Lep pozdrav vsem prisotnim tudi iz moje strani, še posebej kandidatu za ministra. Zdaj, kandidat je na začetku omenjal, da bo bolj konkreten, zaradi tega, ker je dobrega pol leta državni sekretar na tem Ministrstvu za okolje in prostor. Torej nadaljuje politiko nekdanjega ministra in tudi vsebinske usmeritve. V enem delu smo res slišali nekaj konkretnih stvari, ampak v pomemben delu pa ne. Slišali smo jih predvsem tam, kjer gre za zoper racionalizacijo tistega, kar verjamem, da je na ministrstvu, zdaj po pol leta na mizi. Nismo pa slišali konkretizacij glede vsega ostalega, kar ste v koalicijskem sporazumu in v obljubah obljubljali in napovedali. Zdaj glede prostorske in gradbene zakonodaje, ste bil takrat poslanec, ki je to zakonodajo potrdila, 1. junija lani je ta zakonodaja začela veljat. V njej je kar nekaj dobrih stvari, žal pa tudi ogromno slabih (nadaljevanje) in mi smo že takrat opozarjali oziroma kolegi so takrat opozarjali, da bi bilo potrebno tisto, kar je slabo izčistiti, to se ni zgodilo, tudi v poskusu kjer smo želeli eno majhno zadevo, ki bi ljudem olajšala težave spremeniti, ni bilo posluha in verjamem, da ga tudi v bodoče ne bo. Vprašanje zakaj ne. ta zakonodaja mora biti predvsem v interesu investitorjev, torej ljudi, podjetij in tistih, ki želijo v prostoru nekaj dobrega narediti in na drugi strani seveda varovalka v primerih, ko prostor tega ne omogoča in ne dopušča zaradi naravnih in drugih zakonitosti. Ampak žal temu zdaj ni tako. Vi ste omenili, tako glede gradbene kot prostorske zakonodaje tri konkretne stvari, ki so več ali manj formalistične narave. Omenili ste… ne vem pri gradbeni zakonodaji priglasitev prinos iz upravnega nivoja na inšpekcijski, kar je smiselno, se s tem strinjam, ampak je ogromno drugih stvari, ki so bistveno bolj pomembne, ki še vedno otežujejo normalno pridobivanje dovoljenj in ki niso samo v gradbeni in prostorski zakonodaji, ampak v številnih drugih zakonih, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Ker tako v Zakonu o ohranjanju narave, o kulturni dediščini in tako naprej ima neke mehanizme, ki predstavljajo ne ščitenje okolja in kulturnih spomenikov, ampak predstavljajo oviro tam, kjer bi bilo smiselno nekaj narediti. Potem pa imate recimo pri Zakonu o ohranjanju kulturne dediščine regulativo, ki nekomu, ki želi nek star objekt na ustrezni način prenoviti ali pa ga na novo zgraditi z novimi materiali, onemogoča, da bi to storil, potem se naveliča, pa objekt čez 10 ali pa 15 let propade. Se pravi ta zakonodaja ni dobra in ni bilo besede slišati o tem, ali se bo kaj tukaj zgodilo, da ne govorimo o tem, da so ti postopki pri pridobivanju teh mnenj in soglasij enormno dolgi. Ne nazadnje ima tudi država zaradi tega težave in se tudi investicije, ki so državnega pomena zaradi tega po nepotrebnem vlečejo, podaljšujejo se, umeščanje v prostor in tako naprej. Jaz mislim, da tukaj ni kakšne velike dileme. Tam, kjer je potrebno zaščititi ali naravo ali spomenike, pač mora zakonodaja to ščititi, kjer pa tega ni potrebno in kjer gre za neke namišljene zaščite, je pa treba ta gordijski vozel presekati in birokraciji, ki se nad tem izživlja odvzeti možnosti, ki jih sedaj ima v formalni zakonodaji, da to počne. Se pravi tam kjer je treba ščititi, je pač treba ščititi. Ne pa na tak način, da v 90 % primerov temu ni tako. In potem se zgodi ne, ob vsej tej zaščiti primer, ki ga navajam kot eksemplaričen, Magna, ki je rob vseh teh zakonih, pa se z neko intervencijsko rešitvijo povozi vse možne zaščite, ki pa verjetno so bile na tistem prostoru v enem delu ali skoraj v celoti utemeljene. In me zanima, kakšno je vaše stališče do tega primera? Če bi bil vi takrat v funkciji ministra, kot je bil takrat tisti, ki je bil na tem mestu in takrat je bil državni sekretar sedanji bivši minister Leben, ki je operativno peljal te postopke. Ali bi vi ravnali enako? Torej, ali boste v prihodnje, če se zgodi nek podoben primer kot je Magna, nek investitor, ki želi na nekem območju, kjer je en kup vodovarstvenih omejitev na hitro nekaj zgraditi, ob tem da to niti ne pomeni neke dodane bistvene vrednosti za to državo. Ali bi tudi vi ravnali enako? Torej, ali bi tudi vi šli s sprejemom interventnega zakona in vsega ostalega, da bi se vse ostalo povozilo in bi bili vsi ostali investitorju v depriviligiranem položaju? Kajti investitorjev, ki imajo težave zaradi okoljsko-prostorske zakonodaje je ogromno. In ki ne posegajo v nobenem primeru na tak grob način v okolje in v prostor kot se je to zgodilo v tem primeru. Drugo vprašanje. Ali bi vi, v kolikor bi se vam zgodil v vašem mandatu, upam, da se vam ne bo – Kemis, kjer je več kot očitno, da je šlo za nek načrten sežig, da so se znebili problema odpadkov. Ali bi tudi vi ravnali tako kot je tukaj ravnano, da se opusti načelo, ki ga imamo v veljavni zakonodaji, povzročitelj plača? Vso to sanacijo, ki jo je potrebno tam izvesti, bi moralo podjetje in lastniki tega podjetja prevzeti na lastna pleča, ne pa da te stroške prevzema država in ne samo v tem primeru, tudi v drugih primerih me zanima. Ali boste opustili to načelo povzročitelj plača? Ker pot je že trasirana, s tem interventnim zakonom glede odpadne embalaže, je ta pot že trasirana. Država je nase prevzela en pomemben del stroškov, ki bi jih bili dolžni plačati tisti, ki te odpadke (nadaljevanje) ustvarjajo. Tako imamo v veljavni zakonodaji napisano in te veljavne zakonodaje se očitno Vlada ne drži. Me zanima, ali tudi v prihodnje bodo davkoplačevalci prisiljeni preko takih ali drugačnih skladov - enega ste že omenili, da naj bi se ustanovil - prisiljeni plačevati namesto povzročiteljev nastalo škodo oziroma sanacijo, recimo konkretno, degradiranih območij. Ker vemo, zakaj in na kakšen način so nastale, in vemo, kdo je tisti, ki te stvari povzroča. Mislim, da ta politika ni ustrezna, je napačna, je pa bila že nastavljena z vašim predhodnikom. S tem interventnim zakonom je pot trasirana in zelo težko se bo tu potegnilo korak nazaj. Prej sem omenjal Magno. Poznam kar nekaj investitorjeve, ki niso uspeli pridobiti, po tistem, ko so dobili gradbeno dovoljenje, uporabnega dovoljenja, zaradi tega, ker je en kvadratni meter, konkreten primer, hleva posegal na tako imenovano zeleno barvo v prostorskem načrtu. En kvadratni meter! Okrog ima pa 30 hektarjev lastnih zemljišč. Da ne govorimo o tem, da ta ista kmetija, ki želi razvijati dejavnost, odpreti dodatne turistične apartmaje in tako naprej, tega ne more narediti zaradi tega, ker nek kozolec, ki leži na zeleni barvi, v njem ni mogoče urediti apartmajev; seveda, dokler ta barva ne bo oranžna, OPN, OPPN in vse ostale navlake, kar jih še imamo, pa veste, koliko časa traja. In te osvežitve zakonodaje, ki ste jo omenili, ne vidim v tem smislu, da se bodo te stvari uredile, vsaj po tem, kar ste vi povedali danes na začetku. Zdaj ta prostorska zakonodaja, moram reči, da pa je povzročila težave. Če gradbena ni bila tak problem, novelacija lani 1. 6., pa mislim, da je bila prostorska korak nazaj in da še otežuje v številnih primerih umeščanje v prostor in še bolj komplicira postopke in draži postopke. Vi ste omenili, da boste dosegli pocenitev postopkov za ljudi tudi do desetkrat; omenili ste v povezavi z lokacijskimi prevetritvami, če se dobro spomnim. Ampak ta lokacijska prevetritev je v bistvu dodaten strošek za ljudi. Dokler je ni bilo, je bil to podatek iz uradnih evidenc, ki ga je bil uradnik dolžan dati, če že posameznik ni bil sposoben tega pogledati. Zdaj po novem občine vse te stvari zaračunavajo, in to v ne majhnih zneskih. Tudi vsi investitorji, ki želijo iti po tej poti, imajo dodatne stroške; vprašanje je, ali so potrebni. Na področju stanovanj smo slišali zelo zanimiva stališča. Slišali smo tudi, da zdaj je pa, upam, da tudi odgovorna nadkoalicijska Levica, ne samo pristojna in zaslužna, da so pet točk spravili v sporazum z vladno koalicijo. In pot, po kateri naj bi šli, tudi v napovedi koalicijske pogodbe, govori o tem, da naj bi neka proračunska sredstva zagotavljali, da to področje okrepimo. Potem slišim, da naj bi ustanovili neko agencijo, ki bi se ukvarjala z oddajo in najemom stanovanj in ki bi bila neko varovalo, da tistemu, ki bo nekomu dal stanovanje, ne bo treba, če najemnik ne bo plačeval najemnine, recimo, kar je kršitev pogodbe, ampak po obstoječi zakonodaji, žal, ni mogoče takega najemnika iz stanovanja odsloviti, razen preko sodbe sodišča, kar pomeni v naših razmerah dve leti mukotrpnega dela. Torej, namesto da bi se regulativa uredila na tak način, da bi na eni strani bili najemodajalci varni v takih primerih, najemniki pa zaščiteni, ko svoje obveznosti izpolnjujejo, greste vi zdaj v smer, da se bo neka državna agencija ustanovila, kar imate sicer tudi v stanovanjskem programu oziroma v resoluciji iz leta 2015 popolnoma ponesrečeno napisano sicer, ki naj bi bedela nad tem in ki naj bi predstavljala neko varovalko tako najemodajalcu kot najemniku. To je popolnoma napačna pot. Kot je popolnoma napačna pot neko zagotavljanje dodatnega denarja v proračun za gradnjo nekih stanovanj. Omenili pa ste pot, ki je prava - nadomestitev neprofitne s stroškovno najemnino in tistim, ki ne zmorejo plačila stroškovne najemnine, zagotavljati subvencijo. To pa je prava pot. Pomeni sicer bistveno več denarja v proračunu, ampak skozi ta mehanizem in ob ureditvi, sprostitvi zakonodaje bi se dogajala tudi gradnja neprofitnih stanovanj. Ker če bo imel investitor stroškovno najemnino, se pravi, da bo imel garancijo, da se mu vložek, ki ga vlaga v tako stanovanje, povrne, se bo tega tudi lotil, še posebej, če bo država ustrezne mehanizme pri plačilih komunalnega prispevka in pri zagotavljanju zemljišč vzpostavila in seveda pri tej regulativi, kar se tiče dovoljenj. Torej po tej poti bi verjetno bilo potrebno iti, ampak mislim, da to, kar je zdaj predvideno, ni ta pot. Omenili ste, da se bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije ukvarjal samo z gradnjo najemnih stanovanj, ne več tržnih – OK, to je pravilna usmeritev – na drugi strani ste pa pozabili vse ostale, kajne, po naši zakonodaji so tudi občine dolžne zagotavljati pogoje za gradnjo javnih stanovanj, najemnih. In ena izmed občin, ki se s tem že nekaj časa ukvarja, je Mestna občina Koper. Tukaj imam nek projekt oziroma to ni projekt, bom povedal, kaj je, ampak, nameravajo v kratkem, pristopiti h gradnji 90 najemnih stanovanj. 8. novembra 2018 so na ARSO naslovili zahtevo za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Se pravi, vprašanje, ali je sploh potrebno delati PVO? Ne vem, zakaj bi ga bilo sicer za tak projekt potrebno delat, ampak, 8. november. Danes smo 25. marca, pred kakim tednom je bilo odgovorjeno, da so 65. v čakalni vrsti, povprečen čas reševanja je 20-25 vlog na mesec, kar pomeni, da bodo na vrsti tam nekje maja meseca. 8. november, kajne, vloga na 22-ih straneh, samo za ugotovitev, ali je sploh PVO potreben, kje je še vse ostalo. Torej, glejte, tak objekt, z 90 stanovanji se zgradi v 12-15 mesecih. Papirologija za tak objekt pa traja od 24 do x mesecev. Torej na tak način verjetno povečanja stanovanjske gradnje, predvsem v javnem, neprofitnem delu, tudi pri tistih, ki to namero in voljo imajo, teh ciljev ne bo mogoče doseči. Torej, kaj boste storili, konkretno, da se bo to spremenilo, konkretno? Omenil ste da, je pri ARSU bil omenjen kadrovski problem. Ne, ni problem kadrovski, glejte, pri vseh teh zadevah ni problem v kadrih, ampak v regulativih. Vse te stvari se da reševati, tako na tem področju, kot na področju Centra za socialno delo in tako naprej, z ustrezno regulativo. Ta pa ni bila omenjena, razen teh treh točk pri prostorski in gradbeni, ki ne bodo tega rešile, glejte, tega, te spremembe, ki ste jih napovedali, žal ne bodo rešile. Potem na področju okolja, je bila omenjena prenova številne zakonodaje. Zdaj, v koliko bo šlo za zakonodajo, ki bo omogočala, tako kot sem prej omenil, na eni strani varovanje okolja, zaščito tam, kjer je to potrebno in razbremenila te postopke tam, kjer to ni potrebno, potem je to OK. V kolikor bo šlo za neke druge stvari ali pa formalizme, potem mislim, da tukaj ne bo neke nove dodane vrednosti in v tej povezavi ste tudi omenil, kajne, nadgradnjo vpisa pravice do čiste pitne vode v Ustavo. Nadgradnja, po moje, je v tem, da se to pravico ljudem zagotovi in če Računsko sodišče za neko okolje ugotovi, da pač ta pravica ni bila zaradi operativnih slabih aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor v preteklih letih zagotovljena, da se pač z ustreznimi ukrepi to omogoči. Pred leti, ko se je pripravljal, en konkreten primer, obala vemo, da je problematična, kar se oskrbe z vodo tiče. Dolgo let so sanjali, kako bodo to vodo kot alternativni vir, dobivali iz Brestovice, kljub temu, da vemo, da je ta vir problematičen. V občini, iz katere jaz prihajam, leži neko zajetje, ki se mu reče Malni, ki ima, ne samo čist pitni vir, ampak tudi kapacitete za bistveno več, kot jih trenutno zagotavlja, za območje Pivške doline in ko se je ta projekt, ki je bil financiran iz evropskih sredstev, v višini, mislim da okrog 23 milijonov evrov, lani se je zaključil, začel izvajat, je bila pobuda dana, da se takrat dimenzija cevi planira tako velikih, da bo mogoče, ko bo zaključen, zagotavljat preko tega vira tudi dodatno rezervno oskrbo za obalo. To takrat ni bilo odobreno, zdaj pa slišim, da naj bi obala zagotavljala čisto pitno vodo z razsoljevanjem morja – ker so na eni strani odvisno od Hrvatov, na drugi strani so viri vprašljivi, glede na to, da se populacija tam, na tistem območju veča, torej, konkretno vprašanje. Zdaj ta primer govori o tem, da mi na tem področju očitno nimamo neke ustrezne politike, ker če bi jo imeli, bi te sheme bile narejene. Uradniki na ministrstvu bi enostavno samo po shemah, se pravi po politiki, ki bi bila zastavljena, delali in zagotavljali nek normalen dostop do čiste pitne vode, ker to, da smo tu vpisali oziroma, da ste vpisali v ustavo ne pomeni nič. Vodo je treba zagotavljati s konkretnimi ukrepi in konkretnimi dejanji. In me zanima, kako gledate na zagotavljanje oskrbe čez recimo, to je pač pred vrati, 30, 50 let za Obalo? Kaj bo alternativni vir za čisto pitno vodo na Obali? Razsoljevanje morja ali kaj drugega? Potem je bilo na področju odpadkov omenjeno, da se bo tudi ta odpadkovna zakonodaja prenovila, ker imamo zdaj interventni zakon in tako naprej. Omenjeno je bilo tudi, da ne rabimo delati nove zažigalnice po vzoru Dunaja – jaz se strinjam, imamo v tej državi kar nekaj obratov za toplotno obdelavo odpadkov in me zanima, ker je bilo omenjeno, da ste pristaš načela vsaka država naj poskrbi za svoje odpadke, zakaj je recimo potrebno sežigati opuščene oziroma lesene tramove iz železnic, ki jih zdaj menjujejo pospešeno? Zakaj tega ne moremo sežgati v Sloveniji? Jaz poznam vsaj štiri obrate, ki bi to brez problema lahko naredili in imajo vse standarde za tak primer, vse tehnične pogoje za to. Ne gre za noben nevarni odpadek, gre za les, ampak mi te tramove vozimo v tujino in plačamo bistveno držaje kot bi bilo to potrebno. S tem da seveda nekateri posredniki služijo na tem. Torej, zakaj teh tramov ne moremo sežigati konkretno vprašanje pri nas doma in kaj boste naredili, da jih bomo? Vam jaz povem, zakaj jih ne moremo, zaradi tega, ker vsi ti, ki imajo te kapacitete in tehnično izpolnjujejo te standarde, bi morali zahtevati dopolnitev okoljevarstvenih dokumentov. Vedo kaj to pomeni. Vedo, da se jim lahko zalomi še pri osnovni dejavnosti in tega ne bodo naredili. Torej kaj bo država naredila, da bomo resnično to, kar ste uvodoma povedali, svoje odpadke obdelovali, se pravi nenevarne odpadke obdelovali sami in kaj bomo naredili, kaj boste naredil, da tukaj ne bodo po nepotrebnem služili neki posredniki in vsi ostali, ne pa domača industrija in pa domača predelava. V okviru podnebnih sprememb so bili omenjeni zaveze, cilji in tako naprej. Torej konkretno, kdaj bo Šoštanj prenehal z obratovanjem v luči tega, kar je bilo povedano? Na drugi strani vemo, da je najbolj čista energija za proizvodnjo elektrike vodna energija. Vi boste pa v kratkem ustavili možnost izkoristka vodne energije v porečju Mure, zaradi nekih civilnodružbenih iniciativ, ki pa vprašanje koliko so… ne bom rekel strokovno, ampak okoljevarstveno podprte, ker glejte, na porečju Mure naša sosednja država, ne samo Avstrija, ne samo, da izkorišča ta vodni potencial, ohranja naravo, omogoča preko tega izkoristek v turistične rekreativne namene in vse ostalo, omogoča protipoplavno varnost in vse ostalo, mislim, Slovenija pa iz kakšnih razlogov tega na spodnjem delu Mure ne more narediti? Vi ste se zavezali v koalicijski pogodbi na predlog predvidevam nad koalicijske Levice, da tam vodnih elektrarn ne bo. Torej, od kje bo manko te energije, ko Šoštanj ne bo več obratoval, konkretno vprašanje? Od kje? Vodnih virov očitno ne bomo izkoriščali, ki jih imamo gratis na voljo, vetrnih očitno tudi ne, fotovoltaika je pase, torej od kje? Če želimo slediti tem zavezam glede podnebnih sprememb. Nekaj podobnega je, kar se tiče usmeritve, ki je pa po moje je pravilna, glede teh plastičnih vrečk. Mislim, da je skoraj ni police v trgovinah, skoraj je ni, kjer ne bi se soočili s plastično embalažo, za enkratno uporabo rečemo temu. Od tega, da kupiš ne 200 ali pa 300 gramov, ampak 80 ali pa 90 gramov motovilca v plastični embalaži, da ne naštevam naprej, v kaj vse. Se pravi ta del plastične vrečke je relativni majhen del problema in glede vsega ostalega, če smo to pot zastavili, pa mogoče je lahko Slovenija tukaj prva na evropskem zemljevidu. Kaj konkretno in kdaj, da se bo ta pot nadaljevala? Ki bo potem res rezultirala v tem, da se teh nepotrebnih odpadkov v nekem (nadaljevanje) nekem dolgoročnem obdobju, če se ne znebimo, da jih vsaj bistveno omejimo. Ker ta zdaj oprostite glede teh vrečk, se zdi bolj piarovska kot kaj drugega, tako da še posebej v luči vsega ostalega, kar se nam dogaja s povečanjem tonaže odpadkov na drugih segmentih. No in še zadnje oziroma predzadnje. Bilo je omenjeno tudi področje glede prometa. Jaz ga omenjam z vidika hrupa, ki je neko področje, ki tudi spada v domeno Ministrstva za okolje in prostor, pa ni bilo omenjeno. Ta hrup recimo se je negativni meri zlorabil po moje uveljavil tamle za Bežigradom, ko je mesta oblast tukaj v Ljubljani investitorju, s tem, da je v OPN dvignila te parametre glede hrupa, preprečila, da bi lahko začel bežigrajski stadion obnavljati, ker so mu napisali take pogoje, da jih ne bi uspel izpolnjevati v času gradnje, ker bi tisti gradbeni stroji te nivoju presegali, torej tukaj ej bila zakonodaja zlorabljena, neposredno po moji oceni. Na drugi strani pa imamo kar nekih območjih, kjer so ljudje vsakodnevno izpostavljeni preseženim meram hrupa, pa to ne bi bilo potrebno. Omenili ste železnice, kjer ministrstvo dela predvsem v tem smisli, da se kupujejo nove kompozicije. V enem pomembnem delu železniškega omrežja že vedno vozijo dizel lokomotive in če vozijo podnevi, mogoče to ni toliko moteče, ampak, ko vozijo ponoči, pa bistveno presegajo dovoljene ravni po moje, pa je to problem. Govorim o progi Divača-Ljubljana, predvsem v tistem delu Divača-Borovnica, ker do tam vozijo. Nobene potrebe ni, da bi se ta promet opravljal s temi glasnimi dizel lokomotivami in me zanima, kaj boste kot minister naredili, da se ta uredba glede hrupa spoštuje in da vsi ti kraji, vmes je namreč ogromno stanovanjskih naselij, v nočem času s to prekomerno preseženo hrupnostjo ne bodo več obremenjeni, ker za to ni več, poudarjam, nobene potrebe, proga je elektrificirana, električne lokomotive so dovolj zmogljive in je bolj po moje problem neke logistike pri Slovenskih železnicah, da nek vlak, ki pride iz Sežane potem ne stoji tam na tisti postaji prazen čez noč, ampak ga usmerijo proti Borovnici. Še zadnje vprašanje, mogoče ne neposredno se ne dotika vaše bodoče ministrske funkcije, ampak kot minister boste imeli pomemben položaj v Vladi. Vi ste lani februarja 2018 v parlamentarno proceduro vložili Zakon o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, ki bi omogočal uporabo kanabisa v zasebne in rekreativne namene. Ta zakon ni bil sprejet. Zanima me, ali boste kot minister vplival na kolege v Vladi, a boste tak zakon ponovno injiciral? Oziroma kakšno je vaše stališče oziroma, zakaj menite, da ta zakon lani ni bil sprejet? Hvala lepa.
“