Hvala lepa. Naslednji ima besedo Franci Kepa. Pripravi naj se Primož Siter. FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo. Lepo pozdravljam ministra, bodočega, verjetno, za okolje in prostor. Jaz se tudi strinjam, upam, da boste nadaljevali delo bivšega oziroma še izboljšali. Zanima me nekaj žgočih stvari. Pri energiji me zanima, kako boste poskušali dodatno najti resurse za alternativno energijo, vetrna energija, elektro celice. Vetrna energije ni v Sloveniji popolnoma nič, tiste tri imamo, mislim, da jih ni toliko, kot imamo prstov na roki, v celi Sloveniji. Kar bo verjetno treba v bližnji prihodnosti narediti, so premogovniki, oziroma cela Evropa bo morala verjetno zapreti v nekem bodočem času in bo treba najti tretjino energije, ki jo bo zmanjkalo zaradi tega. Izrazili ste, da boste našli pri vodovodnih sistemih, da boste pomagali občinam pri sofinanciranju vodovodnih sistemov in preprečili onesnaževanje podzemeljskih tokov. Na kakšen način boste to izvedli, subvencije. Nadalje me zanimajo projekti, ki se izvajajo preko razvojnih centrov in so narejeni - verjetno poznate zadeve - zelo »na knap«, po domače, in se ne bo dalo izvesti. Poznam ravno primere Bele krajine, Dolenjske in tudi širše. Do julija bi morali biti vsi projekti izvedeni. Kaj boste ukrenili, da se ti roki podaljšajo, in boste omogočili občinam, da se to izvede. Je pa tako tudi drugje po državi, ni samo tu. Nadalje me zanima - sicer gre bolj na infrastrukturo - železniški sistem, ki je zelo zapostavljen; sicer je to bolj na infrastrukturi, pa vseeno je malo povezave tudi z okoljem in prostorom. Zakaj se ne izkoristi več železnice, zakaj se ne gre v posodobitev obstoječih sistemov, recimo, Kočevje pa gor na Gorenjskem so šli, na primer, Dolenjska je zelo zapostavljena. Imamo primer Revoza, 35 let nazaj se je naredilo do Revoza progo, zdaj se pa večino prometa, skoraj 100 % vozi vse po cesti, to je preko 200 tisoč avtomobilov na leto. Ta proga pa ne služi tako rekoč ničemur več. Verjetno zaradi hitrosti ali zastarelosti ali zaradi ne organizacije, tudi železnica je verjetno usmerjena samo na Koper, tovorni promet v državi je pa zapostavljen. Ravno Revoz je lep primer, da bi to moralo iti drugače oziroma tako je že šlo včasih; ali je organizacija slaba ali je cenovno, ne vem, ali je hitrost. Potem imam še glede čistilnih naprav, kot je bilo že prej rečeno, za ta razpis, ko ste rekli, da bo težko dobiti manjše razpise od 2 tisoč populacijskih enot, to so zelo velike številke. Manjše občine imajo po 3 tisoč prebivalcev in je nemogoče, da kandidirajo na te razpise. Edino, če se združijo, združevanje je pa težko. In bi prav zmanjšanje populacijskih enot v naslednji perspektivi za kohezijska sredstva njim zelo pomagalo. Toliko. Hvala za odgovore. PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa. Besedo ima Primož Siter. Pripravi naj se Zvonko Černač. Gospod Siter, izvolite. PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kandidat za ministra, hvala za predstavitev. Nekaj točk bi izpostavil in grem po vrsti. Najprej ena problematika, ki se vleče že vrsto let, vsaj deset let, in sicer okoljevarstvena dovoljenja. Tudi vaša koalicijska pogodba pravi oziroma kar dobronamerno neko predpostavko postavlja, in sicer takole (citiram): »Vzpostavili bomo horizontalne povezave ministrstev in služb, ki bodo omogočile koordinirano pripravo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bo med drugim vključevala tudi spremembo Zakona o varovanju okolja, po kateri velikim onesnaževalcem ni več treba obnavljati okoljskih dovoljenj.« Ta zgodba z obnavljanjem okoljskih dovoljenj je, kot rečeno, dolga že nekaj let. Tu je namen koalicijske pogodbe zelo jasen, treba je uvesti sistem, kjer bo okoljevarstvena dovoljenja treba obnavljati. Ta dovoljenja so se v preteklosti podeljevala najprej za dobo pet let, potem se je to podaljšalo za deset let. No, potem se je pa leta 2016 zgodila zanimiva stvar, novela Zakona o varstvu okolja, kjer se je to zadevo ukinilo. Takrat je Levica tekom obravnave predlagala amandma, kjer pa se ohrani omejitev veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja. Vi ste bili v prejšnjem mandatu poslanec in tega amandmaja niste podprli, torej ste na drugi strani navijali za to, da se okoljevarstvena dovoljenja ne rabi obnavljati. Na drugi strani imamo pa koalicijsko pogodbo, ki pa pravi drugače. In zdaj v tem konfliktu me zanima, na katero stran boste stopili. Ali menite, da je smiselno, da so okoljevarstvena dovoljenja časovno omejena, in torej, v katero smer boste zdaj šli, tisto, za katero ste navijali v prejšnjem mandatu, ali to, ki vam jo nalaga koalicijska pogodba zdaj. To je prva stvar. Druga stvar je plastika za enkratno uporabo. Jaz sem z veseljem spremljal politike vašega predhodnika, ki je že kot kandidat obljubil, da se bo izvršila prepoved plastičnih nosilnih vrečk do konca leta 2019. Zdaj smo že marca in me zanima, kje smo z akcijskim načrtom za to, kako se stvar odvija. Je pa gospod Leben navijal tudi za čimprejšnjo možno prepoved ostalih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Podprl je naš amandma takrat k stališču do evropske direktive v zvezi z zmanjšanjem vpliva nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki je govorila takole, da »bo Slovenija stremela k temu, da se v letu 2019 ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk in filtrov za tobačne izdelke, narejene iz plastike za enkratno uporabo; za plastične posode za živila in lončke za pijačo bomo v 2019 naredili načrt, kako jih leta 2020 prepovedati. Pri tem Slovenija izhaja iz dejstva, da so za vse te proizvode že danes na voljo nadomestki iz biorazgradljivih okolju prijaznih materialov. Enako naj bi Slovenija pripravila tudi načrte za prepoved vseh ostalih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, tako da bi jih do leta 2030 postopno prepovedali.« To je torej Odbor za EU potrdil, to je uradno stališče Republike Slovenije. Zdaj me zanima, v kakšni fazi so ti postopki za prepoved plastičnih vrečk. Naslednje poglavje, ki bi ga rad osvetlil, je problematika stanovanj. Sem vesel, da ste sami tudi odprli to temo. Sporazum o sodelovanju med koalicijo in Levico se je kar konkretno lotil tega vprašanja. Pet konkretnih politik smo predvideli, ena je vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj, druga prenos nepremičnin DUTB na stanovanjske sklade, ureditev najemniškega trga stanovanj, potem regulacija platform, kot je, recimo, Airbnb in podobno, in pa ureditev nepremičninskega posredovanja. Levica je avtor in idejni nosilec štirih od teh petih točk. Zdaj me zanima, kako vi osebno vidite to, kakšen akcijski načrt imate za realizacijo teh nastavkov. Se strinjate sploh s temi koraki in na kakšen način - zelo praktično me zanima - imate namen vzpostaviti ta komunikacijski koridor med Levico, ki smo idejno to stvar osmislili, in Ministrstvom za okolje, še posebej s poudarkom na tem, katero od petih točk bi postavili na prvo mesto oziroma kakšno hierarhijo od teh petih točk bi si zastavili. Ker sem poslanec iz Zasavja, imam še dve točki lokalnega pomena. In sicer, ena je problematika zasavskega CEROZ, ki vam je znana. Zasavski poslanci smo z vašim predhodnikom že odprli nek dialog, pa ne bi zdaj na dolgo in široko o tej problematiki. Bi vas pa prosil, da za prebivalke in prebivalce Zasavja pojasnite, kako vidite to problematiko, kakšen način, kakšen akcijski načrt bi ubrali, da bi to stvar čim prej in čim bolj učinkovito naslovili in rešili. Druga stvar pa je naslednja. Konec prejšnjega leta je Državni zbor potrdil Zakon o podaljšanju zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je sicer v redu zastavljen, bo pa po zaprtju rudnika pristojnosti na degradiranih območjih v občinah Hrastnik in Trbovlje z Ministrstva za infrastrukturo, ki bdi nad zapiranjem samim, preneslo na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer bo treba sanirati degradirane površine. Zanima me, na kakšen način boste k temu pristopili, koliko ste seznanjeni s to problematiko in, zopet, kako se bo stvar pod vašo taktirko na Ministrstvu za okolje in prostor rešila. Toliko zaenkrat. Hvala lepa. PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa, gospod Siter. S tem smo zaključili drugi sklop vprašanj. Kandidat Simon Zajc, imate besedo. SIMON ZAJC: Hvala. Kar se Mežice tiče, mogoče samo ponovim. Najbolj pomembno se mi zdi, da imamo zagotovljen finančni vir. Za Mežico trenutno namenjamo 860 tisoč evrov, 160 tisoč evrov imamo za nazaj, 70 tisoč za naprej. Delamo evalvacijo ukrepov, ki so se izvajali, za tiste, ki niso dovolj dobri, niso dosegli dovolj dobrih rezultatov, da jih več ne financiramo. Za naprej bo pa pomembno to, da nam uspe skozi ZVO izpeljati ta sklad, da imamo potem tudi naprej za ostala degradirana območja ta sredstva garantirana. Glede vprašanj v zvezi z energijo. Ja, tu bo treba sodelovati še dodatno, še bolj izdatno z Ministrstvom za infrastrukturo, ki pokriva energijo. Kot sem že v uvodu povedal, ko se bomo enkrat odločili, v katero smer želimo glede podnebnih ciljev iti, jaz upam, da bomo tu ambiciozni, in se bomo morali odločiti tudi, kje bomo energijo dobivali, se pravi, od kje bodo obnovljivi viri energije izhajali, koliko imamo potenciala za sončno energijo, koliko za vetrno. Problem pri teh virih energije je zanesljivost. Najbrž se bo pojavilo tudi vprašanje, kako z nuklearno energijo. Skratka, to so vsa tista vprašanja, ki sledijo in na katera bomo morali skupaj najti odgovore. Kar se tiče železniškega sistema. Če se prav spomnim, je že v preteklem mandatu bilo čez milijardo sredstev investiranih v posodobitev železniškega sistema. Kar se tiče našega ministrstva, mi preko podnebnega sklada financiramo nakup novih vlakov. Tako s tega vidika svoje delo opravljamo, spodbujamo boljši železniški promet. Glede mojega konflikta v zvezi z glasovanjem v preteklosti, pa koalicijske pogodbe. Zame, če bom dobil to možnost, konflikta ni. Jaz vem, da če bom minister za okolje, bom minister za okolje in me veže koalicijski sporazum. Tako da tisto, kar imamo v koalicijskem sporazumu zapisano, bomo izvedli. Enako velja za plastiko za enkratno uporabo. Kot sem povedal, imamo že v usklajevanju - mislim, da je tudi že usklajen sporazum s Trgovinsko zbornico. Predvidevamo oziroma načrtujemo ukinitev plastičnih vrečk s 1. 9. 2019. Do konca leta moramo najti še rešitev za ukinitev vrečk, zelo lahkih vrečk, ki jih uporabljamo za sadje in zelenjavo. V tem času pa, tako kot ste povedal, naše stališče, ki smo ga sprejeli na Odboru za zadeve Evropske unije je, da pripravimo v tem letu načrt, v skladu z direktivo, ki je že bila sprejeta, tudi za prepoved ostalih izdelkov za enkratno uporabo, tistih, ki imajo alternativo in to bomo do konca tega leta tudi pripravili, tako da v naslednjem letu se, to tudi realiziramo, tako kot je bilo rečeno. Podobno kot pri prvem, glede stanovanjske problematike in koalicijske pogodbe. Koalicijsko pogodbo in tudi sporazum, ki je bil z Levico sklenjen, je v bistvu, za nas ni problematična, ker povzema tisto, kar smo v večini že v koalicijsko pogodbo zapisali. Ne bi šel, kateri od teh ukrepov se mi zdi najbolj pomemben, ker mislim, da ni nekega smisla, da se do tega opredeljujem. Mi bomo vse to, kar sem naštel, torej od tega, da se zagotovi, da se prenese zemljišče iz DUTB na državo in da na ta način lahko spodbujamo gradnjo stanovanj, da lahko recimo vstopamo, kot država, v projekte stanovanjskih zadrug, do tega, da, s tem, ko spremenimo neprofitno v stroškovno najemnino, povečamo fond za gradnjo stanovanj do tega, da pomagamo, kot sem že v enem od prejšnjih odgovorov povedal, da pomagamo tistim, za njihovo vrsto agencije, državne, da pomagamo tistim, ki imajo stanovanja, pa si jih ne upajo oddajati, da jim v tem primeru priskočimo na pomoč. Pomembno je to, da bomo sprostili ta strah, ki ga imajo banke pri odobritvi kreditov, kajti vse te ukrepe, ki jih imamo navedene, jih bomo že zdaj, takoj po gradbeni, tudi do poslanskih skupin prenesli in jaz upam, da jih boste takrat tudi podprli. Problematika CEROZ-ov oziroma Centrov za ravnanje z odpadki ni lastno samo pri vas, kajne, ni samo vaša, problem teh centrov je kar dolg in kompleksen. Že to, da jih imamo narobe razporejene po državi, do tega, da pač so v lasti občine oziroma da država ni njihova lastnica, je reševanje tega problema, bo bolj zapleteno in da zdajle(?), da bi bila zdajle dobra(?) rešitev, je nimam. Bomo morali pa skupaj najti neko varianto. Je problem, problem je tudi v tem, ki(?) sem ga že prej omenjal, da po tem, ko je Kitajska zaprla izvoz odpadkov k njim, so se cene spremenile in vse to se odraža v tem, da ti centri nimajo dovolj finančnih sredstev za svojo dejavnost. Vsi rudniki, ki se zapirajo in ki so že zaprti, so v zapiranju ali(?) se bodo zapirali, bodo, prej ali slej, končali pri nas. Se pravi, bo to problem Ministrstva za okolje in prostor. Poslanec Desusa se bo spomnil, ko smo bili na sestanku, ko ste bili na sestanku pri meni, naš plan je, da se(?), v tem letu sicer še ne bomo uspeli tega, ampak v naslednjem letu se moramo lotiti neke krovne zakonodaje, da določimo, kaj se zgodi s temi rudniki, kdo izvaja monitoring, kdo vplačuje monitoring, iz kakšnih sredstev in kaj, v primeru, ko se zgodi kakšna stvar, to se pravi, ako(?) če se kaj pogrezne, če je kakšen plaz pa to, da imamo to za vse te rudnike pod eno streho rešeno in da nimamo vedno znova istih vprašanj. Tako da, v naslednjem letu imamo v planu nekega krovnega zakona za to problematiko. Mislim, da sem pokril, hvala. PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa. S tem zaključujemo drugi krog odgovorov in vprašanj in začenjamo tretji krog. Besedo ima poslanec gospod Zvonko Černač, pripravi naj se gospa Nataša Sukič. ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim tudi iz moje strani, še posebej kandidatu za ministra. Zdaj, kandidat je na začetku omenjal, da bo bolj konkreten, zaradi tega, ker je dobrega pol leta državni sekretar na tem Ministrstvu za okolje in prostor. Torej nadaljuje politiko nekdanjega ministra in tudi vsebinske usmeritve. V enem delu smo res slišali nekaj konkretnih stvari, ampak v pomemben delu pa ne. Slišali smo jih predvsem tam, kjer gre za zoper racionalizacijo tistega, kar verjamem, da je na ministrstvu, zdaj po pol leta na mizi. Nismo pa slišali konkretizacij glede vsega ostalega, kar ste v koalicijskem sporazumu in v obljubah obljubljali in napovedali. Zdaj glede prostorske in gradbene zakonodaje, ste bil takrat poslanec, ki je to zakonodajo potrdila, 1. junija lani je ta zakonodaja začela veljat. V njej je kar nekaj dobrih stvari, žal pa tudi ogromno slabih ŠPE) – 9.15 in mi smo že takrat opozarjali oziroma kolegi so takrat opozarjali, da bi bilo potrebno tisto, kar je slabo izčistiti, to se ni zgodilo, tudi v poskusu kjer smo želeli eno majhno zadevo, ki bi ljudem olajšala težave spremeniti, ni bilo posluha in verjamem, da ga tudi v bodoče ne bo. Vprašanje zakaj ne. ta zakonodaja mora biti predvsem v interesu investitorjev, torej ljudi, podjetij in tistih, ki želijo v prostoru nekaj dobrega narediti in na drugi strani seveda varovalka v primerih, ko prostor tega ne omogoča in ne dopušča zaradi naravnih in drugih zakonitosti. Ampak žal temu zdaj ni tako. Vi ste omenili, tako glede gradbene kot prostorske zakonodaje tri konkretne stvari, ki so več ali manj formalistične narave. Omenili ste… ne vem pri gradbeni zakonodaji priglasitev prinos iz upravnega nivoja na inšpekcijski, kar je smiselno, se s tem strinjam, ampak je ogromno drugih stvari, ki so bistveno bolj pomembne, ki še vedno otežujejo normalno pridobivanje dovoljenj in ki niso samo v gradbeni in prostorski zakonodaji, ampak v številnih drugih zakonih, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Ker tako v Zakonu o ohranjanju narave, o kulturni dediščini in tako naprej ima neke mehanizme, ki predstavljajo ne ščitenje okolja in kulturnih spomenikov, ampak predstavljajo oviro tam, kjer bi bilo smiselno nekaj narediti. Potem pa imate recimo pri Zakonu o ohranjanju kulturne dediščine regulativo, ki nekomu, ki želi nek star objekt na ustrezni način prenoviti ali pa ga na novo zgraditi z novimi materiali, onemogoča, da bi to storil, potem se naveliča, pa objekt čez 10 ali pa 15 let propade. Se pravi ta zakonodaja ni dobra in ni bilo besede slišati o tem, ali se bo kaj tukaj zgodilo, da ne govorimo o tem, da so ti postopki pri pridobivanju teh mnenj in soglasij enormno dolgi. Ne nazadnje ima tudi država zaradi tega težave in se tudi investicije, ki so državnega pomena zaradi tega po nepotrebnem vlečejo, podaljšujejo se, umeščanje v prostor in tako naprej. Jaz mislim, da tukaj ni kakšne velike dileme. Tam, kjer je potrebno zaščititi ali naravo ali spomenike, pač mora zakonodaja to ščititi, kjer pa tega ni potrebno in kjer gre za neke namišljene zaščite, je pa treba ta gordijski vozel presekati in birokraciji, ki se nad tem izživlja odvzeti možnosti, ki jih sedaj ima v formalni zakonodaji, da to počne. Se pravi tam kjer je treba ščititi, je pač treba ščititi. Ne pa na tak način, da v 90 % primerov temu ni tako. In potem se zgodi ne, ob vsej tej zaščiti primer, ki ga navajam kot eksemplaričen, Magna, ki je rob vseh teh zakonih, pa se z neko intervencijsko rešitvijo povozi vse možne zaščite, ki pa verjetno so bile na tistem prostoru v enem delu ali skoraj v celoti utemeljene. In me zanima, kakšno je vaše stališče do tega primera? Če bi bil vi takrat v funkciji ministra, kot je bil takrat tisti, ki je bil na tem mestu in takrat je bil državni sekretar sedanji bivši minister Leben, ki je operativno peljal te postopke. Ali bi vi ravnali enako? Torej, ali boste v prihodnje, če se zgodi nek podoben primer kot je Magna, nek investitor, ki želi na nekem območju, kjer je en kup vodovarstvenih omejitev na hitro nekaj zgraditi, ob tem da to niti ne pomeni neke dodane bistvene vrednosti za to državo. Ali bi tudi vi ravnali enako? Torej, ali bi tudi vi šli s sprejemom interventnega zakona in vsega ostalega, da bi se vse ostalo povozilo in bi bili vsi ostali investitorju v depriviligiranem položaju? Kajti investitorjev, ki imajo težave zaradi okoljsko-prostorske zakonodaje je ogromno. In ki ne posegajo v nobenem primeru na tak grob način v okolje in v prostor kot se je to zgodilo v tem primeru. Drugo vprašanje. Ali bi vi, v kolikor bi se vam zgodil v vašem mandatu, upam, da se vam ne bo – Kemis, kjer je več kot očitno, da je šlo za nek načrten sežig, da so se znebili problema odpadkov. Ali bi tudi vi ravnali tako kot je tukaj ravnano, da se opusti načelo, ki ga imamo v veljavni zakonodaji, povzročitelj plača? Vso to sanacijo, ki jo je potrebno tam izvesti, bi moralo podjetje in lastniki tega podjetja prevzeti na lastna pleča, ne pa da te stroške prevzema država in ne samo v tem primeru, tudi v drugih primerih me zanima. Ali boste opustili to načelo povzročitelj plača? Ker pot je že trasirana, s tem interventnim zakonom glede odpadne embalaže, je ta pot že trasirana. Država je nase prevzela en pomemben del stroškov, ki bi jih bili dolžni plačati tisti, ki te odpadke ustvarjajo. Tako imamo v veljavni zakonodaji napisano in te veljavne zakonodaje se očitno Vlada ne drži. Me zanima, ali tudi v prihodnje bodo davkoplačevalci prisiljeni preko takih ali drugačnih skladov - enega ste že omenili, da naj bi se ustanovil - prisiljeni plačevati namesto povzročiteljev nastalo škodo oziroma sanacijo, recimo konkretno, degradiranih območij. Ker vemo, zakaj in na kakšen način so nastale, in vemo, kdo je tisti, ki te stvari povzroča. Mislim, da ta politika ni ustrezna, je napačna, je pa bila že nastavljena z vašim predhodnikom. S tem interventnim zakonom je pot trasirana in zelo težko se bo tu potegnilo korak nazaj. Prej sem omenjal Magno. Poznam kar nekaj investitorjeve, ki niso uspeli pridobiti, po tistem, ko so dobili gradbeno dovoljenje, uporabnega dovoljenja, zaradi tega, ker je en kvadratni meter, konkreten primer, hleva posegal na tako imenovano zeleno barvo v prostorskem načrtu. En kvadratni meter! Okrog ima pa 30 hektarjev lastnih zemljišč. Da ne govorimo o tem, da ta ista kmetija, ki želi razvijati dejavnost, odpreti dodatne turistične apartmaje in tako naprej, tega ne more narediti zaradi tega, ker nek kozolec, ki leži na zeleni barvi, v njem ni mogoče urediti apartmajev; seveda, dokler ta barva ne bo oranžna, OPN, OPPN in vse ostale navlake, kar jih še imamo, pa veste, koliko časa traja. In te osvežitve zakonodaje, ki ste jo omenili, ne vidim v tem smislu, da se bodo te stvari uredile, vsaj po tem, kar ste vi povedali danes na začetku. Zdaj ta prostorska zakonodaja, moram reči, da pa je povzročila težave. Če gradbena ni bila tak problem, novelacija lani 1. 6., pa mislim, da je bila prostorska korak nazaj in da še otežuje v številnih primerih umeščanje v prostor in še bolj komplicira postopke in draži postopke. Vi ste omenili, da boste dosegli pocenitev postopkov za ljudi tudi do desetkrat; omenili ste v povezavi z lokacijskimi prevetritvami, če se dobro spomnim. Ampak ta lokacijska prevetritev je v bistvu dodaten strošek za ljudi. Dokler je ni bilo, je bil to podatek iz uradnih evidenc, ki ga je bil uradnik dolžan dati, če že posameznik ni bil sposoben tega pogledati. Zdaj po novem občine vse te stvari zaračunavajo, in to v ne majhnih zneskih. Tudi vsi investitorji, ki želijo iti po tej poti, imajo dodatne stroške; vprašanje je, ali so potrebni. Na področju stanovanj smo slišali zelo zanimiva stališča. Slišali smo tudi, da zdaj je pa, upam, da tudi odgovorna nadkoalicijska Levica, ne samo pristojna in zaslužna, da so pet točk spravili v sporazum z vladno koalicijo. In pot, po kateri naj bi šli, tudi v napovedi koalicijske pogodbe, govori o tem, da naj bi neka proračunska sredstva zagotavljali, da to področje okrepimo. Potem slišim, da naj bi ustanovili neko agencijo, ki bi se ukvarjala z oddajo in najemom stanovanj in ki bi bila neko varovalo, da tistemu, ki bo nekomu dal stanovanje, ne bo treba, če najemnik ne bo plačeval najemnine, recimo, kar je kršitev pogodbe, ampak po obstoječi zakonodaji, žal, ni mogoče takega najemnika iz stanovanja odsloviti, razen preko sodbe sodišča, kar pomeni v naših razmerah dve leti mukotrpnega dela. Torej, namesto da bi se regulativa uredila na tak način, da bi na eni strani bili najemodajalci varni v takih primerih, najemniki pa zaščiteni, ko svoje obveznosti izpolnjujejo, greste vi zdaj v smer, da se bo neka državna agencija ustanovila, kar imate sicer tudi v stanovanjskem programu oziroma v resoluciji iz leta 2015 popolnoma ponesrečeno napisano sicer, ki naj bi bedela nad tem in ki naj bi predstavljala neko varovalko tako najemodajalcu kot najemniku. To je popolnoma napačna pot. Kot je popolnoma napačna pot neko zagotavljanje dodatnega denarja v proračun za gradnjo nekih stanovanj. Omenili pa ste pot, ki je prava - nadomestitev neprofitne s stroškovno najemnino in tistim, ki ne zmorejo plačila stroškovne najemnine, zagotavljati subvencijo. To pa je prava pot. Pomeni sicer bistveno več denarja v proračunu, ampak skozi ta mehanizem in ob ureditvi, sprostitvi zakonodaje bi se dogajala tudi gradnja neprofitnih stanovanj. Ker če bo imel investitor stroškovno najemnino, se pravi, da bo imel garancijo, da se mu vložek, ki ga vlaga v tako stanovanje, povrne, se bo tega tudi lotil, še posebej, če bo država ustrezne mehanizme pri plačilih komunalnega prispevka in pri zagotavljanju zemljišč vzpostavila in seveda pri tej regulativi, kar se tiče dovoljenj. Torej po tej poti bi verjetno bilo potrebno iti, ampak mislim, da to, kar je zdaj predvideno, ni ta pot. Omenili ste, da se bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije ukvarjal samo z gradnjo najemnih stanovanj, ne več tržnih – OK, to je pravilna usmeritev – na drugi strani ste pa pozabili vse ostale, kajne, po naši zakonodaji so tudi občine dolžne zagotavljati pogoje za gradnjo javnih stanovanj, najemnih. In ena izmed občin, ki se s tem že nekaj časa ukvarja, je Mestna občina Koper. Tukaj imam nek projekt oziroma to ni projekt, bom povedal, kaj je, ampak, nameravajo v kratkem, pristopiti h gradnji 90 najemnih stanovanj. 8. novembra 2018 so na ARSO naslovili zahtevo za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Se pravi, vprašanje, ali je sploh potrebno delati PVO? Ne vem, zakaj bi ga bilo sicer za tak projekt potrebno delat, ampak, 8. november. Danes smo 25. marca, pred kakim tednom je bilo odgovorjeno, da so 65. v čakalni vrsti, povprečen čas reševanja je 20-25 vlog na mesec, kar pomeni, da bodo na vrsti tam nekje maja meseca. 8. november, kajne, vloga na 22-ih straneh, samo za ugotovitev, ali je sploh PVO potreben, kje je še vse ostalo. Torej, glejte, tak objekt, z 90 stanovanji se zgradi v 12-15 mesecih. Papirologija za tak objekt pa traja od 24 do x mesecev. Torej na tak način verjetno povečanja stanovanjske gradnje, predvsem v javnem, neprofitnem delu, tudi pri tistih, ki to namero in voljo imajo, teh ciljev ne bo mogoče doseči. Torej, kaj boste storili, konkretno, da se bo to spremenilo, konkretno? Omenil ste da, je pri ARSU bil omenjen kadrovski problem. Ne, ni problem kadrovski, glejte, pri vseh teh zadevah ni problem v kadrih, ampak v regulativih. Vse te stvari se da reševati, tako na tem področju, kot na področju Centra za socialno delo in tako naprej, z ustrezno regulativo. Ta pa ni bila omenjena, razen teh treh točk pri prostorski in gradbeni, ki ne bodo tega rešile, glejte, tega, te spremembe, ki ste jih napovedali, žal ne bodo rešile. Potem na področju okolja, je bila omenjena prenova številne zakonodaje. Zdaj, v koliko bo šlo za zakonodajo, ki bo omogočala, tako kot sem prej omenil, na eni strani varovanje okolja, zaščito tam, kjer je to potrebno in razbremenila te postopke tam, kjer to ni potrebno, potem je to OK. V kolikor bo šlo za neke druge stvari ali pa formalizme, potem mislim, da tukaj ne bo neke nove dodane vrednosti in v tej povezavi ste tudi omenil, kajne, nadgradnjo vpisa pravice do čiste pitne vode v Ustavo. Nadgradnja, po moje, je v tem, da se to pravico ljudem zagotovi in če Računsko sodišče za neko okolje ugotovi, da pač ta pravica ni bila zaradi operativnih slabih aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor v preteklih letih zagotovljena, da se pač z ustreznimi ukrepi to omogoči. Pred leti, ko se je pripravljal, en konkreten primer, obala vemo, da je problematična, kar se oskrbe z vodo tiče. Dolgo let so sanjali, kako bodo to vodo kot alternativni vir, dobivali iz Brestovice, kljub temu, da vemo, da je ta vir problematičen. V občini, iz katere jaz prihajam, leži neko zajetje, ki se mu reče Malni, ki ima, ne samo čist pitni vir, ampak tudi kapacitete za bistveno več, kot jih trenutno zagotavlja, za območje Pivške doline in ko se je ta projekt, ki je bil financiran iz evropskih sredstev, v višini, mislim da okrog 23 milijonov evrov, lani se je zaključil, začel izvajat, je bila pobuda dana, da se takrat dimenzija cevi planira tako velikih, da bo mogoče, ko bo zaključen, zagotavljat preko tega vira tudi dodatno rezervno oskrbo za obalo. To takrat ni bilo odobreno, zdaj pa slišim, da naj bi obala zagotavljala čisto pitno vodo z razsoljevanjem morja – ker so na eni strani odvisno od Hrvatov, na drugi strani so viri vprašljivi, glede na to, da se populacija tam, na tistem območju veča, torej, konkretno vprašanje. Zdaj ta primer govori o tem, da mi na tem področju očitno nimamo neke ustrezne politike, ker če bi jo imeli, bi te sheme bile narejene. Uradniki na ministrstvu bi enostavno samo po shemah, se pravi po politiki, ki bi bila zastavljena, delali in zagotavljali nek normalen dostop do čiste pitne vode, ker to, da smo tu vpisali ŠPE) – 9.30 oziroma, da ste vpisali v ustavo ne pomeni nič. Vodo je treba zagotavljati s konkretnimi ukrepi in konkretnimi dejanji. In me zanima, kako gledate na zagotavljanje oskrbe čez recimo, to je pač pred vrati, 30, 50 let za Obalo? Kaj bo alternativni vir za čisto pitno vodo na Obali? Razsoljevanje morja ali kaj drugega? Potem je bilo na področju odpadkov omenjeno, da se bo tudi ta odpadkovna zakonodaja prenovila, ker imamo zdaj interventni zakon in tako naprej. Omenjeno je bilo tudi, da ne rabimo delati nove zažigalnice po vzoru Dunaja – jaz se strinjam, imamo v tej državi kar nekaj obratov za toplotno obdelavo odpadkov in me zanima, ker je bilo omenjeno, da ste pristaš načela vsaka država naj poskrbi za svoje odpadke, zakaj je recimo potrebno sežigati opuščene oziroma lesene tramove iz železnic, ki jih zdaj menjujejo pospešeno? Zakaj tega ne moremo sežgati v Sloveniji? Jaz poznam vsaj štiri obrate, ki bi to brez problema lahko naredili in imajo vse standarde za tak primer, vse tehnične pogoje za to. Ne gre za noben nevarni odpadek, gre za les, ampak mi te tramove vozimo v tujino in plačamo bistveno držaje kot bi bilo to potrebno. S tem da seveda nekateri posredniki služijo na tem. Torej, zakaj teh tramov ne moremo sežigati konkretno vprašanje pri nas doma in kaj boste naredili, da jih bomo? Vam jaz povem, zakaj jih ne moremo, zaradi tega, ker vsi ti, ki imajo te kapacitete in tehnično izpolnjujejo te standarde, bi morali zahtevati dopolnitev okoljevarstvenih dokumentov. Vedo kaj to pomeni. Vedo, da se jim lahko zalomi še pri osnovni dejavnosti in tega ne bodo naredili. Torej kaj bo država naredila, da bomo resnično to, kar ste uvodoma povedali, svoje odpadke obdelovali, se pravi nenevarne odpadke obdelovali sami in kaj bomo naredili, kaj boste naredil, da tukaj ne bodo po nepotrebnem služili neki posredniki in vsi ostali, ne pa domača industrija in pa domača predelava. V okviru podnebnih sprememb so bili omenjeni zaveze, cilji in tako naprej. Torej konkretno, kdaj bo Šoštanj prenehal z obratovanjem v luči tega, kar je bilo povedano? Na drugi strani vemo, da je najbolj čista energija za proizvodnjo elektrike vodna energija. Vi boste pa v kratkem ustavili možnost izkoristka vodne energije v porečju Mure, zaradi nekih civilnodružbenih iniciativ, ki pa vprašanje koliko so… ne bom rekel strokovno, ampak okoljevarstveno podprte, ker glejte, na porečju Mure naša sosednja država, ne samo Avstrija, ne samo, da izkorišča ta vodni potencial, ohranja naravo, omogoča preko tega izkoristek v turistične rekreativne namene in vse ostalo, omogoča protipoplavno varnost in vse ostalo, mislim, Slovenija pa iz kakšnih razlogov tega na spodnjem delu Mure ne more narediti? Vi ste se zavezali v koalicijski pogodbi na predlog predvidevam nad koalicijske Levice, da tam vodnih elektrarn ne bo. Torej, od kje bo manko te energije, ko Šoštanj ne bo več obratoval, konkretno vprašanje? Od kje? Vodnih virov očitno ne bomo izkoriščali, ki jih imamo gratis na voljo, vetrnih očitno tudi ne, fotovoltaika je pase, torej od kje? Če želimo slediti tem zavezam glede podnebnih sprememb. Nekaj podobnega je, kar se tiče usmeritve, ki je pa po moje je pravilna, glede teh plastičnih vrečk. Mislim, da je skoraj ni police v trgovinah, skoraj je ni, kjer ne bi se soočili s plastično embalažo, za enkratno uporabo rečemo temu. Od tega, da kupiš ne 200 ali pa 300 gramov, ampak 80 ali pa 90 gramov motovilca v plastični embalaži, da ne naštevam naprej, v kaj vse. Se pravi ta del plastične vrečke je relativni majhen del problema in glede vsega ostalega, če smo to pot zastavili, pa mogoče je lahko Slovenija tukaj prva na evropskem zemljevidu. Kaj konkretno in kdaj, da se bo ta pot nadaljevala? Ki bo potem res rezultirala v tem, da se teh nepotrebnih odpadkov v nekem ŠPE) – 9.35 nekem dolgoročnem obdobju, če se ne znebimo, da jih vsaj bistveno omejimo. Ker ta zdaj oprostite glede teh vrečk, se zdi bolj piarovska kot kaj drugega, tako da še posebej v luči vsega ostalega, kar se nam dogaja s povečanjem tonaže odpadkov na drugih segmentih. No in še zadnje oziroma predzadnje. Bilo je omenjeno tudi področje glede prometa. Jaz ga omenjam z vidika hrupa, ki je neko področje, ki tudi spada v domeno Ministrstva za okolje in prostor, pa ni bilo omenjeno. Ta hrup recimo se je negativni meri zlorabil po moje uveljavil tamle za Bežigradom, ko je mesta oblast tukaj v Ljubljani investitorju, s tem, da je v OPN dvignila te parametre glede hrupa, preprečila, da bi lahko začel bežigrajski stadion obnavljati, ker so mu napisali take pogoje, da jih ne bi uspel izpolnjevati v času gradnje, ker bi tisti gradbeni stroji te nivoju presegali, torej tukaj ej bila zakonodaja zlorabljena, neposredno po moji oceni. Na drugi strani pa imamo kar nekih območjih, kjer so ljudje vsakodnevno izpostavljeni preseženim meram hrupa, pa to ne bi bilo potrebno. Omenili ste železnice, kjer ministrstvo dela predvsem v tem smisli, da se kupujejo nove kompozicije. V enem pomembnem delu železniškega omrežja že vedno vozijo dizel lokomotive in če vozijo podnevi, mogoče to ni toliko moteče, ampak, ko vozijo ponoči, pa bistveno presegajo dovoljene ravni po moje, pa je to problem. Govorim o progi Divača-Ljubljana, predvsem v tistem delu Divača-Borovnica, ker do tam vozijo. Nobene potrebe ni, da bi se ta promet opravljal s temi glasnimi dizel lokomotivami in me zanima, kaj boste kot minister naredili, da se ta uredba glede hrupa spoštuje in da vsi ti kraji, vmes je namreč ogromno stanovanjskih naselij, v nočem času s to prekomerno preseženo hrupnostjo ne bodo več obremenjeni, ker za to ni več, poudarjam, nobene potrebe, proga je elektrificirana, električne lokomotive so dovolj zmogljive in je bolj po moje problem neke logistike pri Slovenskih železnicah, da nek vlak, ki pride iz Sežane potem ne stoji tam na tisti postaji prazen čez noč, ampak ga usmerijo proti Borovnici. Še zadnje vprašanje, mogoče ne neposredno se ne dotika vaše bodoče ministrske funkcije, ampak kot minister boste imeli pomemben položaj v Vladi. Vi ste lani februarja 2018 v parlamentarno proceduro vložili Zakon o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, ki bi omogočal uporabo kanabisa v zasebne in rekreativne namene. Ta zakon ni bil sprejet. Zanima me, ali boste kot minister vplival na kolege v Vladi, a boste tak zakon ponovno injiciral? Oziroma kakšno je vaše stališče oziroma, zakaj menite, da ta zakon lani ni bil sprejet? Hvala lepa. PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospa Nataša Sukič, pripravi se Aleksander Reberšek. Gospa Sukič, izvolite. NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja hvala lepa za besedo. Predsedujoči, spoštovani kandidat za ministra! Mnogo tega ste povedali. Pri nekaterih stvareh ste ostali malo nedorečeni, zato bom jaz postavila kar nekaj vprašanj. Začela bom… sprehajala se bom od globalnega k lokalnemu, se pravi začela bom s podnebnimi spremembami, ki ste jih očitno prepoznali kot pomembne, glede na to, da ste omenili dolgoročno podnebno strategijo, ki naj bi se oblikovala, vendar je to ostalo malo nedorečeno, pa me zanima, poglejte mladi za podnebno pravičnost so tukaj in postavili so pred nas zelo jasne zahteve, tudi predlagali zelo jasne ukrepe, pa bi za začetek vprašala, kako komentirate zahtevo mladih za podnebno pravičnost, da bi Vlada Republike Slovenije morala svoje politike in svojo proračunska sredstva in preostale mehanizme, preusmeriti v reševanje podnebne krize in omejiti rast globalne temperature za največ 1, 5 stopinje glede na predindustrijsko dobo? Zanima me, ker sama dolgoročna strategija tam nekje odmaknjena v prihodnosti, ne bo zadoščala, treba je ukrepati zdaj in takoj. Kateri so ti projekti vezani na omenjeno podnebno krizo, ki jih boste kot minister prednostno vzbujali? Recimo, ali so to recimo elektrarne v skupnosti lasti, so to stanovanjske zadruge s pasivno gradnjo, so to recimo skupnostni vrtovi, je to spodbujanje somobilnsot in prenos drugih kolektivnih dobrih praks, je to kaj drugega ali nič od tega? To me zanima bolj konkretno. Opozorila bi rada na absurd na katerega smo v Levici že večkrat opozorili in sicer me zanima vaš odgovor, ali menite, da je trenutno skupno 15 odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar bi naj bil cilj, mislim da je to v evropski direktivi, če se ne motim ta cilj postavljen, za Slovenijo primeren doprinos k uresničevanju pariškega sporazuma glede na to, da smo mi že do leta 2014 zmanjšali emisijo toplogrednih plinov za 19 odstotkov. Se pravi, že takrat smo presegli ta cilj pa me zanima, kakšne ambicije boste vi zasledoval kot minister in za koliko bomo mi presegali to ambicijo, ki je bila postavljena do leta 2030 s stranmi Evropske komisije? S kakšnimi ukrepi si boste kot minister za okolje torej prizadevali zato, da se te emisije toplogrednih plinov čim bolj zmanjšajo in s katerimi ukrepi bi vi kot minister ozelenili naš proračun? Na kakšen način boste pospešili prehod v pravično brezogljično in krožno gospodarstvo? Nekaj malega ste sicer omenjali, vsaj v predstavitvi pa me zanima preciznejši odgovor, navsezadnje se to lahko tudi posega na davčno zakonodajo. Kako torej iti v tej smeri in ozeleniti naš proračun v čim večji meri? Zanimivo je, da si niste frackinga niti malo dotaknili v svoji predstavitvi pa vemo kašen problem je to. S tem je bilo že ničkolikokrat težav, nič koliko afer povezanih s tem, zdaj se pa za nameček predvideva celo širitev frackinga na 200 kvadratnih kilometrov površin, kar bi za Slovenijo pomenil enormno okoljsko bremenitev ter grob poseg celo v biosfero področje Mura, ki ga je Unesco razglasil lani. Vsi vemo, da fracking dokazano onesnažuje pitno vodo, dokazano onesnažuje zemljo in zrak. In zaradi imitiranja toplogrednih plinov je tudi spodbujevalec tako globalnega segrevanja, povzroča pa tudi goste in močne potrese tam, kjer se to izvaja in pa navsezadnje, končni produkt frackinga je tudi plin za potrošnike, ki pa seveda imitira strupene snovi, recimo pri uporabi v kuhinji. Zdaj vemo, da se fracking izvaja na dveh vrtinah v Petišovcih, se pravi na peščenjakih, ki so nekako takšni kot obstajajo na Nizozemskem, kjer je to črpanje zemeljskega plina s to metodo privedlo do številnih potresnih sunkov zaradi česar je prišlo do poškodovanja hiš in Nizozemska vlada je prebivalstvu morala plačati seveda velike odškodnine zaradi tega. Skratka, ne moremo se sprenevedati, da lomljenje tal za črpanje zemeljskega plina ne povzroča nevarnosti tako za zdravje ljudi, živali in tudi za kmetovanje in kot rečeno povzroča potrese, onesnaževanje pitne vode in tako naprej in pri nas se nahaja in naj bi se razširil na zelo občutljivo področje. Sicer zadnje informacije iz medijev pravijo, da naj bi ARSO odredil izvedbo presoje vplivov na okolje, po tem scenariju pa do izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za ta fracking naj ne bi prišlo, ali pa naj bi se zel zavleklo. Vemo kakšni so kapitalski interesi Ascent Resources, ki je pritiskalo na vašega predhodnika zelo konkretno, to vsi vemo. Zdaj se lobira in pritiska na našo Vlado in bo posledično pritiskal tudi na vas, torej pritiska celo britanska vlada. Pred nedavnim je o črpanju prekmurskega plina spraševal recimo britanski zunanji minister Jeremy Hunt. Zdaj, če mi vse to pogledamo, se sprašujem oziroma vas sprašujem, kako je torej mogoče, da vlagatelji, da neka multinacionalka grozi kar ministru, da se ugotovijo nedovoljeni pritiski na zaposlene, to pomeni seveda vmešavanja v uradni postopek, pri tem je moral odstopiti celo sam direktor agencije, pri čemer investitor zaenkrat ne nosi nobenih posledic. Kako bi vi to torej komentiral? Kako se vi osebno opredeljujete do tega frackinga v Petišovcih? Ali boste torej karkoli ukrenili, da ta fracking onemogočite? Predvsem pa, kako nameravati zaščititi biosferno območje Mura pred škodljivimi vplivi tega frackinga, če naj bi se še celo širil, kot je slišati? Skratka po vsem povedanem, ali vi ne menite, da bi pravzaprav morali dejansko prepovedati, enkrat za vselej se odpovedati temu, prepovedati to zadevo in zaključiti to zgodbo? Zdaj, pri samih sežigalnicah smo danes že precej, je bilo nekaj rečeno, ampak meni se ne zdi dovolj dorečeno oziroma morda bi opozorila na razne mite in resnice o sežigalnicah, ker ti miti so zelo dobro PR orodje, kadar govorimo o sežigalnicah, dejstva pa so seveda precej drugačna, na kar opozarjajo ugledne okoljevarstvene nevladne organizacije, s katerimi seveda vi sodelujete, kot ste rekli, kar je tudi prav. Recimo, en takih mitov, ki pravi, da je sežiganje odpadkov vir obnovljive energije. To seveda ni res. Komunalni odpadki recimo so neobnovljivi. Sestavljajo jih razni odvržni materiali kot so papir, plastika, steklo, ki so proizvedeni it končnih virov in tako naprej, ne bom zdaj šla v prevelike podrobnosti. Potem eden izmed mitov pravi: Moderne sežigalnice so opremljene z napravami, ki nadzorujejo onesnaževanje kot so denimo filtri, pralniki plina, zaradi katerih so varne za okolico. Vse sežigalnice, seveda vemo in tukaj se ne moremo sprenevedati, predstavljajo znatno tveganje za zdravje in okolje v skupnosti, ki nanje mejijo, kakor tudi za prebivalstvo nasploh. Celo tehnološko najbolj naprede sežigalnice emitirajo na tisoče onesnažil, ki kontaminirajo zrak, tla in vodo in to so pač dejstva. In o tem sicer lahko debatiramo, ampak ne moremo se sprenevedati, da sežigalnice nikakor niso nevarne. Moderne sežigalnice, tretji mit, proizvedejo manj ogljikovega dioksida kot alternative. Dejstvo je, da sežiganje odpadkov pripeva k podnebnim spremembam in sežigalnice emitirajo več ogljikovega dioksida na enoto električne energije in ne obratno. Nadalje: Moderne sežigalnice učinkovito proizvajajo elektriko. To je spet eden izmed mitov. Sežigalnice vse predstavljajo masivno izgubo energije. Zaradi nizke kalorične vrednosti odpadkov lahko sežigalnice proizvedejo le majhno količino energije in pri tem uničijo velike količine materialov, ki bi bili ponovno uporabljeni, če bi jih seveda reciklirali. In še zadnji v tej vrsti mitov: Sežigalnice zaposlujejo v svojih okoljih. Poglejte, recikliranje ustvari od 10- do 20-krat več delovnih mest kot jih bodo ustvarjale sežigalnice, ali sežigalnice, če bomo v to šli. V glavnem, dejstvo je, zdaj če povem, že v operativnem programu je bilo predvideno, da se pri nas do leta 2020, naj bi s termično obdelavo zaradi pridobivanja energije, se pravi sežiga in sosežiga obdelali vse odpadke razen pepela in žlindre, ki itak je logično, ker to je že pač zgorelo, ter bioloških odpadkov iz gospodinjskih dejavnosti in odpadkov iz rudarjenja. Vse ostalo torej naj bi se sežgalo, ali sosežigalo. Glavna sestavina odpadkov, ki jim daje kurilno vrednost, zaradi česar so sploh primerni za sežig, vemo da je plastika. Ampak vsi pa tudi vemo, da se ravno pri kurjenju plastike sprošča vrsta strupenih snovi. Mislim, to je pač dejstvo. In potemtakem, sežigalnice so v bistvu korak stran od vzpostavljanja krožnega gospodarstva o katerem tako radi govorimo kako bo to naša perspektiva, kako bomo delali v to smer, ker je pač vsak odpadek surovina. In zanimivo je še nekaj. Pri ločevanju in zbiranju odpadkov smo prvi v Evropi, pri recikliranju pa šapamo. Jaz sem bila na Dunaju in sem si ogledala to sežigalnico in tam sem tudi slišala, da niso najboljši pri ločevanju in zbiranju odpadkov prebivalcu, ker smo videli tiste kupe teh raznih odpadkov, raznoraznih, tu pri nas bolj strogo ločujemo in smo res uspešnejši mogoče od njih in mogoče bi vendarle malo pogledali kakšne je torej že pri nas zavest in kultura tega ločevanja in kaj bi se dalo mogoče vse narediti glede recikliranja. Mene res bolj zanima vaš bolj konkreten pogled na te - vaše stališče. Torej, kakšno je dejansko vaše stališče do tega sežiga? Prej ste rekli, mislim, ni se dalo razbrati, ali ste čisto za, ali ste proti, rekli ste, da je javna razprava, gor-dol, ampak čisto vaše stališče me zanima, no, do tega, torej do sežiga z namenom pridobivanja energije. Ali torej nameravate postaviti to eno sežigalnico, prvo sežigalnico, o kateri je govoril že minister Leben, pa me zanima, prej ste rekli, da je potrebno preveriti obrate, pa me zanima, kateri so ti obrati? Kaj pomeni to konkretno za Anhovo? Ali to morda pomeni, da bomo ponovno sežigali odpadke v Lafarge-u? Kaj konkretno to v resnici pomeni? In pa, če sem malo, malo se moram »pohecati«, kajne. Ali nameravate za gradnjo najprej naročiti maketo te sežigalnice in koliko menite, da bi ta maketa lahko stala oziroma kako, resno vprašanje, kako nameravate izvesti javno naročilo v tem primeru? Še zadnji krog vprašanj. Zanima me ali boste podprli ustanovitev delovne skupine, v kateri bi poleg oblikovalcev politik, bili tudi strokovnjaki, okoljevarstveniki, predstavniki civilne družbe za pripravo načrta za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, najpozneje do leta 2030, ter plan prehoda regije v zeleno in socialno prihodnost? Zanima me, ali podpirate zahtevo mladih za podnebno pravičnost, za 40 % znižanje emisij v prometu, do leta 2040, glede na leto 2005 in če da, s katerimi ukrepi in politikami boste to zagotovili? Zdaj, kar se tiče hidroelektrarne na Muri, vemo, da je minister Leben, se je ostro zavzel proti gradnji te elektrarne – pa me zanima, čisto vaš osebni pogled; Kako torej vi to vidite? Ali menite, da bi bilo treba prepovedati to gradnjo in kdaj bo sprejeta uredba o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode, za proizvodnjo električne energije na delo vodnega telesa reke Mure, od Sladkega vrha do Veržeja? In čisto na koncu glede stroškovnih najemnin, o katerih je bilo danes že tudi večkrat govora. Torej, kako si vi konkretno to stroškovno najemnino predstavljate. Ali boste torej ukinili neprofitno najemnino vsem, ki jo trenutno plačujejo? Za koliko procentov boste to neprofitno najemnino dvignili, da bo predstavljala, tako imenovano, stroškovno najemnino? Omenjali ste sicer subvencijo od države za premostitev razlike, pa me malo bolj precizno tole, vseeno zanima, hvala lepa, toliko.
“