je moje drugo vprašanje. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem Gregorju Periču, pripravi naj se Franc Rosec.  Gospod Perič, izvolite.

Najlepša hvala, predsednik. Kolegice in kolegi! Lep pozdrav kandidatu za ministra za okolje in prostor, gospodu Zajcu.  Moram reči, da sem nad slišanim danes zelo zadovoljen, ker smo se dotaknili številnih področij, ki so pereča in zlasti v zadnjem obdobju ugotavljamo, kako pomembno je področje okolja in prostora in koliko stvari se je v zadnjem obdobju tudi nakopičilo. In verjamem, da bo še kar nekaj časa, torej še kar nekaj let potrebno intenzivno delati na tem področju, da ga spravimo, če se tako izrazim, na zeleno vejo. Izzivov se ne manjka in tudi v prejšnjih šestih mesecih, ko je ministrstvo vodil minister Leben, če smo bili pozorni, smo se vsi ukvarjali zlasti z interventnimi ukrepi, da smo reševali tiste najbolj pereče in žgoče problematike na različnih segmentih. Hvala bogu so tiste najbolj kritične zadeve tako ali drugače pod kontrolo in se lahko sedaj vsi osredotočimo na to, da se ukvarjamo s tem sistemskim nivojem, kako preprečevati razne negativne učinke. Hkrati bi pa tudi rad izrazil zadovoljstvo, da zgledu SMC sledijo tudi druge politične stranke, ker se je okoljska problematika znašla zelo visoko na politični agendi in se s področjem okolja ukvarjamo vsi, ne samo politika, ampak tudi civilna sfera. Tako smo tudi v prejšnjem tednu bili deležni številnih pozivov, zlasti mladih, ki jim ni vseeno kakšna bo naša prihodnost.  Izpostavil bi pa rad še en vidik, mi ko se pogovarjamo o nekih   ukrepih, moramo hkrati imeti tudi pred očmi naše gospodarstvo in vsi ti ukrepi, verjamem da bo tako kot doslej tudi v prihodnje tako, da bodo tudi z gospodarstvom dogovorjeni, ker gospodarstvo potrebuje predvsem neko predvidljivost in postopnost v tem smislu, da se lahko pravočasno pripravi in se tudi odzove in verjamem, da so tudi na področju našega gospodarstva tisti, ki imajo besedo, dovolj senzibilni in razumejo vse te pozive in družbe in tudi politike, da je potrebno stopiti skupaj in izvajati take ukrepe, ki bodo na dolgi rok imeli pozitiven učinek na našo družbo.  In ko se pogovarjamo o odpadkih, mi moramo začeti takoj na začetku tega kroga, že na točki kadar odpadki nastajajo, kadar se ubadamo z odpadki, ko so že odpadek, torej v tej verigi že odpadek, tedaj imamo že neko težavo in tukaj so tudi z vidika sežigalnic zelo na mestu vprašanja, kaj lahko naredimo, da ko pridejo odpadki do te točke, jih je čim manj in so zgolj tiste frakcije s katerimi se ne da več nič koristnega narediti kot pa jih bodisi nekam deponirati bodisi jih uničiti. Seveda to odpira številna druga vprašanja. Tisti, ki smo imeli to priložnost ali čas in si ogledali tudi sežigalnico oziroma sežigalnici na Dunaju smo videli kako ta zadeva poteka in kako je potrebno doseči zelo široko družbeno soglasje, da neka taka tehnologija, predvsem, da jo prebivalci razumejo in vanjo zaupajo, na eni strani, na drugi strani je pa predvsem naloga politike, da pri implementaciji te tehnologije zagotovi najvišje možne standarde, ki so v nekem trenutku na voljo na trgu, kar navsezadnje gre za zdravje naših ljudi in za naše okolje.  Ko sem danes poslušal to razpravo, se mi je zdelo pomembno izpostaviti še nekaj zelo ključnega. Torej vidiki, ki jih Ministrstvo za okolje in prostor po pristojnosti pokriva, so v številnih točkah taki, da presegajo pristojnost ministrstva, ampak segajo še na pristojnost ministrstva za, ne vem, delo, družino, socialne zadeve, gospodarstvo, infrastrukturo, kmetijstvo in še kaj. Torej so zelo pomembni in segajo tako na nivo Vlade, in če izpostavim en pomemben vidik, jaz bi mu rekel energetski družbeni dogovor, mora biti ta dogovor kako bomo v prihodnje pridobivali energijo, torej iz katerih virov, pa da ne grem zdaj v detajle, dosežen, bom rekel, nadstrankarsko in jaz bi si morda želel v tem smislu, da bi se morda kot neka institucija, ki ima to nadstrankarsko vlogo v ta proces tudi vključil predsednik Republike Slovenije in tudi sam s svojo avtoriteto nam v tem procesu vsem skupaj pomagal kako bi prišli do nekih, kar se da široko sprejemljivih družbenih rešitev za to kako naš razvojni potencial tako v energetskem smislu kot tudi na področju zaščite okolja doseči dolgoročno, tudi upoštevaje pariške dogovore in vse kar sodi zraven.  Če se osredotočim še na eno pobudo, tudi v Klubu istrskih poslancev smo se ukvarjali s številnimi aspekti, ki so vezani tudi na področje okolja in morda naša pobuda gre v smeri tega, da na Ministrstvu za okolje in prostor pomagate v smeri tega, da se umeščanje v prostor trase Koper-Šmarje-Dragonja, torej hitre ceste, ki potem povezuje še Hrvaško, poizkusi pospešiti. Smo pa v medijih tudi v zadnjem obdobju zelo podrobno spremljali prizadevanja, ki so bila vezana na odstranjevanje zapuščenih plovil v Jernejevem kanalu. Že uvodoma ste omenili, da je ta saga stara že vsaj 16 let in ne more biti ravno v ponos našemu turizmu ob morju. In bi vas v tem smislu vprašal, kakšno je trenutno stanje danes na samem kanalu in kako boste potem tudi nadaljevali s temi koraki na tem področju.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem Francu Roscu.  Izvolite.

Hvala. Lep pozdrav vsem prisotnim! Jaz bi začel kar nekje tu pri teh ciljih, glede brezogljične države. Bilo je nekaj omenjeno glede energetike. Me pa bolj zanima glede prometa. Tu mislim, da pa ni bilo tudi v preteklosti narejenega nič, pa me zanimajo konkretni vaši predlogi oziroma cilji, kaj boste na tem področju naredili. In pa tudi glede vsega skupaj zanima, ali bodo glede na te cilje, ki bodo, rečeno, tam 2030-2050 izdelani kakšni načrti oziroma vplivi na gospodarstvo. Tudi na ta pogled, če bo kaj narejenega.  Potem ste prej omenili, glede na vprašanje gospoda poslanca, glede degradiranega območja občine Šoštanj. Dejali ste, da tu pač to območje, kjer se pridobiva premog, ne sodi pod te kriterije, mislim pod to degradirano območje, ker pač ARSO te kriterije ima in po teh kriterijih to ne pride pod območje in da je naloga za sanacijo pade na TEŠ, premogovnik Velenje oziroma na holding. Sedaj me pa konkretno zanima, ko pridemo / nerazumljivo/ v našem, bi rekel, okolici do kakšne težave zmeraj dobimo odgovor s strani ali TEŠ, premogovnika ali holdinga, da nimajo zakonske osnove. Pa me zanima, ali lahko potem pričakujemo sklep oziroma zakon Vlade, ki bo naložila holdingu, ki je pač mama TEŠ in premogovnika, da bo zagotovil sredstva za sanacijo tega degradiranega območja.  Potem imam še eno vprašanje. V preteklosti, mislim, da sem tudi že ministru Lebnu omenil, namreč, lansko leto se je to onesnažena zemljina, ki so jo odstranili z nekih vrtcev, karkoli je že bilo, znašla nepričakovano med nasipom, ki meji med Šoštanjem in Velenjem, se pravi teh nasipov dveh jezer. Pa me sedaj zanima, ali je bilo kaj konkretnega narejeno na sledljivosti teh odvozov teh nevarnih oziroma onesnaženih zemljin? Prav konkretno ali je bilo kaj narejeno, da vemo kam se ta zemlja odpelje, ne da potem pride nekako po nekem naključju se sta zadeva odkrije. Se pravi, konkretno, ali je bilo kaj narejenega v preteklosti oziroma če ni bilo, kdaj bo in kako bo sledljivost zagotovljena?  Potem bi še omenil samo eno vprašanje. Sedaj slišali smo, da teh hidroelektrarn na Muri ne rabimo. Zanima pa me, kako se boste lotili, bi rekel, problema same podtalnice na območju Prekmurja? Kakšne ukrepe boste izvedli? Hvala.

Hvala lepa. V tem prvem krogu sem dobil še eno prijavo, tako da bom dal besedo še gospodu Knežaku, potem pa kandidatu za ministra, da odgovori na vprašanje.  Gospod Knežak, izvolite.

Hvala, predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi! Spoštovani kandidat za ministra! Lep pozdrav! Kar dosti izčrpno in tudi kar nekaj odgovorov na vprašanje, ki sem jih imel sem tudi sam dobil, zato bom kratek. Pa se opravičujem, ker sem nekaj minut zamudil v uvodu, če ste morda to že pojasnili. In sicer, jaz sem ta del kar se tiče izgradnje hidroelektrarn na Muri, da boste sledili koalicijski pogodbi in da se bodo postopki izpeljali na Vladi. Me pa zanima, zakaj uredba o odvzemu koncesij, rok je bil mislim, da ta petek, 22. 3., zakaj koncesije dravskim elektrarnam za izgradnjo, zakaj ta odlok ni bil podpisan oziroma kdaj bo in kakšni so naslednji postopki na Vladi. To je eno.  Drugo, veseli me, da niste pozabil oziroma da ste tudi z menjavo ministra ne bo spremenila obljuba, ki ste jo dali zasavskim poslancem na sestanku okoli izvajanja monitoringa po zaprtju Rudnika Trbovlje-Hrastnik v naslednjem letu. Se pravi, da nekako v jesenskem delu ste obljubili, da se boste lotili te zakonodaje kakšno dobro leto pred pričetkom zaprtja rudnika, ker, ne da morda se bodo dogajale sigurno, sigurno se bodo dogajali vdori podtalnice, vse kar se tiče po tem, kar smo stotine kilometrov rovov na tak ali drugačen način zasipali ali z /nerazumljivo/ ali drugimi zasipnimi materiali. Tretje, imel bi še vprašanje v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Prva je na vrsti Hidroelektrarna Suhadol. Vem, da ste šli v enomesečno, mislim, da je bila javna razprava okoli spremembe zakona v tistem delu, ki infri daje dodatna pooblastil tudi za področje izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi in da je baje tudi bil z zasavskimi župani sklenjen dogovor   v zvezi s pogoji. Sicer po moji oceni so – je ta dogovor, ki je bil sklenjen, bistveno manj od tistega, kar je bilo tej regiji obljubljeno kaka leta nazaj. Ampak če se župani s tem strinjajo, bom tudi sam s tem živel. Je pa minister Leben obljubil po tej razpravi, da bo podpisal koncesijo za izgradnjo hidroelektrarne Srednja Sava, pa me zanima časovnica tega.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem kandidatu gospodu Zajcu, da odgovori, da na vprašanja. Izvolite.

Hvala lepa. Kar se tiče turizma na Pohorju. Zdaj ta zakonodaja, celotna zakonodaja za turizem sodi pod Ministrstvo za gospodarstvo. Mi pri vsaki takšni zakonodaji bomo – tudi ob tem primeru – tvorno sodelovali. Tega zakona jaz še ne poznam, ki ga vi pripravljate, ampak enako velja, ko bo tako daleč pripravljen, da se ga bo usklajevalo tudi z nami, bomo mi sodelovali seveda z najboljšimi nameni. Se zavedamo, da Slovenija je zelena destinacija, kar pomeni, da ob razvoju turizma moramo skrbeti tudi za to, da ohranimo naravo v povezavi s turizmom. In takrat, ko bo ta zakon tako daleč, bomo dali svoj input, tako kot se od nas pričakuje.  Okolje in gospodarstvo. Tako kot je bilo danes že povedano, za nas je največja naloga to, da – kot je bilo že rečeno – zaščitimo okolje, hkrati pa da naše postopke oziroma postopek, ki se na agenciji, na DRSV dogajajo, da jih optimiziramo. To je zdaj tisto, česar se lotevamo. Reorganizacija DRSV se ravnokar zaključuje, tako da tam bodo hitrejši postopki že videli, pri ARS nas pa še čaka ta naša domača naloga, ki jo bomo pa v tem letu, kar se tiče sistemskih spremenitev, tudi naredili. Pri Jernejevem kanalu. Kot sem povedal na začetku, mi si želimo, da se v tem mandatu za Jernejev kanal zgodba zaključi oziroma da najdemo rešitev. Rešitev mora biti ustrezna glede na to, da je to v Naturi 2000. Moja največja želja je, da občina to prevzame in vodi, se mi zdi najbolj pravilno, da imajo lokalni prebivalci pri tem besedo. Če se pač to ne bo dalo, bomo pa na MOP to prevzeli, zato da v tem mandatu zaključimo. Ja, promet bo – promet bo velik, velik izziv. Ker je tudi velik onesnaževalec. Imamo tudi ta problem, da je Slovenija tranzitna država, kar pomeni, da je za nas – zato smo tudi tako glasni na področju Evropske unije – da se standardi tudi za težka tovorna vozila določijo dokaj strogo. Ker sami imamo omejen vpliv na to, kakšna vozila se peljejo skozi našo državo, zato je to treba reševati širše. Mi pa že zdaj, že danes iz sklada za podnebne spremembe namenjamo sredstva, zato da se promet elektrificira. Da se pospeši oziroma okrepi javni transport. Da se gradi infrastruktura za kolesarske – kolesarska mreža. Skratka, to kar že danes lahko počnemo z našimi sredstvi in s tem, kar imamo, mi že počnemo in bomo tudi naprej. Ko si pa določimo cilje, ko dobimo izračune Inštituta Jožef Stefan, bodo pa sledili nadaljnji ukrepi, ki jih pa moramo seveda skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo doreči in tudi širše tukaj. Pri Šoštanju. Sanacijo – če se bo ugotovilo po monitoringu, ki ga izvaja ARSO, da je to degradirano območje, bo sanacijo prevzelo naše ministrstvo. Govoril sem pa, da TEŠ – bi pa moral prevzeti, če bo takšna odločitev, ampak to ne more biti moja odločitev, ampak širša odločitev, tudi vaša – TEŠ bo plačeval odškodnino, če se za to odločimo. Kar bo potem rezultiralo tudi v ceni elektrike in tako naprej. Ampak jaz nimam nič proti temu, če se skupaj za to odločimo, da si Občina Šoštanj to odškodnino zasluži, potem je treba pač to odločitev širše sprejeti, ni pa to odločitev ministra za okolje in prostor.  Kar se tiče vrtcev in / nerazumljivo/. Ja, ravno zato, zdaj v tem primeru, ko saniramo celjske vrtce, smo pazljivi na to, da se nam ne bo ponovilo. Da pripeljemo neko zemljino, ki je enako onesnažena in da ne vemo, kam smo tisto odpeljali. Tako da že v zdajšnjem razpisu zahtevamo pač zelo podrobno analizo zdajšnjega stanja in tudi potem, ko se sanacija opravi, da imamo monitoring na tem, kakšno je izboljšanje, kam je šla zemljina. Vsa sledljivost sistemska se bo po zakonu o ZVO urejala, da se nam to več ne zgodi. Tega se zavedamo in to bo že v letošnjem letu tudi na vaših mizah. Ja, hidroelektrarne kot sem rekel, v tem mandatu ne bomo nadgradili, zaradi tega, ker imamo tako v koalicijskem sporazumu to zavezo in tudi upoštevati moramo direktivo o… habitatno direktivno Evropske komisije, kjer moramo prej izčrpati vse ostale možnosti v državi, ki jih pa v tem primeru še nismo in tako. Še enkrat, mislim, da sem / nerazumljivo/ po mojem do zdaj dovolj povedal. /Oglašanje iz dvorane/. Ja, pri prometu kar se tiče MOP, mi svoje že delamo, ampak kako bomo naprej, je pa to stvar dogovora skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo, ki je zadolženo za promet. Enako bo za energijo, ko bomo določili cilje, bomo mogli kot država vsi povedati, kje bomo pridobivali električno energijo, kako bo s prometom, koliko bomo vlagali in to na kakšen način. Mi, kar se tiče naših sredstev, vlagamo v čista prevozna sredstva, to se pravi, da ne subvencioniramo več umazane tehnologije, če temu tako rečem, ampak samo vodik, to se pravi pogon na vodik ali pa na električno energijo. Koncesija za srednjo Savo se usklajuje. Mislim, da imamo tam problem še glede neke zahteve za financiranje kajakaške steze, ampak napreduje in mislim, da bo v kratkem ta dogovor sprejet. Je pa treba se zavedati, da če taka steza postavi, da jo je treba potem vzdrževati in je treba tudi to imeti v mislih iz kje bodo ta sredstva. Ampak pogovori tečejo, kolikor sem obveščen dobro, tako da ta koncesija bi morala biti v kratkem podpisana.  Zdaj, kar se tiče Primorij, ker je bilo še vprašanje, da smo imeli nek rok za sprejem 23. na vladi oziroma 21. Tega roka ni bilo. Mi imamo postopek, kako gredo gradiva na Vlado, prej imamo medresorsko usklajevanje in če uskladimo na medresorskem / nerazumljivo/ gradiva gre potem to na Vlado. Mi to zdaj delamo, imamo še neke zahteve za popravke tega gradiva s strani Ministrstva za infrastrukturo, ki jih bomo kolikor se jih da upoštevali. Če po tem še vedno gradivo ne bo usklajeno, ga bomo kot neusklajenega dali na Vlado in se bo potem Vlada kot kolektivni organ odločila, kaj s tem. Ampak moja želja in mislim, da nam bo to uspelo je, da bo gradivo za Vlado pripravljeno usklajeno in na temu tudi delamo.

Hvala lepa. Preden gremo na drugi sklop vprašanj, še eno pooblastilo in sicer Roberta Pavšiča nadomešča Tina Heferle. V drugem sklopu imam dve prijavi in sicer prvi je Siter Primož in druga Nataša Sukič. Gospod Siter izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Jaz bi v bistvu samo nadgradil izhodišča, ki sem jih predstavil v svoji prvi intervenciji. Najprej, kar se tiče okoljevarstvenih dovoljenj. O tem sva govorila. moje vprašanje izhodiščno je bilo, kakšnega sogovornika imamo na drugi strani. Tisti, ki zagovarjamo omejitev podelitve okoljevarstvenih dovoljenj. Dali ste mi odgovor v zvezi s tem, kako ste glasovali takrat, kakšno stališče boste primorani zdaj v skladu s koalicijsko pogodbo zastopati. Zdaj, to je stvar koalicijskega usklajevanja takrat in zdaj in malo stvar vaše vesti, ampak mene v glavnem zanima operativa. Operativa tega vašega stališča kakršnokoli pač je in če je usklajeno s koalicijsko pogodbo, a lahko pričakujemo, kar bi bilo prikladno s spremembo Zakona o varovanju okolja, ki bo vsebovalo časovno omejitev dovoljenj in kdaj? Glede na to, da je vaš predhodnik rekel oziroma napovedal spremembo zakona zaradi odpadkov. Že letos bi ocenil jaz, da je prikladno, da se stvar, če se že posega v ta zakon oziroma ga dopolnjuje, da se vključi tudi to stvar, torej z omejitvijo, časovno omejitvijo podeljevanj okoljevarstvenih dovoljenj. Torej, če in do kdaj. Potem pa samo še dopolnitev tudi enega vprašanja, o plastiki mi niste odgovorili. Zanima me, kakšno so načrti, kakšen je torej reakcijski načrt, se bomo držali časovnice, se boste držali časovnice, vseh čarovnic v bistvu, ki smo jih v sklopu teh intervencij postavili na mizo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima Nataša Sukič, pripravi se Bojan Podkrajšek. Gospa Sukič.

Najlepša hvala, saj bom zelo kratka. Malo se bom še enkrat fokusirala na to neprofitno oziroma stroškovno najemnino. Ene stvari niso čisto jasne, poglejte, mi že imamo najemnike, ki plačujejo neprofitno najemnino in kaj, zdaj se bo njihova že tudi obstoječih podnajemnikov, spremenila v stroškovno, ne, potem takem ali kako in me zanima za koliko konkretno bo ta najemnina s tem višja? In pa predvsem me pa zanima, kako boste to uredili na pogodbeni ravni? Vi boste verjetno kakšne anekse k pogodbam pripravili ali kako? Kaj pa, če jih recimo ti obstoječi najemniki neprofitnih stanovanj ne bodo želeli podpisati? Kaj boste pa potem naredili? Kako boste to čisto konkretno razreševali v praksi? Ker ljudje že živijo na ta način notri in plačujejo neprofitne najemnine, zdaj naj bi se pa to spremenilo. Ne vem, če lahko to malo bolj res konkretno pojasnite, kako bo to zaživelo v praksi. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji prijavljeni je Bojan Podkrajšek, pripravi se Zvonko Černač. Gospod Podkrajšek, izvolite.

Ja, spoštovani predsednik hvala za dano besedo. Cenjeni kandidat za ministra, kolegice in kolegi! Na veliko vprašanj sem že tokom današnje seje dobil odgovor, pa ne bi želel kratiti seveda časa. Imam pa eno vprašanje, mogoče malo globlje glede Gradbenega zakona, pa seveda tudi moje vprašanje oziroma pomislek glede politične moči za tako pomemben resor kot je okolje. Spoštovani kandidat, sem že na tretjem hiringu ministra za okolje. Tudi danes sem slišal z vaše strani seveda, ko so kolegice in kolegi postavljali kar nekaj vprašanj, pozitivne vaše odgovore, ampak to sem tudi v preteklosti poslušal. Zdaj, eno je teorija, drugo je pa praksa. Z vsemi vprašanji se prav gotovo strinjam, mojih kolegic in kolegov, tudi načeloma z vašimi odgovori, ampak kako to spraviti v življenje. Spoštovani kandidat, v prejšnjem mandatu, ko ste bili poslanec, tudi član odbora smo sprejemali gradbeno zakonodajo. Kot seveda opozicija Slovenske demokratske stranke smo velikokrat v teh postopkih ministrico, ki je bila seveda v svoji poklicni karieri tudi županija ene od večjih občin. Tista, ki je sprejemala oziroma, ki je izdajala gradbena dovoljenja, pa smo ji zelo težko dopovedali vse anomalije, ki se bodo zgodile s sprejetjem enega, tega pomembnega zakona. Seveda, kot so že moji kolegi povedali, je v tem zakonu, ki smo ga sprejemali v prejšnjem mandatu bilo tudi veliko svetlih točk, ampak mogoče naj izpostavim samo eno, ki je danes prav gotovo državljanke in državljani zelo težko razumejo. nekdo, ena družina, ki gradi več let hišo, ampak ne dokonča hiše z ovojem fasade na tej hiši, ne more dobiti hišne številke. Na drugi strani pa v zapuščenem objektu, ki v njem rastejo koprive pa hodijo, se sprehajajo neke živali, pa lahko prijavimo tujce. Jaz mislim, da je to nelogična zanka v tem zakonu, ki jo kot sem rekel naše državljanke in državljani zelo težko razumejo, zato bi seveda vas prosil, predvsem boste ko boste svežili ta gradbeni zakon, da ste še posebej pozorni na ta segment. Zdaj drugo vprašanje pa je, ki me seveda malo bega. Ko je minister vaš predhodni kolega odstopil s takšnih ali drugačnih razlogov, tega ne želim danes seveda… o tem ne želim danes govoriti, je predsednik vlade seveda ta odstop sprejel,  vendar je v istem stavku tudi povedal, če v stranki kateri pripadate, ne bodo našli ustreznega kandidata, bo tega kandidata poiskal on. Seveda vaša stranka je z vami oziroma predsedniku Vlade ponudila, danes ste kandidat. Vem, da je danes čas, da čim prej mine ta seja, da se začne Državni zbor, in da boste potrjeni. Me pa zanima ključno vprašanje, ali imate podporo predsednika Vlade, glede na to, da je tudi vaš predhodnik izstopil iz stranke katere prihajate, je za ta pomemben resor, ki se imenuje okolje, seveda jaz predvidevam, ko boste prvič dregnili v osje gnezdo, boste imel težave. Moramo tudi spomniti, da je vaš predhodnik imel celo varovanje nek določen čas. Pomeni, ko je prvič dregnil v osje gnezdo, so se začele težave. Me pa zdaj zanima seveda ali boste imeli na svoji poklicni poti ministra, podporo vaše stranke, Vlade, ker moram priznati, gospod Zajc, da sem malo presenečen, da danes sami sedite na mestu kjer odgovarjate na naša vprašanja. Vsi predhodniki do zdaj, kolikor sem spremljal te hearinge, so imeli vsaj nekaj sodelavcev.  Hvala.

Hvala lepa.  Gospod Zajc, predajam vam besedo. Izvolite.

Hvala.  Zakon o varovanju okolja odpiramo letos in bomo tudi problematiko, idejo naslovili v povezavi s koalicijsko zavezo.  Glede plastike sem pa odgovoril. Mi imamo plan letos pripraviti zato, da drugo leto /nerazumljivo/ še ostale oziroma ukinemo še ostale izdelke iz plastike za enkratno uporabo. Direktiva od nas to zahteva sicer šele leta 2021, mi bomo tukaj hitrejši, za prihodnje leto je naš plan.  Glede podpore, gospod Podkrajšek. Mislim, da je bil predsednik Vlade jasen pri tem, da podpira mojo kandidaturo za mesto ministra, imam tudi podporo stranke, imam tudi podporo sedanjega še ministra, gospoda Lebna, s katerim sva v teh pol leta res dobro delala in mi je še posebej žal, da je prišlo do tega kar je prišlo. Mislim, da je ta resor izgubil en dober moment. Moja naloga zdaj je in želja in mislim, da bom to tudi uspel speljati je, da ta moment nazaj zaženemo, in da stvari, ki smo si jih zadali, da jih tudi speljemo do konca.  Kar se tiče gradbene zakonodaje. Ravno zato, da bo optimalna, bi želel priti naslednji teden tudi v vašo poslansko skupino skupaj s svojo ekipo, da predebatiramo mogoče kakšne rešitve, ki se vam ne zdijo primerne, da smo jih vključili ali pa kakšne rešitve, ki jih, na katere sami nismo pomislili, pa da jih še vključimo preden gremo v javno razpravo. Vem, da za moje delovanje je pomembno to, da me podpira predsednik Vlade, da me podpira moja stranka, ampak zelo, če ne najbolj pomembno pa je, da tisto kar bom prinesel v parlament, podpirate poslanci tega odbora. Zato je moja želja, da naše sodelovanje okrepimo oziroma, da ga držimo takega, ohranimo takega kot ga je že minister Leben vzpostavil. Na ta način mislim, da bomo rešitve, ki jih bomo pripravili, da bodo boljše in tudi lažje in tista politična moč o kateri ste mogoče dvomil, moji, je na ta način večja, če imam ta odbor za seboj, ko prinesem rešitve.

Hvala lepa. Bomo šli po vrsti, pa boste dobil besedo kasneje.  Naslednji prijavljen Zvonko Černač, pripravi naj se Ivan Hršak. Gospod Černač, izvolite.

Hvala še enkrat.  Zdaj vidim, da je kandidat zelo dobronameren kar se tiče predlogov, vendar izkušnje iz preteklosti kažejo, da tudi če smo se z ministri glede konkretnih rešitev in izboljšav pogovarjali in jih tudi predlagali, te potem kasneje niso bile sprejete, ker so prihajale iz opozicije oziroma konkretne iz Slovenske demokratske stranke, tako da tukaj nasvet bodočemu ministru, da če že namerava karkoli resnično dobrega uveljaviti in to bo prišlo iz SDS, tega ne bo mogel pod to blagovno znamko uveljaviti, ampak se bo moral poslužiti nekega bolj zvitega mehanizma in te predloge predlagati preko katere od ostalih koalicijskih ali pa nadkoalicijske poslanske skupine. Glede pitne vode, oziroma čiste pitne vode, jaz sem vesel, da sem slišal, da razsoljevanje morja v Sloveniji ni potrebno, mislim, da ni potrebno, da očitno Slovenija ima ogromne količine čiste pitne vode, samo na ustrezen način je potrebno s tem upravljati. Zaradi tega je tukaj predlog, da se, kar se obale tiče, resno pogleda alternativne vire in da se tudi pogleda zakaj v preteklosti kot eden izmed najpomembnejših alternativnih virov za oskrbo obale s čisto pitno vodo ni bil uporabljen vir Malni, kjer je trenutna poraba približno polovico od tistega, kar je mogoče vsakodnevno načrpati. Samo en milijon 600 tisoč kubičnih metrov, na voljo je preko 3 milijonov kubičnih metrov čiste vode. Z evropskimi sredstvi prenovljen celotni vodovodni sistem sega do Košanske doline in še naprej, tako da je relativno zelo malo potrebno narediti, da ima lahko Obala dolgoročno oskrbo zagotovljeno.  Vprašal bi še dve konkretni stvari oziroma tri. Mi smo sprejeli ta interventni zakon konec lanskega leta. Me zanima, ali je izvajalec zdaj ta odvoz teh odpadkov in nagrobnih sveč že izbran? Ali jih je več, a je eden? Kdo to je, če je že izbran in kdaj naj bi se ta problem uredil? Ali po tem interventnem zakonu se ponovno kopičijo nove količine? Zanima me tudi, glede na to, da smo govorili precej časa v tej razpravi o zagotavljanju pitne vode, čiste pitne vode, kakšno je vaše stališče glede gradnje kanalizacijskih vodov preko ljubljanskega vodonosnika, ker gre za mešanje nekih stvari, ki lahko postanejo zelo problematične? In če mogoče že veste, glede na to, da oblikujete novo ekipo, kdo bosta pri vas v ekipi državna sekretarja, ki bosta pokrivala področje prostora oziroma okolja?

Hvala lepa. Naslednji prijavljen je Ivan Hršak, pripravi se Franci Kepa. Gospod Hršak, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav tudi kandidatu za ministra, da je zbral a pogum in verjamem, da bo uspešno, ko bo danes seveda potrjen, uspešno opravljal svoje delo! Bilo je že ogromno izrečenega, pa vseeno sem našel ene tri točke na katere bi podal svoje mnenje. Prvo je nekakšen moj predlog. Bilo je govora že o sežigalnici. Ugotovljeno je bilo, minister Leben je seveda ugotovil, jaz se s tem strinjam pa verjetno še marsikdo, da Slovenija eno sežigalnico potrebuje. Ena sežigalnica v Sloveniji bi bila dovolj za naše potrebe, za te odpadke, ki jih imamo v Sloveniji. Govorili smo seveda, ali nov objekt, ali en obstoječi objekt, ki se bo prilagodil, da se bo lahko vršil sežig te RD frakcije. In jaz imam konkreten predlog in me zanima, če vi ta predlog podpirate. Recimo, to vi se elegantno lahko izvajalo v TEŠ 6. Zakaj? S tem bi ubili dve muhi na en mah. S TEŠ smo imeli probleme že preden se je sploh začel graditi, med samo gradnjo, seveda tudi sedaj, ko obratuje. Vemo, da proizvodnja ima izgubo in da na ta način, to se pravi, pa seveda da ni lignita dovolj, to so nas seveda takrat zavajali, Državni zbor, s temi podatki, da bo lignita dovolj do leta 2054, ko naj bi ta TEŠ 6 obratoval, zdaj seveda že ugotavljajo, da ga ni dovolj in zdaj že govorijo nekateri o uvozu indonezijskega premoga. Da se temu vsemu izognemo bi elegantno RD frakcijo, ki seveda ima veliko kurilno vrednost in bi na ta način lahko rešili to težavo. Me zanima, kakšen je vaš pogled na to.  Dokler te sežigalnice Slovenija ne bo imela je bil tudi en predlog, tudi minister ga je podpiral, ne vem zdaj koliko je daleč. Zdaj seveda centri za ravnanje z odpadki, posamezni   (nadaljevanje) naročajo sežig te RD frakcije v tujini. Ker so različnih kapacitet, Ceroz je, recimo, celo najmanjši, in manjša količina, večjo ceno ti dajo. Seveda nas izsiljujejo, ker svoje sežigalnice nimamo. In padla je ideja, da bi se vse količine teh centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji združili in potem eno naročilo se dalo in seveda na to količino bi verjetno, po logiki, se na vseh drugih področjih, kjer to deluje, da je cena potem tudi nižja. Pa me zanima, kako na to vi gledate.  Kot tretje bi pa vprašal še glede aneksa k tretji razvojni osi. Verjetno vam je poznano, da Zasavje ima podpisan aneks k tretji razvojni osi, ker tretja razvojna os bo potekala mimo Laškega, za Zasavje je pa tretja razvojna os pravzaprav predor v Savinjsko dolino, se pravi, iz Trbovelj do Prebolda in potem navezava na avtocesto. Glede na to, da je zdaj Občina Trbovlje, ki je bila določena od zasavskih občin in Prebolda, da bo poiskala koordinatorja, po enem letu ji je celo uspelo najti. Pa me zanima, kako daleč je ta projekt, izdelava projekta oziroma izdelava državnega prostorskega načrta in kdaj se planira, da bi se pravzaprav s to izgradnjo lahko začelo.  Hvala lepa za odgovore.

Hvala lepa. Imamo še dve prijavi, Francija Kepo in Borisa Doblekarja. Gospod Kepa, izvolite.

Hvala za besedo. Niste odgovorili glede vetrne energije, kakšne analize imate narejene za bodočnost.  Pa gradbenega zakona bi se dotaknil, ali se boste kaj dotaknili uporabnih dovoljenj za enostavna gospodarska poslopja, zidanice, da se jih ukine oziroma za starejše stanovanjske hiše, da se jih poenostavi oziroma ukine.  Pa še ena malenkost. Vračanje plastičnih steklenic imajo mnogi v Evropi proti plačilu. Ali kaj razmišljate o tej zadevi v Sloveniji?  Hvala.

Hvala lepa. Kot zadnji ima besedo Boris Doblekar. Izvolite.

Hvala za besedo. Jaz bi se pa dotaknil še enega vprašanja, ki ga doslej nismo obravnavali, in sicer rjavi medved, volk v naših gozdovih, velika pereča problematika na območju skorajda celotne države. Mnoge lokalne skupnosti, mnoge kmetije, kmetje se soočajo s to problematiko, tudi otroci, ki hodijo v osnovno šolo, ki morajo imeti seveda zato zagotovljen prevoz skorajda od vrat do vrat. In me zanima, kako je zdaj s tem odstrelom oziroma zmanjšanjem števila rjavega medveda in volka. Vemo, da se nevladne organizacije rade pritožujejo, pač, zakonodaja jim to tudi omogoča, kljub temu, da ministrstvo in vsi ostali pristojni, strokovne institucije, ugotavljajo, da je potreben odvzem iz narave, da je treba zmanjšati število rjavega medveda in volka, in potem ostanemo nekako na istem številu. Torej, to združenje oziroma te nevladne organizacije na koncu koncev postanejo pametnejše od vse stroke. In me zanima vaše mnenje in kako, konkretno, bo z zmanjšanjem števila teh zveri v obdobju od leta 2018 do 2019, ali bo ta zastavljen cilj izvršen ali bodo spet pritožbe. In končno vprašanje, ali bomo zmanjšali število rjavega medveda in volka v slovenskih gozdovih.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Gospod Zajc, predajam vam besedo, izvolite.

Hvala.  Sem še za nazaj dolžan eno pojasnilo gospe Sukič, sem spregledal, se opravičujem, glede neprofitne in stroškovne najemnine. Neprofitna najemnina je bila določena zakonsko že pred uvedbo evra, mislim, da v letu 2003, in se ni spreminjala. In zdaj problem te je, da to za Ljubljano pomeni, da je nekje pri treh evrih in pol za kvadratni meter. In od 2003 so se razmere spremenile. In ta najemnina danes ne zadošča temu, da bi amortiziral stanovanje in da bi vlagal v nova stanovanja. Zato se predlaga stroškovno, da se to pokrije in da dajemo možnost povečanje fonda najemnih stanovanj. Stanovanjski dodatek se bo pa peljal kot socialni transfer tako kot vsi socialni transferji. Zdaj, če nekdo tega ne bo želel bo to njegova odločitev, mi bomo to možnost dali, naše ministrstvo bo to financiralo.

Izvolite, gospa Sukič.

To ja, ampak saj sem vas vprašala. Kaj pa če nekdo ne bo podpisal aneksa, ko že živi notri, kako boste to rešili, kaj to pomeni v resnici za te ljudi? Če se jim bo na enkrat zdaj povišala najemnina in oni ne bodo pristali na to, kako boste to konkretno rešili?

Najemnina, ki se jim bo povečala, jo bomo mi potem pokrili s stanovanjskim dodatkom. Zdaj, če bodo taki primeri, da nekdo ne bo tega želel, se bo to od primera do primera reševalo. Ampak ne razumem zakaj bi do tega prišlo, če mu država ponuja to razliko. Zdaj, o.k., vedno se lahko nekdo odloči, da bo nasprotoval temu, ampak mi moramo sistemsko to urediti zato, da omogočimo večje število stanovanj za najem. In en pogoj je to, da spremenimo neprofitno v stroškovno in če država za to razliko pokrije strošek. Jaz ne pričakujem takih velikih težav. Če se pa bodo zgodile jih bomo pa morali takrat reševati, ampak za enkrat zdaj, da bi dal iz glave odgovor se s tem nismo ukvarjali kaj če nekdo ne bo želel tega podpisati. …/medsebojni pogovor./… grem lahko ostalim še, pa bomo potem mogoče, ampak kaj več od tega kar sem zdaj povedal po mojem vam ne bom mogel povedati, mogoče kasneje, ko bomo prišli s stanovanjskim zakonom do vas bom poskrbel, da bomo imeli tudi ta odgovor.

Predlagam, da še odgovorite na ostala vprašanja, pa potem še morda gospe Sukič.

Vprašanje glede izvajalca za sveče. Noben se ni prijavil na ta razpis, tako da ga bomo mogli ponoviti in za enkrat tudi zaradi tega še noben ni bil izbran.  C-0, mi imamo trenutno dve reviziji, in sicer revizijo PZI bomo naredili in pa revizijo postopka na ARSU glede odločitve kar se tiče PVO-ja. Za nas je pomembno, da ta projekt predvsem v delu …/nerazumljivo/… da ne ogrozi pitne vode za Ljubljančane in bomo naredili vse, da do tega tudi ne bi prišlo, zato te dve reviziji, ki bosta pokazali kaj se je zgodilo in če je potrebno kaj drugače narediti in bomo potem to tudi zahtevali. Sežigalnico eno v bistvu že imamo, imamo v Celju, ki v bistvu dobro deluje, zdaj, če bi podprl, da se nadgradi TEŠ v tej smeri, kot sem rekel, kjer bo lokalna pobuda, da bi to sežigalnico želeli imeti, tam se bom jaz tudi strinjal, na silo pa mislim, da ni pametno, da jo kamorkoli tiščimo, torej če en bo nekega soglasja tako občanov kot občine, da se to pri njih zgradi pač v to ne bi šli. Kar se tiče povezovanja centrov absolutno to podpiram tako kot je to podpiral že minister Leban in jaz predlagam, da se oni povežejo in skupaj nastopijo tudi v tujini, ampak to bi morala biti iniciativa za njih bolj kot mogoče za mene. Kar se pa tiče /nerazumljivo/.. v tem vašem delu pa ne gre preko DPN-ja in ga mi ne vodimo, ker so se občine same povezale med sabo, če imam pravilne informacije in pri nas trenutno ne vodimo DPN za ta del, ki ste ga vi omenjala.  Za vetrne elektrarne imamo nekje štiri področja, ki bi bila primerna mislim, da samo na enem ni takega nasprotovanja, da bi te elektrarne lahko zares stale, ampak so postopki sprememb v teku in bomo videli kje zares bodo. Problem Slovenije je, da nimamo veliko takih področij, kjer bi imeli konstanten veter in potem je treba to upoštevati tudi pri rentabilnosti. Glede vračanja plastenk, tudi o tem smo razmišljali, še razmišljamo, sicer ta sistem, ki ga ima Hrvaška, se ni izkazal za njih za najboljšega, mislim, da imajo Latvijci enega boljšega, bo treba tam pogledati, ampak to bomo zdaj v sklopu spremembe zakonodaje še dodatno preverili. Ima pa sicer kar veliko enih težav, ki jih moraš preseči, da ta sistem funkcionira in na Hrvaškem jim za enkrat po mojih informacijah to ni uspelo. Zdaj, odlok o odstrelu rjavega medveda je ustavljen. Sodišče presoja. Za nas je pomembno, da se v tem primeru sledi stroki. Vem, da je, da so, na eni strani so lokalni prebivalci, kmetje, na drugi strani organizacije, okoljevarstvene organizacije, sredina je pa po navadi tista, ki je nekje pravilna, treba, pri tem moramo upoštevati stroko. Zdaj v primeru, da se nam pri odloku o odstrelu medveda zgodi enako, kot se nam je zgodilo pri volku, ne vem, bo očitno treba potem za vsakega posameznega medveda odločbo izdajat, takšen bo potem ukrep. Je zdaj problem mogoče, da, mislim, problem, da se je medved vseeno tako razmnožil, da imamo zelo stabilno, zelo dobro populacijo in da je zdaj treba s to populacijo upravljat, ampak na podlagi strokovnih mnenj in jaz, mislim da, drugega kot to, da upoštevam mnenje strokovnjakov, tukaj nimam, je pa seveda zdaj, moramo počakati na odločitev sodišča, pred tem mi ne moremo nič. Če se nam zgodi enako, kot pri volku, bo pač treba za vsakega medveda potem odločbo očitno izdajat. Hvala.

Hvala lepa. Želi morda še kdo besedo? Gospod Hršak.

Ja, samo eno kratko vprašanje na odgovor, ki ga je dal gospod Zajc. Jaz vem, da je sežigalnica v Celju, kajne, ampak vem tudi, da tiste kapacitete, v katerih je, je pravzaprav nekaj malega je še prostega, ostalo pa ne in ne vem, če Celje, kakor sem slišal, da Celje pa Savinjsko dolino to pokriva bolj lokalno in ne vem, če imajo oni interes, da bi se recimo nadgradile take kapacitete, da bi bila zadostna tudi za Slovenijo? Ali ste mogoče vi to kje slišali? Samo to, hvala.

Hvala lepa. Še gospod Siter, izvolite.

Ja, samo še kratko intervencijo, zopet, tretjič, o okoljevarstvenih dovoljenjih. Pa bom zdaj zelo preprosto, zelo preprosto zastavil in lahko z ja ali pa ne odgovorite. Glede na zaveze s koalicijske pogodbe, na katero ste pristali in ste rekli, da ste pripravljeni izvršiti, me zanima, ali lahko in kdaj pričakujemo torej prevod te določbe o spremembi zakona o varovanju okolja, ki, po kateri, citiram koalicijsko pogodbo: »velikim onesnaževalcem ni več treba obnavljati okoljskih dovoljenj.«? Ali lahko pričakujemo, da se bo ta stvar prevedla v zakonodajo in kdaj? Torej, bo šlo to v komplet napovedane, od Lebna napovedane, siceršnje spremembe zakona zaradi odpadkov, še letos? Lahko je da ali ne. Hvala lepa.

Hvala lepa. Morda še kdo želi besedo? Ugotavljam, da ne, tako da, gospod Zajc, izvolite.

Ja / nerazumljivo/ bomo letos odpirali, tako da tisto, kar imamo v koalicijski pogodbi zapisano, bomo letos uresničili.

Hvala lepa. Ker ni več vprašanj, zaključujem predstavitev in prosim kandidata za ministra, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti sejno dvorano, da bo odbor opravil glasovanje o ustreznosti vaše predstavitve. Na glasovanje dajem naslednje mnenje: Predstavitev Simona Zajca kot kandidata za ministra za okolje in prostor je bila ustrezna. Želi kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Prosim kandidata za ministra, da se vrne v dvorano. Spoštovani kandidat za ministra za okolje in prostor, Odbor za infrastrukturo okolje in prostor meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku s prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. V skladu z drugim odstavkom 42. člena moramo določiti še poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora in predstavljam, da sem to sam. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 6. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.