Dobro jutro spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 59. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku naj povem, da kot nadomestni člani na odboru danes sodelujejo: kolega Tomaža Lahka nadomešča mag. Rastislava Vrečko, ga lepo pozdravljam na današnji seji, kolega Lenarta Žavbija pa nadomešča kolega Miha Lamut, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Spoštovani kolegi, obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje tega odbora.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2005/35/ES O ONESNAŽEVANJU MORJA Z LADIJ IN UVEDBI KAZNI ZA KRŠITVE V ZVEZI Z ONESNAŽEVANJEM, VKLJUČNO S KAZENSKIMI SANKCIJAMI.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 16. novembra 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru pa imamo danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot torej pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu, slednji ga je obravnaval na 12. seji 28. novembra 2023 in sprejel tudi mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli.

Sedaj bom prosil pri tej točki mag. Andreja Rajha, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, da nam predstavi predlog direktiv in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Preden pa vam dam besedo, spoštovani državni sekretar, pa še naj povem, da na tej seji še kolega Jonasa Žnidaršiča nadomešča kolega Damijan Zrim, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Gospod državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik odbora, gospod Breznik, cenjene poslanke in poslanci!

Danes nadaljujemo z nadaljnjo obravnavo evropskih direktiv. Torej, danes obravnavamo sklop, torej 4. direktivo od 5. direktiv s področja pomorstva, ki jih prenašamo v naš pravni red in to je direktiva o onesnaževanju morja z ladji in uvedbo kazni. V sklopu španskega predsedstva, ki se letos v bistvu zaključuje, bo to zadnja obravnavana direktiva. Letos smo tako na Odboru za infrastrukturo in Odboru za evropske zadeve in zunanjo politiko obravnavali in potrdili že 3 direktive, torej Direktivo o skladnosti z zahtevami države zastave, Direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča in Direktivo o preiskavah nesreč v pomorskem prometu in vsako od teh direktiv bomo morali prenesti v naš pravni red preko pomorskega zakonika. Letos smo ga imeli odprtega že enkrat in mi si v bistvu ne želimo, da bi za vsako direktivo posebej odpirali Pomorski zakonik, zato bomo na koncu zakonodajnega svežnja vse direktive prenesli v naš pravni red naenkrat, zato da bomo v Državnem zboru imeli eno sejo. Tudi zato, so se v bistvu na nivoju držav članic Evropske unije članice uskladile, da se za prenos teh direktiv v nacionalno zakonodajo omogoči ustrezen časovni zamik. Direktiva ki jo pa obravnavamo danes torej direktiva o onesnaževanju morja z ladij ter uvedbo kazni vključno s kazenskimi sankcijami za kazniva dejanja v zvezi z onesnaževanjem morja ureja kazni za nezakonite izpuste nafte in zdravju škodljivih tekočin z ladij v morje. In glavni cilj te direktive je, da se v zakonodajo Evropske unije vključijo mednarodni standardi iz mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij tako imenovana konvencija MARPOL. In Slovenija je to konvencijo že ratificirala, tako da gre v nekem smislu tudi to in tudi vse države članice, tako da gre v bistvu na nek način za to, da se ta konvencija prenese tudi uradno v evropski pravni red. Drugi cilj te direktive pa je zagotoviti, da se osebe, ki so odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznuje z odvračilnimi učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi. Na tak način se bo izboljšala pomorska varnost, morsko okolje pa bolje zaščitilo pred onesnaževanjem z ladji.

V predlogu direktive je torej določen sistem izvrševanja, pri katerem dejavnosti spremljanja in preverjanja, ki jih izvajajo države članice privedejo do kazni za osebe odgovorne za kršitve. Ključni elementi, ki jih tako uvaja predlog direktive so, pa bom jih kar prebral: vključitev mednarodnih standardov v zakonodajo Evropske unije z uskladitvijo direktive s preostalimi prilogami h konvenciji MARPOL, torej izpusti v morje. Poleg trenutnega, torej področja uporabe nezakonitih izpustov nafte in zdravju škodljivih tekočih snovi bo predlog direktive zajemal tudi nezakonite izpuste snovi v parkirani obliki v obliki odpadnih voda, smeti ter ostankov iz sistemov za čiščenje izpušnih plinov tako imenovanih pralnikov. Direktiva bo omogočala in zagotavljala podporo državam članicam s krepitvijo njihovih zmogljivosti za pravočasno in usklajeno odkrivanje primerov onesnaževanja, preverjanja in učinkovitega kaznovanja identificiranih storilcev kaznivih dejanj ter zbiranje dokazov o njih. Zagotavljala bo, da so osebe fizične kot pravne odgovorne za nezakonite izpuste z ladij, kaznovane z učinkovitimi sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ter zagotavljala poenostavljen in učinkovit način poročanja o primerih onesnaženja z ladij ter dejavnostih nadaljnjega spremljanja. Republika Slovenija torej predlagane spremembe direktive podpira in prav tako namerava podpreti mandat za potrditev splošnega pristopa, pri tem pa v bistvu podpira naslednja načela. Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije da se na nivoju Evropske unije izboljša in zagotovi visoko raven pomorske varnosti in varstva pred onesnaženjem v celotni Evropski uniji, zato predlog direktive zaradi predvidenih pozitivnih vplivov na okolje in s tem zdravje ljudi podpira. Drugo načelo: Republika Slovenija podpira vključitev mednarodnih standardov iz konvencije MARPOL ter širitev področja uporabe direktive na priloge 3 do 5 in del priloge 6. Konvencije MARPOL, saj meni, da bosta imeli pozitivne učinke na zmanjšanje onesnaževanja morja in varovanje morskega okolja. Tretje načelo, torej, Republika Slovenija podpira prizadevanja predloga direktive, da se zagotovi, da se osebe odgovorne za nezakonite izpuste onesnaževalnih snovi kaznujejo z odvračilnimi učinkovitimi sorazmernimi kaznimi ter da se s tem izboljša pomorska varnost in morsko okolje zaščiti pred onesnaženjem z ladij. Četrtič. Republika Slovenija izpostavlja potrebo po usklajenosti predloga direktive s prihodnjo direktivo o kazensko pravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktive in z Direktivo o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja. Petič. Republika Slovenija je tekom zasedanja delovne skupine za pomorski promet izrazila pomisleke glede določenih členov v predlogu direktive iz vidika izzivov pri implementaciji v praksi. In šestič. Republika Slovenija predlaga, da se rok za prenos sprememb direktive v nacionalne pravne rede podaljša na 24 mesecev ali več.

Hvala lepa državnemu sekretarju za predstavitev.

Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? (Da.)

Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala, predsedujoči.

Hvala tudi državnemu sekretarju Rajhu za predstavitev.

Jaz imam samo ene par vprašanj. Kdaj po tej direktivi, kdaj je rok za preverbo v nacionalne zakonodaje? To je eno. In drugo. Razumem, da to, ta direktiva in prenos v domačo prakso nam bo pomagalo, kajti ladje, ki plujejo tu okoli in ki pristajajo v Kopru, bodo morale se tega držati. Ιn tu, če razumem, gre, izpusti so lahko nafta, lahko so druge škodljive snovi, lahko je, lahko so balastne vode, čeprav mislim, da balastne vode za Koper niso toliko pomembne, ker pridejo po navadi polni, ne vem, polni tankerji, ne pa, ne vem, no. Ampak predvsem me pa zanimajo, v Koper prihaja veliko ladij, velikih potniških ladij ali pa križark s par tisoč gosti. Kam grejo iz teh ladij fekalije in ali je to podvrženo tudi tej regulativi ali, pardon, direktivi? Hvala lepa. Ker tisto vprašanje, kdaj je pa, kdaj pride v veljavo, ne, je pa zato, ker slišim, da zahtevate podaljšanje roka. Ampak glede na to, da je vsebina nam v prid, bi jaz, sprašujem, zakaj bi podaljševali rok.

Hvala lepa za razmislek in vprašanje.

Morda še, še kakšno vprašanje poslancev in poslank? (Ne.)

Če ne, izvolite državni sekretar.

Tako. Hvala lepa za vprašanja.

Torej Slovenija, bom šel kar po vrsti, Slovenija predlaga, da se omogoči ene 2024, vsaj 24 mesecev, mesečni rok za prenos teh sklopa direktiv v slovenski pravni red. Kot sem že na začetku povedal, torej mi obravnavamo sklop petih direktiv in če bi zdaj vsako direktivo v Pomorski zakonik prenašali posebej, potem bi morali, potem bi morali za vsak, za vsako direktivo posebej odpirati, odpirati zakon. Enkrat smo ga že imeli v parlamentarnem postopku v začetku letošnjega leta in če veste, da zakon ni naenkrat potrjen, ampak mora iti skozi Odbor za infrastrukturo, potem je prvo, drugo branje, sprejet na Državnem zboru in potem bi vse te zadeve morali petkrat mi, petkrat mi izvajati. Torej, tudi na nivoju Evropske unije bi morale države za prenos vseh teh petih direktiv, ki se prenašajo v Pomorski zakonik, petkrat vse te postopke voditi. Slovenija je že podpisnica, torej večina evropskih držav je že podpisnica te konvencije MARPOL in te zadeve preko druge konvencije izvaja. Pač mi želimo, da se vsebina konvencije prenese tudi uradno v evropsko zakonodajo in da bo, in poenotijo, bom rekel, vse, vse določbe izvajanja. Kot sem že še enkrat povedal, torej mi, Slovenija je podpisnica te konvencije MARPOL, mi te zadeve že izvajamo, glede na to pa, da smo, da je to zakonodajni sklop petih direktiv, jih želimo v naš pravni red prenesti na enkrat, jih med sabo tudi uskladiti. Zdaj si pa mislite, da najprej prinesemo eno direktivo, ne vem, direktivo o državi zastave, ki smo jo obravnavali pred dvema tednoma, pa potem ugotovimo, da je ena določba neskladna z določbo direktive, ki jo danes obravnavamo in je že iz tega stališča ekonomičnosti postopka smiselno, da vse te zadeve med sabo uskladimo in prenesemo v naš pravni red.

Kar se tiče čiščenja odpadnih ladij v slovenskem morju, torej praznjenja, torej veste, da imamo v Sloveniji nov, nov center za nadzor morskega prometa, ki tudi bdi nad prekrškom, nad prekrški v našem morju. Tudi to smo, tudi to smo obravnavali v Državnem zboru in na tem odboru. Kar se pa tiče predelave in čiščenja odpadnih vod iz ladij, bodisi potniških ali tovornih, torej pristanišče ima ustrezno službo. In v bistvu prepovedano je spuščati odpadke v morje in zato pač, ko potniška ladja prispe v pristanišče, se bodisi priklopi na luško infrastrukturo, bodisi če je tako velika, da mora čakati nekje v akvatoriju, pa se do nje pripelje posebna ladja in izčrpa komunalni ali kakršenkoli drugi odpad.

Hvala lepa.

Vidim, da je še interes.

Kolega Gregorič, izvolite, beseda je vaša.

Jaz sem postavil zelo enostavno vprašanje, pa žal niste odgovorili. Kdaj je po predlogu te direktive, kdaj je datum uveljavitve? A ali je to leto 2026 ali je to leto 2025? Potem bomo pa naprej govorili.

Hvala za vprašanje.

… /oglašanje iz klopi/ Spoštovani kolega Gregorič, saj bo državni sekretar odgovoril. Če ne bo pa najbrž tudi pisni odgovor prišel, če bomo danes ni odgovora…

Če ne bo zadovoljen z odgovorom seveda bomo dali pisni odgovor, ampak ne glede na to.

Torej, poteka dialog na nivoju Evropske unije, da se vse te zakonodajni svežnji med sabo uskladijo. Jaz vam danes težko rečem, da bo to 5. maja leta 2025. Mi imamo prehodno obdobje, predlagali smo 24 mesecev. Potem v bistvu na nivoju Evropske unije se predlaga, da je 40, 48 mesecev za prenos teh direktiv v nacionalne zakonodaje. In to v bistvu zavisi tudi od tega kako bo Vlada, kako bo potekal zakonodajni postopek na nivoju Evropske unije, kako hitro bo Vlada prenesla te direktive v nacionalno zakonodajo in tudi od vrstnega reda obravnave zakonodaje v Državnem zboru. Tu je veliko neznank. V bistvu, jaz vam težko obljubim, da bo to 5. maja 2025, bo pa skladno z rokom, kot je predviden, kot ga bo določila Evropska komisija.