Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki matičnega ministrstva, lepo vas pozdravljam na 24. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Obveščam vas, da so se danes opravičili in se seje ne morejo udeležiti: Alenka Helbl, Jožef Jelen, Tomaž Lisec, Jožef Lenart, Damijan Zrim in Jožef Horvat. Kljub temu smo še vedno sklepčni. Imamo pa tudi eno nadomeščanje, in sicer Jožica Derganc nadomešča Franca Propsa. S tem ugotavljam, da dejansko lahko nadaljujemo s sejo in prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem te seje, to je bilo 1. decembra, ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 Pobuda Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za oceno ustavnosti 1. odstavka 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih ter točka 2 Pobuda družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. Kočevje za oceno ustavnosti 1. odstavka 43.b člena Zakona o Agrarni skupnosti. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda je ta določen takšen kot ste ga dobili s sklicem te seje.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER POBUDA SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA ODSTAVKA 43.B ČLENA ZAKONA O AGRARNI SKUPNOSTI.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru 6. oktobra letos posredovalo navedeno pobudo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in Državnemu zboru za izjavo o njej določilo 60 dnevni rok, ki poteče danes.

Odboru sta bila v zvezi s pobudo posredovani mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. Gradivo k tej točki dnevnega reda je objavljeno s sklicem, in sicer Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti z dne 6. oktobra letos, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. novembra letos in mnenje Vlade z dne 30. novembra letos.

Na sejo so vabljeni Zakonodajno-pravna služba in seveda predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prehajamo na obravnavo te točke in najprej dajem besedo oziroma želela sem dati besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe dr. Dušanu Štrusu. Ker se je pa ta v tem trenutku opravičil… Ni se opravičil…/medsebojno dogovarjanje/ No, jaz bom tako predlagala, spoštovane kolegice in kolegi, da damo potem najprej besedo predstavnikom Vlade. V tem času poskušamo izvedeti, kje je Zakonodajno-pravna služba, ne vem pa, če jih dejansko za obravnavo te točke sploh rabimo tukaj. Jih rabimo tukaj? Rabimo, ker je njihovo mnenje. To se pravi, mnenje že itak imamo, vendar rabimo, da ga javno tukaj povedo. To želiš povedati, Andrej? …/medsebojno dogovarjanje/ Dobro, potem ga bomo našli. Prosim da poskušamo najti predstavnika. V kolikor jih ni bomo jih čakali pet minut, na kar bomo skušali ugotoviti da njihovega mnenja ne rabimo, da bomo lahko delali naprej. Kajti, v nasprotnem primeru jih bomo preveč dolgo čakali, pa to ne izgleda za tehnične službe. Sicer bo tako kot se bomo večina poslank in poslancev odločili. Ne bi pa rada da zaradi tehničnih težav to sejo prekinjamo oziroma jo danes ne dokončamo, ker je danes Tehničnih težav to sejo prekinjamo oziroma jo danes ne dokončamo, ker je danes zadnji rok za odločitev, poleg tega pa je tudi do Vlade odgovorno, ki je prišla sem, da to danes tudi opravimo. Zato bom dala besedo državni sekretarki, gospe Knezovi. Izvolite.

Hvala za besedo.

Mnenje Vlade je, da ne podpira pobude Sklada kmetijskih zemljišč, ker zgodovinsko gledano, država ni bila nikoli članica agrarne skupnosti, zato podpiramo prenos zemljišč na člane. Toliko na kratko, pa bi potem kar Andreja prosila, da pojasnim mogoče bolj vsebinsko.

Izvoli, Andrej Hafner.

Lepo pozdravljeni.

Zdaj imam malo več časa verjetno, ker čakamo Zakonodajno-pravno službo. Jaz bi v uvodu pojasnil samo dve stvari glede te pobude. Pobuda za presojo ustavnosti se nanaša na 43.b člen Zakona o agrarnih skupnostih, ki omogoča, da se solastnina ali skupna lastnina, skratka premoženje, prenese iz države oz. občine nazaj na člane agrarne skupnosti.

Prvi razlog, zakaj je bil predlagan oz. zakaj menimo, da je ta člen skladen z Ustavo, ker to je prvi argument oziroma prvi pomislek je, da gre za poseg v lastninsko pravico, poseg v lastninsko pravico sklada oziroma potem v naslednji točki, Družbe Slovenski državni gozdovi. Ker sta podobni, bom kar skupaj govoril in kar posega v njihovo ustavno varovano pravico. Zdaj, najprej je treba pojasniti čisto na kratko, pravno naravo lastninske pravice. Lastninsko pravico, kot jo mi poznamo, in ki sledi konceptu rimskega prava, tako imenovana rimska lastninska pravica, ima poudarjeno izrazito individualistično funkcijo lastnine. Da boste lažje razumeli, stvar je zelo enostavna. Ko govorimo o odnosu med osebo, persono in stvarjo, res, je pri individualistični funkciji lastnine ta oblast osebe nad stvarjo vseobsežna, skratka, prevladuje oseba persona in ima vseobsežno oblast nad stvarjo. To je rimski koncept lastninske pravice, ki se je pol s kodifikacijami v 19. stoletju kot civil, itn., in tudi potem z našimi stvarno-pravnimi, z našo Ustavo uzakonil v Evropi in velja praktično povsod.

Potem pa imamo še drugačno lastnino, to je pa lastnina agrarnih skupnosti, lastnina jusov, srenj, občin, komunel, kakorkoli jih imenujemo glede na značilnosti krajevne, pač kjer ležijo te agrarne skupnosti. Pri teh agrarnih skupnostih pa je bolj poudarjen in je bolj izrazit ta tako imenovan kolektivistični duh, skupnostni duh, kjer če spet govorim o odnosu med osebo in stvarjo, ne govorimo o osebi, o eni osebi o lastniku, ampak govorimo o skupnosti in na drugi strani ne govorimo, govorimo o stvari, ampak posebej govorimo o zemljiščih in ta odnos skupnosti do zemlje je drugačen kot pri rimski lastnini. To zemljo je namenjena za prihodnje rodove, so jo ti člani dolžni obdelovati, z njo primerno gospodariti, izpolnjevati ekološko, socialno in drugo funkcijo lastnine. To je ta razlika pri razumevanju, ki pogosto ni, ki pogosto jo mnogi ne razumejo, tudi bom rekel, v pravni srenji. To je ta bistvena razlika med tovrstnima lastninama. Se pravi, individualistični vidik pri klasični lastnini, kot jo imamo vsi, ki poznamo, jo doma, in kakorkoli, ki se jo tudi učimo na fakultetah in pa ta tako imenovana kolektivna lastnina, ki je drugačna. Ni to posebno samo v Sloveniji, to imajo praktično vse evropske države in ta lastnina je drugačna. V stroki se samo še to uporablja, se je uporabil izraz za poseben način posedovanja, kot sem rekel, poseben način gospodarjenja te skupnosti s solastnino, ki izvira iz preteklosti, iz običajev in se je ohranilo vse do danes in to je skoraj unikum in edinstven primer, in ta način se je pojavil en izraz, ki se ji reče »un altro modo di possedere«, to pomeni drugačen način posedovanja. Tako ga je poimenoval sloviti evropski pravnik najbolj poznan na tem področju, lani je umrl profesor Paolo Grossi, ki se je ukvarjal s tovrstno lastnino, ki je recimo v Italiji, če govorim, še več kot v Sloveniji. V Sloveniji pa okrog 4 % celotne površine Slovenije in zato moramo to lastnino malo drugače razumeti.

Zdaj pa konkretno glede te pobude, in s tem sem nekako utemeljil zakaj menim, da ni 1. točka, da ne gre za poseg v lastninsko pravico, gre za drugačno lastnino, je pa ta, da občine ali država nikoli niso bile članice agrarne skupnosti, zgodovinsko gledano nikoli. To je bila slabša zemlja s katero so kmetje iz določene vasi, določenega kraja skupno upravljali - ali so rabili za steljo ali so imeli skupne pašnike itn. in nikoli ni bila prisoten ta oblastni, oblastni element v agrarni skupnosti. Ta zemlja je bila od leta 1947 naprej podržavljena, se pravi, odvzeta agrarni skupnosti in je bila potem z osamosvojitvijo Slovenije se je začel postopek vračanja tega premoženja in takrat se je to premoženje, če določeni člani niso uveljavljali pravice, niso zahtevali vračila, prenesel na občine, zato so postale tudi občine članice agrarne skupnosti za dedovanje, itn. pa tudi ponekod država. Tako da zgodovinski vidik je pomemben - občine in države niso bile članice in želimo s tem vzpostaviti neko naravno stanje. Drug vidik je, da je pač kot sem že povedal z zgodovinskim, da je to nenaraven član občina ali država. Glede tega, da s tem zmanjšujemo ekološko funkcijo teh zemljišč itn. Veste, s to lastnino se upravlja preko organov skupno, se usedejo za mizo in se dogovorijo, glasujejo in sprejmejo odločitve. Tudi v stroki je bilo predvsem pri tem žledu ugotovljeno, da z določenimi gozdovi agrarne skupnosti, način upravljanja doseže veliko večji učinek in boljše gospodarjenje. Žled konkretno so v nekaterih primerih bistveno boljše odpravili, kot če bi bili individualni lastniki, kjer je seveda v ozadju vedno kapital in dobiček. In še tretji argument, da odstopa, bom rekel ta, da nimamo podlage, da bi lahko občina ali država neodplač prenesla ta delež. Že zakon, ki ureja to področje v stvarnem primeru države omogoča, da drug zakon določi, da lahko tudi občina ali država neodplačno prenese to nazaj in s tem se pač vzpostavlja neko naravno stanje, zato je bilo tudi na zakonski ravni tako določeno. Tako, da, mi menimo pač da, da ta pobuda in kakor tudi naslednja je Vlada ne podpira in menimo, da je takšna ureditev v skladu z Ustavo. Še več, menimo, da je takšna ureditev v skladu z / nerazumljivo/ z običaji, ki izvirajo iz preteklosti in vzpostavlja neko naravno stanje in omogoča normalno delovanje agrarnih skupnosti v Sloveniji. Hvala lepa.

Najlepša hvala predstavniku Ministrstva za kmetijstvo. Zelo obsežno, predvsem pa strokovno pravno mnenje nam je obrazložil. Zdaj se nam je pridružil dr. Dušan Štrus iz Zakonodajno-pravne službe, s tem, da smo prej, ko vas ni bilo, ugotavljali, da v kolikor vas ne bi bilo, bi glasovali brez vas, zaradi tega, ker mi, pazite, mi imamo vsi že to mnenje pri sebi, to morate vedeti poslanci, to je mnenje iz, 6. 11., je pa prav, da tudi zdaj nam ustno obrazložite vaše pisno mnenje, o katerem bomo glasovali. Glede na to, da je veliko pravnih pravzaprav podlag obrazložil predstavnik ministrstva, bi zdaj vas prosila, da na kratko tisto kar mislite, da je prav, da poslanci moramo vedeti, preden se odločite razložite vi. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica, za besedo. Iskreno se opravičujem, se vam za zamudo, da ste morali čakati in se zahvaljujem predstavniku Vlade, da je prvi predstavil svoje stališče.

Mnenje ZPS sovpada z mnenjem Vlade. V tem primeru je tudi naše mnenje, da ta izpodbijana določba v Zakonu o agrarni skupnosti predstavlja popravljanje obstoječe pravne ureditve agrarnih skupnosti in je pogosto kritizirana v teoriji in tako občino še posebej pa državo navaja kot nenaravnega in neprimernega člana agrarne skupnosti v tej pobudi. Članstvo občine in države je v nasprotju z namenom obstoja agrarne skupnosti, saj že sama teorija navaja, da ni primerno, da premoženje agrarne skupnosti upravlja posameznik, skupina solastnikov ali pa še bolj institucija kot sta občina in država, ampak skupnost, ki jo vežejo v preteklost skupne norme in relativno enoten cilj. V preteklosti agrarna skupnost nikoli ni pripadala posameznikom kot članom, ampak kmetiji in se je dedovala skupaj s kmetijo. Danes pa, zaradi individualističnega koncepta lastninske pravice, ki ostaja ureja v 33. in 67. členu Ustave pripada njenim članom v obliki solastnine ali skupne lastnine. Namen agrarne skupnosti je, da so njeni člani čim bolj povezani, saj jim to omogoča tesno sodelovanje, da s pomočjo te skupnosti skrbijo za razvoj vasi, za čiščenje pašnikov in gozda ter da na ta način boljše in učinkovitejše zadovoljujejo skupno potrebne agrarne skupnosti. Država in občina kot članici agrarne skupnosti pa po naravi stvari preprečujeta dosego tega cilja, zato je bil namen zakonodajalca, da agrarnim skupnostim omogoči, da po odločitvi občnega zbora izvedejo neodplačni prenos na njene člane. Zato je po našem mnenju pobuda, ki jo je podal pobudnik, v skladu z Ustavo, se pravi, ureditev je skladna z Ustavo in ne podpiramo mnenja pobudnika. Hvala lepa za besedo.

Najlepša hvala.

Oba sta bila jasna, izčrpna. Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, odpiram razpravo. Želi kdo kaj razpravljati, kaj vprašati? Oba pravna strokovnjaka. Vidim, da ne. Oba sta bila zelo jasna zato mislim, da lahko gremo na glasovanje.

In sicer glasovali bomo o predlogu naslednjega sklepa: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. novembra letos ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266 členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Glasujemo. Za predlog sklepa 8 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet in s tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki glasi POBUDA DRUŽBE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI D.O. O. KOČEVJE ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA ODSTAVKA 43. B ČLENA ZAKONA O AGRARNI SKUPNOSTI.

Tako kot pri 1. točki smo dobili prošnjo Ustavnega sodišča in po enakem postopku kot smo obravnavali 1. točko bomo zdaj obravnavali tudi 2. točko, ki je vsebinsko identična. Vendar sprašujem tokrat najprej predstavnika Zakonodajno-pravne službe ali nas ima na kaj posebnega pri tej točki opozoriti, ker je drugače mogoče, kot je bilo pri 1. točki. In potem bomo dali tudi besedo predstavniku ministrstva. Izvolite, dr. Dušan Štruc, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Pobuda Slovenskih državnih gozdov je po vsebini povsem podobna pobudi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zato v bistvu vztrajamo pri tistih argumentih, ki smo jih že navedli pri prejšnji točki in ne bi želel dodatno pojasnjevati pri tej točki. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Predstavniki ministrstva bi imeli še kaj dodati? Izvolite.

Hvala. Tudi mi, mislim, da nimamo nič dodatnega. Hvala.