Lepo pozdravljeni!

Jaz sem pričakoval, da bom ta teden na tej seji odbora za eno drugo delo, no vmes se je zgodilo to, da me je gospod predsednik Vlade predlagal za ministra in bom danes opravil to nalogo predstavitve in seveda tudi del predlaganega programa oziroma prioritet za izvajanje, bom rekel koalicijske pogodbe na tem področju.

Jaz sem drugače univ. dipl. inženir krajinske arhitekture, sem hodil v gimnazijo v Stično, ki je že malo svetovno znana, čeprav je majhna. In opravljal sem tudi podiplomski študij prostorskega načrtovanja na Gradbeni fakulteti plus še kakšna druga izobraževanja, vendarle v različnih področjih, pa tudi delu. Svoje delo sem začel na občini Grosuplje, kjer sem bil pripravnik na občini. Moje prvo delo je bilo, da sem v začetnih dveh letih pripravil eno spremembo prostorskega plana, en prostorski red in nov prostorski načrt praktično še, ko sem komaj pripravništvo končal. Torej, za sabo imam izdelek, ki se mu reče občinski načrti. Moram povedati, da še zdaj se ti načrti v Grosupljem opravljajo in sem ponosen, da po 30. letih so vse ključne zadeve se zadržale, obdržale, razen ene, ki so jo dali naknadno, pa še ta se je izkazala za slabo, da so industrijsko cono zamenjali za nekaj drugega. Potem sem bil v Grosuplju zaposlen v inženiringu, v zasebnem podjetju, ki je pogodbeno delal komunalno opremljanje in druge zadeve v občini. In na ta način sem dobil tudi praktične izkušnje. Po vojski pa so me na ta isti občini vzeli nazaj v službo in so me dali za, takrat se je temu reklo, predsednika Komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora ali pa načelnik za gradbene zadeve, ampak posel je bil pa isti za isto mizo. Skratka, področje urbanizma, gradbeništva, komunale in ostalega urejanja, ki je bilo tukaj narejeno. Pripeljali smo kar veliko, bom rekel stvari. Razvoj je bil zelo, bi rekel širok. Od takrat pa pomnim prvi uspeh. Jaz sem mu izdal gradbeno dovoljenje, v istem dnevu, kot je bila dana vloga. To je danes nepojmljivo. Ampak to človeku iz Suhe krajine, en kmet, ki je prinesel preprosto dokumentacijo, ki je bila skladna, mi smo pa takrat imeli komisijske oglede in ko smo bili slučajno par dni prej v tisti njegovi vasi, daleč gor v hribih, mislim, da v Korinju, je rekel, moj sin bo kredit dobil, pa smo rekli kdaj pa gre avtobus nazaj za Ambrus, pa smo ga dobili nazaj. Skratka, hočem povedati, da se je dalo tudi v tistih časih mnogo hitreje z manjši v ekipo, nekaj, kar bom kasneje razložil, kot vidim kot problem. Potem so me dali za člane izvršnega sveta. Nisem pa hotel biti predsednik izvršnega sveta občine, ker je bila moja pot obrnjena v stroko in zato sem šel v strokovne kroge naprej v Gradbeno podjetje Grosuplje, kjer sem bil pomočnik inženiringa, direktorja inženiringa. Gradbeno podjetje je bilo takrat veliko, to je bilo konec 80. let, v začetku 90 let. Postal sem tudi direktor projektivnega biroja, največje projektivne firme v Ljubljani. Takrat so druge propadale, tako da smo takrat praktično vse te večje objekte v Ljubljani projektirali v projektivnem biroju, ki je imelo 50 zaposlenih, pa še pet drugih, World trade center, obrambni objekt za Ministrstvu za obrambo, objekt centralni namesto Kartonažne na Barju, bi rekel, ta večji objekt in tako naprej. Skratka, mislim, da smo bili eni izmed petih večjih gradbenih firm. Jaz sem bil zadolžen tam za projektiranje. No, potem pa na en razpis sem se javil za državo, kjer me je prvi minister v prvi vladi povabil oziroma sprejel za direktorja Zavoda Republike Slovenije za prostorsko planiranje v letu 92. To je bilo v času prve vlade. No, takrat je bila pa moja glavna naloga, da sva skupaj z gospodom Potočnikom, ki je bil za makroekonomske zadeve zadolžen, jaz pa za prostor, dejansko pripravila nove razvojne paradigme za Slovenijo, ko smo šli iz Jugoslavije ven. Se pravi, v novih pogojih drugačnega, bom rekel, dela. Morali smo obrniti sistem prometnih infrastrukturnih objektov v Slovenijo samo in povezovati v Evropo. Takrat smo nastavili tako imenovani avtocestni križ, ki smo ga kasneje malo razširili na trojni križ. Pripravili smo novo energetsko infrastrukturo. Zmenili smo se, kaj bomo delali, elektrarne, katere reke so za to primerne, katere niso. Skratka, naredili smo relativno hitro obrat v Evropo, no, bom rekel, potem. Tudi podpisal sem kar nekaj tehničnih sporazumov s sosednjimi državami, Hrvati, Italijani največ za te mejne prehode, celo hitro progo smo uskladili že v tistem času, ko se je potem nekdo spozabil pa je kar spustil, pa razveljavil dogovor že z Italijani kje bomo šli okrog tega. To je bila prva poteza. Ta druga je bila, da sem bil zadolžen za prostorsko načrtovanje vseh avtocest v Sloveniji. Takrat je bila zgodba, da je takratni /nerazumljivo/ rekel Ministrstvo za okolje in prostor je zadolženo za vodenje in odgovarja za končni sprejem načrtov, ne zato, da zavrača papirje, kot se zdaj dogaja, prinaša in minister se trudi, drug mu zavrača, ni dobro, ni dobro, pri nas je v tistem času veljalo, če nimaš boljše rešitve, sprejmi tisto, ki je predlagana, saj drugače ni šlo. Je pa res, da za avtocestni križ je bil politični konsenz, ne glede na barve ali vlade, ki so se potem menjale ali regije, jaz se spomnim, da smo največ sestankov imeli glede na barve s posameznimi regijskimi poslanci, ko so recimo prihajali in meni je najbolj znano iz tistega Prekmurja, ne glede na to, da so se vsak ponedeljek zjutraj ustavili pri Šikarju in so glasovali in so vedeli kaj morajo dobiti za Prekmurje. Na novo sem postavil predvsem ta koncept povezave Maribor-Murska Sobota in ostalo, ki je bilo v prazne, vse ostale zadeve so bile bolj ali manj prilagajanja.

Povprečen čas takrat za pripravo sprejema in sprejem državnih prostorskih načrtov, imenovali so se drugače, ki je trajal do dve leti, dve leti v povprečju, tudi kakšno tri, ampak to je bil velikostni red. Rekord, ki smo ga takrat dosegli je eno leto pa pol za državni prostorski načrt, Murska Sobota oziroma Puconci-Hodoš, od začetka do konca. Samo takrat je bil ta princip, da sem šel do takratnega župana ali kakorkoli se je pač takrat imenoval, šli smo do vaškega učitelja, peljal me je do župnika njihove cerkve, tiste bom rekel, ki je v Prekmurju, in so trije možakarji povedali, kako se to napravi in smo šli po terenu in 14 dni to obvladovali in tudi opravili. Dal sem primer. Seveda, takrat smo tudi z energetsko zasnovo, Spodnja Sava se je začela načrtovati, spravili v tek, da se je sploh načrtovalo in še nekatere druge objekte, ki so bili v tistem delu. Zaključek dela na kasnejšem uradu, zavod se je najprej imenoval zavod, kasneje urad, kasneje celo direktorat, sem pa opravil še zadnjo strategijo prostorskega razvoja Slovenije in zame, ker sem človek projektov, zaključil in čau bau, gremo na drugo delo. Ko opraviš nek posel, je zame izziv gremo kaj drugega delati. No, med vrati, takrat ko sem se že dal odpoved, ustavil minister Kopač, pa je rekel Jože, nikamor ne gre zakonodaja, ki mi jo pripravljajo drugi kolegi, jaz nisem bil za to zadolžen, in me je ustavil za dve leti na Ministrstvu za okolje in prostor, da sem bil takrat državni sekretar, da smo spravili prvo generacijo teh zakonov skozi, tako da smo samo, morali smo iti v privatno lastnino, začeli smo iz socializma iti v kapitalizem, v Evropo in vse ostale, bom rekel, zadeve naprej. No, to smo spravili čez in po dveh letih sem jaz se hotel posloviti, no, in takrat so me povabili, dal sem vlogo na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Domneva predsednika uprav…, oziroma pardon, predsednika nadzornega sveta je bila in tudi drugih, da morda ni najbolj smotrna naložba v privatne zasebne, bom rekel, projekte, takrat tega sklada in prejšnjega vodstva. Jaz sem takrat zadeve obrnil na način, da je Stanovanjski sklad delal v funkciji javnih najemnih stanovanj in sem predvsem z občinami pomagal, da so lahko gradili, in da se je sploh ta del začel postavljati, ker veste, da stanovanjska kriza se je praktično po tem, ko so se razdelili po Jazbinšku stanovanja v 90. letih, takrat se je potolažil za ene 30 let, jaz sem rekel, sigurno bo čez 30 let problem, zdaj, če se ta stanovanja razprodajo, in iz tega naslova smo začeli pol te najemne stvari dati. No, potem, jaz sem bil samo kratko obdobje, prišlo je drugo vodstvo in takrat se nismo mogli dogovoriti, kaj pa zdaj naprej, hoteli so kupovati več zemljišč na kmetijskih in drugih, skratka, čisto ena druga politika, ki se je kasneje ni dobro izkazala. Šel sem na družbo Imos, leta 2005, kjer sem bil direktor razvoja in priprave investicijskih projektov. Takrat sem dobil izkušnje z večjimi projekti, velikosti 10, 20, 30, 100 milijonov in več, pripravili smo litostrojsko cono v Ljubljani, projekt Češča vas v Novem mestu, projekt zasnove naselje Stanežič v Ljubljani / nerazumljivo/ programe, pripravili smo projekt Tobačne, tudi nekaterih drugih velikih projektov. No, prišlo je obdobje krize in banke niso hotele več dati. No, zdaj sama ugotovitev, škoda banke so zraven potopile ogromno podjetij, ki jih ne bi bilo treba, ampak to je bila scena, ker edina država smo bili, ko smo imeli sanacijo bank, ne pa tudi nepremičninskega trga in vseh ostalih. Drugje so morali drugače ravnati. Ampak vseeno, moji kolegi so vodja direktor pa ostali so šli, seveda, ni bilo več denarja, jaz sem vodil še tri gradbene firme v, hčerinske, na Hrvaškem, eno v Savudriji v Umagu, kjer je danes po stečaju Imosa kupila druga firma. Tako, da ta hotelsko naselje za tisoč ljudi, za tisoč sob stoji, pet zvezdic, enega na Krku in še enega, bom rekel, v drugih delih. To so bile projektne firme.

Kot sem rekel, na koncu sem bil tudi neke vrste senator tega, kar se je dalo rešiti, potem ko so banke vstopile noter, smo ene štiri firme rešili, ene štiri spravili v stečaj in seveda, ko je prišel zadnji, zadnji holding v stečaj, sem šel tudi jaz na Zavod za zaposlovanje. Moram povedati, da je to edina gradbeno inženirska firma, kjer so bili delavci vsi poplačani, do zadnjega, vsi pogodbeni partnerji, vsi izvajalci, celo več, celo ostali, ki so vlagali to po stečajnem postopku so dobili. Iz tega se vidi, da je bil nesmiseln, bom rekel, ta odnos bank, ki so jih takrat zastavili. No, potem me je pa povabil, mene povabi ena ekipa, Jože, nimamo Zakona o davku na nepremičnine, ali bi ti šel to pomagati? Povabilo me je nekaj inženirskih, teh združenj, predvsem nepremičninskih in me je minister za finance povabil v kabinet, Mramor in ostali in jaz sem v štirih letih pripravil analizo in vse ostalo, kako bi NUSZ popravili, izboljšali, da bi lahko prišli do enega solidnega davka, ker je seveda več razlogov, zakaj bi morali biti. To se bo zaključil. In potem, ko sem to naredil, sem šel, jasno, po zaključku njegovega mandata oziroma še enega drugega ministra, ministrice, delat za zasebnega, avstrijskega, bom rekel, zasebnika v Rauris, firma Rauris, kjer sem naredil stanovanjsko poslovno naselje v Uniparku v Ljubljani, ki pa še ni šel v izvedbo, za Bežigradom. No, takrat pa v letu 2020, pa so me povabili kolegi, ali lahko pomagam nekaj pri avtocestnem programu drugih cest. No, izkazalo se je, da je bil glavni problem železnice. Mi v Sloveniji imamo, kot veste, proge na 40 pa 50 na uro, skratka skoraj Franc Jožefove so ostale. Jaz sem zagrabil na DRI-ju vodenje razvoja projektov prog za 160 na uro, za celo Slovenijo, okoli 400 km projektov, vse tiste, ki se seveda gredo na DPN, nekaj jih je že prišlo v razpravo, nekaj jih bo prihajalo zdaj v razpravo, govorim pa o nadgradnji obstoječih prog, ki se delno spreminjajo v trasah in elementih, tako da bi imeli pač te elemente.

Ključno je to, da, da Evropa hvala bogu tudi noče več financirati obstoječega stanja. Naredite učinek ali ga pa ni. Zakaj pa je bil ta rok ali pa točka 160 narejeno, predpisi pri nas govorijo 160 kot možni, čeprav tudi govori Evropa, zdaj je že od 200, praktično, gre za to, da smo želeli doseči, da bo potnik z vlakom hitreje kot po avtocesti na isti relaciji. To pomeni, da je konkurenčna tudi po drugih smereh. Cilj je biti v eni uri v Kopru, v dveh urah v Maribor ali v eni uri pa pol celo v Mariboru na tem, v končni fazi celo v eni uri, če bi šli na 250 in tako, recimo Novo mesto prej kot v eni uri, v, da ne rečem še na drugih zadevah.

Skratka, ta projekt me je zanimal in me je, celo Ljubljano smo začeli reševati s tem poglobljenim tovorom in vse ostalo zadeve, ker je seveda bilo skritih projektov, ni bilo prebiranih(?). No takrat me je pa ministra Bratuškova zaprosila, ali stopim za državnega sekretarja, zato ker je na vodah in drugih stvareh treba poriniti naprej in sem dobil po hitrem delu povabilo in nalogo, da seveda stopim v to in midva sva v teh, da rečem, dobrih dveh mesecih malo predrmala, ta Ministrstvo za varstvo, za naravne vire in prostor, zagrabila sva stvari, zdaj lahko samo na hitro tako rečem, poraba v devetih mesecih lanskega, letošnjega leta, na financah, je bila približno 50 % budžeta, ki je bil planiran, devet mesecev pred koncem, to bi, pričakovali smo, da bo ene 60 % samo porabljen, 40 pa ostalo, midva sva ga spravila zdaj za enkrat na 82, verjetno bo do 89 % realizacije v teh dveh mesecih.

Skratka, zagnali smo mašinerijo, ki je spala, no, bom rekel na nek način, pa ne bom rekel spala, ker ima veliko težav. To, do tu. Kaj je, kaj je, kaj je mene, bom rekel, kaj zdaj mislim, da je treba narediti. Najprej, imam, imam eno smolo pa srečo, da vstopam sredi mandata. Ne bom imel privilegija, kajne, uvajanja, ampak sem kar takoj vstopil in direktno zagrabil delo. Zdaj, tudi s tega mesta, dveh mesecev državni sekretar, v kolikor bom izvoljen, seveda pomeni, da sem sicer dobro seznanjen tako z ljudmi, tudi s prednostmi teh ljudi, pa tudi problemi na ministrstvu. Jih ni malo. Navsezadnje sem sodeloval tudi pri pripravi tega Zakona o poplavni obnovi in razvoju, o katerih bomo imeli verjetno v kratkem, tudi če se prav spomnim v prihodnjem tednu že diskusijo, pa ni bila lahka, sem pa poslušal vse poslance, ki ste razpravljali o interventnem zakonu, ne glede na status pozicije, opozicije in kdorkoli in sem nekaj dobrih stvari ven potegnil. Tako da upam, da so vsaj nekatere stvari narejene, čeprav imamo v tem veliko dilem, samo zato, ker sistem voda ali pa sistem upravljanja voda in vse ostalo so, bi rekel, veliki problemi.

Jasno, prva prioriteta ali pa prvi cilji so, nimamo kaj razmišljati, poplavno obnovo in razvoj dolgoročne poplavne varnosti na vseh območjih. Zdaj bom mogoče malo naštel par projektov, ki sem jih, se mi zdi, bolj kot prioriteto potegnil ven, da bi bilo v teh dveh letih dobrih, ki jih ostaja do formalnega mandata, rekel približno naslednje. Zdaj seveda s tem izvajanjem poplavnih kritičnih območij in izvajanjem Zorfa smo že nastavili v zakonodaji nekaj, da bomo hitreje zagotovili vsaj kar se postopkovno tiče hitrejšo obnovo vodotokov, nadomestitveno gradnjo za ogrožene objekte, skratka za tiste ljudi, ki se ne bodo več mogli vrniti na iste stavbe, hitrejše umeščanje infrastrukture in razvojnih projektov v teh regijah. Seveda treba je bilo zagotoviti ustrezne finančne vire in že veliko teh sredstev je tudi že izplačanih. Će bo treba bom tudi kasneje malo razložil v kakšni fazi smo, bom rekel, okrog tega.

Kaj vidim problem? Izboljšati bomo morali sistem upravljanja z vodami. Tukaj govorim pa o sistemu, ne samo o tem /nerazumljivo/. Danes to opravljata Direkcija za vode in koncesionarji. Slednje je pomembno zaradi zmanjšanja poplavne, slednje zakaj bi morali izboljšati ne glede ali s tem sistemom ali morda drugačnim. Mislim, da bo to čas v prihodnjem letu pokazal, da z neko analizo pridemo tudi tu in povemo, ali moramo ta sistem dograditi do konca, ker je zgrajen samo na pol, ali ga pa celo od enega od možnosti, ki ste že vi diskutirali, spremeniti. Moramo pa seveda povečati način učinkovanja, večji nadzor narediti izključevanje in večji nadzor nad izvajanjem del, ki je zdaj šibek in pa vključiti moramo participacijo ključnih deležnikov, predvsem občin, v tem kontekstu.

Seveda institucionalna kadrovska, strokovna nadgradnja za upravljanje voda je tretja stvar, ki jo omenjam. V celem sistemu praktično polovica ljudi manjka za dobro upravljanje, pa nisem tisti, ki bi jamral za ljudi, saj tudi, če bi jih na hitro dali, jih ne bomo našli, pa dobili. Ena izmed stvari je tudi ta, čeprav so notranje rezerve in še druge stvari seveda nujno prej za opraviti.

Sredstva. Mislim, da se nam pozna zelo močno, da na področju voda nismo v kondiciji polnega upravljanja in pa vzdrževanja vseh del, zato ker je veliko sredstev odhajalo v gradnjo elektrarn, energetski sektor in nekatere druge stvari. Seveda s tako zmanjšanimi sredstvi tudi ni bilo možno vse narediti, kar bi lahko. Nič ne rečem, tudi s tem manj sredstev bi najbrž lahko kaj bolje naredili. Jaz imam predlog, če bomo uspeli naprej, da se ta sredstva vodnega sklada počasi začnejo usmerjati v upravljanje in vzdrževanje voda in da znotraj tega seveda dobimo tisti, postavimo tisti delež, ki je primeren za to.

Morali bomo popraviti tudi spremembi iti poplavno uredbo. Marsikdo ve, da zaradi te poplavne uredbe in študij, hidroloških, hidravličnih študij dolgo časa to traja in da je nekaj na nekaj gradenj prišlo tudi čez, morda ne najbolj domišljene člene te iste uredbe o prepovedih. Nekatere so pa morda malo preostre vizavi prometne infrastrukture ali pa nekaterih drugih stvari. Jaz domnevam, da bomo to še v prvi polovici leta temeljito prediskutirali znotraj stroke in tudi prišli s takim spremembam.

S spremembo poplavne uredbe bi radi že zagotovili večjo odpornost infrastrukture tudi na podnebne spremembe. Verjetno se bodo neki parametri dvignili. Pa tudi stavbe, če bi želeli, da gredo iz tega vodnega prostora ven, če bodo pa že notri bodo morale pa izpolnjevati določene drugačne pogoje. Ta druga stvar oziroma naslednja stvar je odblokirati dolgo zadrževalno pripravo uredb o vodovarstvenih območjih. Jaz sem bil presenečen, da toliko let po zakonu država nima uredbe za vsa vodovarstvena območja. Imajo jih občine in tam je bil predpis, država to prevzame, naredi uredbe, jih poenoti in tako naprej. Bilo je za nekaj območij to narejeno, za neko skupino, ne vem, če je morda četrtino Slovenije, večji del tega je treba pa še narediti, vmes je pa tudi blokada, ne moreš ne popravljati nič, ker ne dovoljuje ne občinam, da popravljajo, niti država jih očitno še ni spravila, delata pa ena ali dve osebi na stvari. Zdaj, to je, se pravi ena izmed točk od blokirati, začeti delati, sprejeti uredbe, morda tudi razmisliti kako pa naprej s temi varstveni režimi. Sami vemo koliko so vodovarstvena območja pomembna.

Naslednja stvar, ki me je presenetila na vodah je, ne boste verjeli, na področju voda nimamo ne tehničnih standardov ne specifikacij. Nekaj drugega, kar je logično za vsako gradbeno področje, kot je promet stavbe ali kaj drugega. Nekaj jih je v pripravi. Mi bomo imeli en temeljit pogovor tudi z inženirsko zbornico in kolegi strokovnjaki, kako bi ta del, bom rekel, stvari zaradi varnosti na koncu koncev zaradi standardov, ki jih rabimo med sabo in vedeti o čem, seveda poskušali poriniti čim prej naprej.

Na koncu, če za vode rečem to, mi si najbrž lahko kar mislimo, da so te podnebne spremembe, ki smo jih zdaj doživeli, čeprav so izjemne, se pravi, niso vsakdanje, so ekstremne, pa vendarle bodo postale bolj ali manj naša realnost, če so bili danes na teh območjih, bo jutri na drugih. In jaz mislim, da moramo tudi pri sebi dati vedeti ljudem in ljudem, ki živijo ali pa ljudje, ki so v teh vodotokih, da se je treba vnaprej pripraviti na take možne, bom rekel, scenarije in tudi katastrofalne posledice. Eden izmed takih ukrepov je sigurno, da zagotovimo večje površine, večje razlivne površine, vodi bo treba pa zagotoviti prostor. Tukaj pa naletimo na eno zgodbo, da bomo v konfliktu najbolj z nekimi drugimi rabami, morda malo manj z gozdnatimi ali gozdnimi, celo več, na gozdnem delu mislim, da bi se dalo več zadrževati predvsem teh hudourniških voda in ne toliko voda kot izpiranje oziroma gramoza in ostalih stvari, ki jih nese tam, da ne bi obnašali naprej. Bo pa treba kje tudi na kmetijskih zemljiščih morda nekje razširiti. Sploh mislim, da je treba razmisliti ali se državna zemljišča med kmetijskimi in med vodnimi, morda enkrat celo s strokovnimi plati naredi neka meja, razmejitev in pove, da je teh poplavnih ali pa, pardon, teh vodnih zemljišč več, še vedno so lahko v uporabi kmetov, samo bo plačal pa mnogo manj, ker bo vedel, da je tam poplavno in da ga lahko vsake toliko časa, bom rekel, kaj doleti ali pa celo zastonj, ne znam povedati odvisno od situacije, ampak tem vodam bomo mogli dati prostor, da bomo lahko, bom rekel, peljali, če ne bomo seveda posledic peljali vse navzdol, konča se nam pa vse v Brežicah ali pa večina v tem smislu. To je tistih 7 točk, ki sem jih jaz za področje voda, bom rekel, namenil. Pa če si bi že samo pri prvih dveh ustavil, če v dveh letih naredimo to dvoje, prvo dvoje, smo veliko naredili, pa če še sistemske stvari zastavimo naprej, pa mislim, da smo vzporedno nastavili nekaj, kar bo lahko v naslednjem mandatu nekomu morda malo lažje, da bi tudi to odpravil.

Na področju prostora je seveda ravno tako povezano s prvo zagotovitev teh lokacij nadomestnih in nadomestitvenih gradenj za tiste stanovanjske in druge objekte, ki so bili poškodovani ali so ogroženi zaradi poplav. Jaz sem naredil zdaj, končno zdaj sem pa ta mesec pa uspel tisto, kar ste me kolegi poslanci spraševali ali sploh veš, koliko je teh primerov. 330 primerov so mi iz Ajde, potegnili ven, da jih je takih, ki bodo najbrž že potrebni nadomestiti po 80, pardon, nadomestiti, 330 pa nadomeščati na drugih lokacijah.

Z občino sem imel že sestanek, z vsemi 22-MI ki so zabeleženi, bom rekel iz te Ajde, imamo 3 skupine. Dve občini so take, ki imajo 100 ali pa več 10 ali 120, 150 in z njimi smo že začeli pripravljati, ne glede na to, da čakajo še na zakon, pa to, ker moramo strokovna dela opravljati že prve oblike preučitve, kako bi naredili nove soseske, nove lokacije in tako naprej. Pričakujem pa da naši kolegi iz drugega ministrstva oziroma Službe Vlade za obnovo pa imajo plan v decembru januarju se z njimi pogovarjati tudi 1 na 1 koliko bo škode in tako naprej, ker brez tega ne moreš biti tako da jaz malo celo prehitevam, zdaj njih, tako da se pripravljamo, končni izid bo pa dejansko od njih šele prišel. Če je to prva stvar, je moja druga naloga, kar mislim, na tem področju naša, da vendarle pripravimo neko celovito in operativno prostorsko strategijo kako bomo šli se urejati tudi prostorsko na področju voda, tudi kako bomo se pogovarjali o nadaljnjem prilagajanju naselij na te poplavne, bom rekel, dogodke. Jaz sem rekel še enkrat, odporne na plazove in na podnebne spremembe. Tretja točka, če se spomnite, smo prejšnji mesec imeli na seji Državnega zbora neko strategijo o zmanjšanju potresnega tveganja, tam notri smo se zavezali in to mislim, da bo kar obsežen projekt, pripravili bomo akcijski program zmanjšanja potresnega tveganja, to pa je tista naloga, da bomo naredili strokovne podlage, analizo ena na ena, teh objektov, tisto kar ste že pravilno ugotovili, da je sploh to začetek tega dela, in da praktično preidemo vsaj na glavne skupine, ki so javni objekti, te so itak državna last ali pa lokalnih skupnosti, potem imamo pa tudi nekaj zelo težkih primerov, bom rekel, predvsem v Ljubljani, tudi visokih stolpnic, ki nimajo potresne varnosti, da ne rečem še večjega števila drugih. Mi bomo v teh dveh letih to zanalizirali, šli skozi. Izračunali njihov obseg, vrednost, povedali kaj je javnega, kaj je zasebnega in potem seveda vam dali verjetno tudi za razmislek, kako naprej ravnati na tem področju.

Četrta stvar. Naši kolegi so pred mano pripravili novo strategijo prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, strateški dokument, načelen dokument, izboljšana je ona izpred 20. 30. let nazaj, ampak zelo splošna. Naši kolegi želijo, da bi pripravili regionalne prostorske plane na podlagi teh. Pripravili smo nek predlog spremembe Zakona o urejanju prostora, ki bi ga vam poslali za to, da bi v neki kombinaciji z razvojnimi agencijami in po regijah začeli tudi te prostorske plane delati in seveda v promocijo teh ciljev.

Peto točko sem si zapisal kot zelo pomembno. Mi danes imamo situacijo, ko državne prostorske načrte delamo pet, deset, imamo rekorde tudi dvajset let. To je obdobje, ko ni za nikamor, niti ni več uporabno, kar se je začelo nekaj drugega. Če sem prej govoril o obdobju avtocest dve leti plus tiste rezerve, ki so se na probleme ostali, je to nespodobno ali pa neučinkovito, neprimerno. Na tem področju bomo, najprej smo že spremenili, to sem že zdaj zagotovil, da imamo koordinacijo na ravni državnih sekretarjev enkrat 14 dnevno in kjer pridejo vsi udeleženci noter in prve stvari smo že prišle do mene v podpis, to pomeni, da bomo šli na Vlado s sklepi o ne vem čem, odvisno od katere situacije, in da bomo tisti birokratski krog, ki se nikakor ni odvil, spravili naprej. Dalje. Tudi spremembo zakona bomo dali, da se ukinejo projektne skupine in ne vem kaj še vse drugega, ker po zakonu sem ugotovil, da ministri sploh ne odločajo o tem. Tam piše projektna skupina in projektni svet odloča, ne minister. Bom šel naprej od tega. Skratka, pomembno / nerazumljivo/, če hočemo sploh zagotoviti investiranje v prometno infrastrukturo in evropska sredstva, ki stojijo, pa jih ne morejo niti odpraviti zaradi že zaradi te blokade, če ne drugega.

Občine so ravno tako prepuščene same sebi. Ugotovil sem, da vsaka mora poiskati vse svoje smernice, soglasja do državnih organov, enih 20 jih mora dobiti, do 30, ne dobijo jih, čakajo drug drugega, naše ministrstvo je pa zadolženo samo za naselje, kadar da. Skratka, ni več koordinatorjev, ni več iz ene roke, uvedli smo sistem vsakih 14 dni pri meni, gremo vsi, ki niste dali, občina A, občina B in skratka nek organizacijski ukrep. Verjetno bomo morali tudi tukaj pospraviti, če ne so ubogi župani, ki se trudijo, bom rekel, zdaj na vsej stvari kako narediti. Vsi župani, ne glede na barve, so rekli, Jože, pa vzemi to službo že za vraga, upam da bo spet tako kot smo včasih delali, da bomo šli res ena na ena, bom rekel, se to pogovarjati, ker drugače ne vem kako bomo šli.

Občine imajo velike probleme tudi s stavbno, zemljiško politiko, delno nimajo sredstev, nimajo veliko zemljišč. Predlagali, kot ste slišali, že zadnjič o predkupni pravici občin na kmetijskih in stavbnih zemljiščih, na stavbnih že imajo, da jim to omogočimo in tudi državi. Mi bomo predlagali že v interventnem zakonu nekaj takega, kasneje tudi v sistemskem delu. Ugotovili smo, da so špekulanti taki, če nekdo kupuje ne vem kaj ali pa prodaja v Prekmurju, se pojavi nekdo iz Krasa, ki je sicer status kmeta ima, nima pa nič s kmetijstvom in špekulira pri prekupu in prekupčevanju in potem gre drugače. Skratka, očitno sistem prikupnih pravic ima več zlorab kot pa kaj drugega, bom rekel, da bi lahko naredili. Zdaj pa še nekaj. Bil sem tudi na enih dveh zbornicah, strokovnih združenjih, kljub tem zapletenem sistemu strokovnjaki vidijo, da njihovega strokovnega dela se pa ne vidi veliko notri, oz. ne morejo svojega opraviti, ker jih seveda dušijo predpisi zavarovanja / nerazumljivo/ itn. Tudi njih želimo na nek način spraviti. Mi moramo priti v proces strokovnega diskusije intersparnega dela. Tam so se stroke izključevale. Praktično imamo pa nujnost vključevanje bom rekel tako širokih stvari zaradi tega, da se pride do usklajenih projektov in potem ne rabiš čakati soglasja ali so prava ali ne, zato ker se znotraj strokovnih stvari prediskutira. Zdaj potencial, kadrovski pa ta je tudi seveda na tem prostoru bog.

Še naravo, če omenim zdaj. Za naravo lahko rečem, v prvi oceni, da imamo primerjalno gledano da smo v dobri kondiciji, v Sloveniji. Ali se pritiski na naravo zaradi intenzivne rabe prostora, zaradi intenzivnega kmetijstva, gradnje gozdarstva in podnebnih sprememb povečujejo, zato je skrb za biotsko raznovrstnost zelo pomembna. Drugi cilj se postavljam iz tega, ker vidim, da bi morali izboljšati upravljanje Nature 2000 - govorim o stanju ta iste raznovrstnosti, biotske in povečanje odpornosti ekosistemov znotraj Nature, pa tudi upravljanje parkov in vsega ostalega na Naturi 2000 se da mogoče poenostaviti s tem, da imamo manj direktorjev, pa več strokovnih ljudi na tem delu. To je mogoče ena taka smer. Tretjo točko sem sledil vam na hitro, da ste veliko diskusije imeli o velikih zvereh, ki seveda so del elementov varovanja, ki ga naš resor pokriva. Videl sem, da imamo populacijo medveda. Če bom vprašal naravovarstvenike, ugodno. Če bom vprašal kmete, bodo rekli, preveliko. Smo pa na številki, če sem prav razumel iz teh strokovnih gradiv, da smo nekje do 800 medvedov menda uravnovesili ta pravo naredili. Imamo pa enih 200 do 250 preveč navadno. Jaz ne znam reči ali je ta številka 800 prava ali ne, tu bomo morali še malo vzeti, ampak očitno smo celo presegli to zmogljivost, ki jo ima Slovenija na tem področju in verjetno bodo dovoljenja ali zahteve do strelov morali biti dani. Za volkove smo tudi slišali, sicer pravijo, da nimamo, da je tukaj kapacitete še, da je, da imamo 12 teh, bom rekel, tropov, da so pa zelo agresivni in da se postopno, bom rekel, ta odstrel, bom rekel, delajo že, morajo ravnati naprej. Jaz tu nisem prepričan, bom rekel, na tem, zato ker to kar se zdaj dogaja, seveda ne vidim, da bi bilo to vzdržno. Tako da, jaz mislim, da iz tega naslova bomo imeli diskusije, tako s strokovnjaki in drugimi in seveda ugotavlja to, ampak nimam kaj drugega, kot se zanašati zdaj seveda na ta del, ker bo vsak od nas imel sigurno malo različen pogled na to, ampak najmanj ti dve zveri bo treba, bom rekel, z regulacijo naprej, bom rekel, seštevati, eden je na enem področju, drug na drugem. Nadalje, kar se pa risa tiče, pa mislim, da je populacija še majhna, nekaj smo očitno novih dobili, tako sem zasledil v teh dokumentih, in da se šele množijo. Jaz upam, da bo zaenkrat to v redu, da ne bo prišlo pa tu enkrat do kaj več. Jaz sem enkrat bil na enem otoku, se poznate, dol na Hrvaškem, ko so mungose pripeljali, so rekli, kaj če bomo pobili, zdaj imaš pa mungosov toliko, da ne moreš nikamor iti. Tako da je lahko tudi to težka stvar lahko.

Zdaj, prej sem že tudi rekel okrog zagotavljanja tega javnega interesa in poenotenje naravne rabe, bi bil en cilj, kot sem rekel, da različni sektorji ali pa različne območne enote ne dajejo različne kriterije malo drugače, da na primorskem zavodu kot na onem drugem in tu bi morali malo poenotiti rabe naravnih vrednot in upravljanje teh zavarovanih območij tudi delno za tisto organizacijo, ki ste jo prej rekli. Ta ekipa za naravo ima tudi naravni vir, ki se mu reče rudarstvo. Ugotovil sem, da je letos potekla zakon o zapiranju rudnika v Trbovlje Hrastnik. Ministrica ga niti ni dala, niti ga ni mogla podaljšati in smo tudi povedali ljudem, da naj opravijo svoje delo, ki bi ga morali že večkrat pred tem zaključiti, pa ga niso. Tako da iz tega naslova so zdaj jasno povedali, da predloga zakona za podaljšanje delovanja zaprtja Rudnika Trbovlje Hrastnik ne bo. Kar pomeni, da morajo naši upravni organi na našem mestu opraviti vse potrebno za pregled, za prevzeme in da seveda potem iz tega zapiranja sledi prevzemanje obveznosti na drugačen način. Ali bo to delno prevzel še rudnik Velenje v tem delu, ali država v situaciji, ki potem se zaključuje.

Nadalje, začeli bi pa že s pripravo Zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje, ki pa, če sem prav videl, ste v enih dokumentih ali kje je to pisalo, nekje do leta 33 ali nekaj podobnega, Da bi se to zgodilo. Seveda sočasno s takimi ukrepi so vedno potrebno pripraviti regionalne razvojne projekte v sodelovanju z njihovo regijo, da bi ublažili posledice zapiranja rudnika in seveda celoten program, ki je navadno desetletni, bom rekel, do vsega tega dela. Če bo to tako, potem bomo v prihodnjem letu pripravili osnove za zakon tudi s tega področja oziroma se pogovarjali tudi o tem delu.

Kot 3. točko, pri rudarstvu sem pa zapisal nekaj, kar je mogoče malo bolj prostorsko aktivno. Veliko se govori, seveda tudi potrebe so po zagotavljanju novih mineralnih surovin in razvoja, bom rekel, tega, po eni strani to, po drugi strani imamo pa mi veliko teh prometnih infrastrukturnih objektov, kjer pa se pogosto tudi treba narediti predore in podobno in tudi ostajajo viški materiala, ki so tudi gradbeno uporabni v nekaterih delih, ne povsod. Tako da na nek način bi mi to malo pogledali, to zagotavljanje in nadaljnji razvoj kopov mineralnih surovin, po drugi strani pa tudi sanacije tega dela. Ne vem, če je ravno uravnotežen, če bo tako, bom rekel, na kratko rekel.

Če zaključim to uvodno predstavitev, sem si zadal nekaj misli, ki jih včasih tudi slišite že od mene. Manj birokracije, več proaktivnega, strokovnega in odgovornega delovanja na eni strani. Pri naravi in drugod manj konservatorstva, ampak vseeno več varstva na drugačen način. Vključite se v prostorsko načrtovanje in vse druge, bom rekel, stvari. Ta tretje je manj ozkoglednosti in skrbi za lastne interese, več gledanja preko meja strok, interdisciplinarnosti in upoštevanja javnih interesov. Manj arbitrarnosti, več participacije. Manj besed in več učinkovitega sodelovanja. Manj besed in več akcije. Hvala lepa.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav kandidatu za ministra gospodu Jožetu Novaku, lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom! Najprej se zahvaljujem za dokaj izčrpno predstavitev tako vaše, bi rekel, strokovne poti za nazaj, kot tudi nekih usmeritev ki ste jih dokaj konkretno izpostavil. Bi pa že za uvod rekel, da upam, da ne naslavljate samo teh stvari ampak da jih boste reševali, ker slišati je bilo zelo tako učinkovito, tudi verjamem, da imate veliko

(magnetogram v izdelavi)

Hvala lepa, predsednica. Naj se uvodoma gospodu Novaku, dosedanjemu državnemu sekretarju, zdaj kandidatu za ministra, zahvalim za že, bom rekel, dosedanje aktivnosti pri pripravi zakonodajnih podlag za popoplavno sanacijo in obnovo, še posebej kadar je kakšna prošnja ali pobuda prišla iz tako, bom rekel, izpostavljene regije, kot je Koroška, lahko rečem, da je bila ta pobuda tudi, da so bile te pobude tudi večinoma upoštevane. Koroška je zdaj izpostavljena tudi v nekem razvojnem smislu, jaz mislim da, še posebej v smislu prostorskega načrtovanja, tudi konec koncev v smislu prostorskega načrtovanja, umeščanja stvari v prostor v luči večje neke odpornosti na podobne vremenske pojave, ki nas morda čakajo in jih je za pričakovati, da se, pri tem bi res izrazil željo, da bi bila pozornost države tako fokusirana kot je bila zdaj, tudi dlje časa, skratka, da bi bila taka pozornost trajna, ker je regija izjemno, bi rekel zapostavljena že kar vrsto let, da ne rečem desetletij, in da najdemo neke optimalne rešitve, tako za ljudi, kot tudi za gospodarstvo. Nekaj teh rešitev je bilo ponujeno zdaj v tem zakonodajnem paketu, upam da bomo znali seveda tudi v nadaljevanju pri pripravi dodatnih zakonov, ki bodo morda tudi bolj nekako specifični in targetirano naslavljali sanacijo posameznih območij tudi uspešni in učinkoviti, predvsem morda na področju nekega optimiranja mehanizmov in postopkov, ki pa morajo biti vseeno vodeni, jaz mislim, zelo strokovno, ne stihijsko. Zdaj se dogaja tudi ogrožanje, recimo ekosistemov v povodih, kjer sanacija poteka nekoordinirano ali pa nestrokovno in je to lahko tudi ogrožajoče za favno in floro, kar pa bo pristojnost, bi rekel, vašega ministrstva. Jaz sem tudi sam prepričan iskreno, da bi bilo posledic poplav precej manj, če bi se že prej držali nekih pravil ali pa če bi bila pravila bolj eksplicitno napisana, zato mislim, da je prav, da se vsi skupaj zavemo kaj se zgodi in kaj nas lahko še doleti, tako na izvršni strani, torej izvršna oblast kot tudi zakonodajna oblast. Je pa seveda pri sanaciji teh posledic poplav ogromno lokalnih specifik. Tudi pri nadomestni in nadomestitveni gradnji je smiselno individualno obravnavati prizadete lastnike teh objektov, osebno pa si želim čim večje učinkovitosti in pa seveda tudi nek moder izbor prioritete obravnave teh upravičencev, po kakšnem vrstnem redu se jih bo obravnavalo, ker je posledic toliko, da je res težko narediti eno celovito sliko. Sami ste navedli, da gre za preko 6 tisoč škodnih primerov na objektih, od tega pričakovanih 80 nadomestnih gradenj in 330 nadomestitvenih stanovanjskih objektov. Omenili ste, da bo to vaša prioriteta. Pa morda vprašanje. Kako se nameravate tega lotiti ob vseh pravzaprav težavah in kako boste kot minister prispevali k sanaciji tudi tega poškodovanega oziroma uničenega stavbnega fonda?

Hvala lepa.

Najlepša hvala, predsednica, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat gospod Jože Novak!

Jaz sem pozorno poslušal vašo predstavitev, lahko rečem, da se mi zdi kar zelo ambiciozna in vam želim pri uresničitvi vseh teh, kako bom rekel, načrtov, veliko uspeha.

Glede problema pomanjkanja zazidljivih zemljišč s strani občin, pozdravljam možnost, da imajo občine predkupno pravico ne samo na zazidljivih, ampak tudi na kmetijskih zemljiščih, ker tukaj je problem pri zagotavljanju zazidljivih kmetijskih zemljišč in zamenjavi, ko se sprejema OPN. Mene bi zanimalo, da se, kako boste ta čas petih let, če rečemo OPN, skrajšali, ker vemo, da vsaj pet let traja, da se sprememba OPN sprejme. Druga stvar. Zanima me, kaj bodo prvi ukrepi, ki jih boste naredili za sanacijo po poplavah, nekaj ste sicer omenili, me pa zanima, katere so službe, ki jih, ki jih vi že zdaj poznate, ki prepočasi reagirajo in kako boste to odpravili, glede na to, da ste omenili tudi pomanjkanje pravega kadra. In mogoče bolj retorično vprašanje. Ali je obstoječa zakonodaja bolj podpora ali bolj ovira tem postopkom?

Zdaj glede Nature ste omenili spremembo upravljanja. Mene pa zanima, verjetno, sem prepričan, poznate dobro Naturo 2000, v Sloveniji imamo veliko kmetijskih zemljišč pod tem režimom in me zanima podobno kot kolega Krivca, ali je po vaše možno spremeniti ta določila oziroma območja, ker vemo, da so ponekod tudi nesmiselna.

Zdaj, glede koncesij za kamnolome, smo pa na tem odboru nedolgo tega govorili, da se je prolongiralo, prolongiralo ta čas do podelitve ponovnih koncesij, pa me zanima, kje so te zadeve in zanima me seveda tudi, v strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki smo jo potrdili poslanci, se omogoča umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne, pa me zanima kako daleč so ti postopki in me zanima tudi kako gledate na to vi osebno.

Hvala lepa.

Bom začel kar po vrsti, ko ste dejali. Saj kateremukoli vam bi začel, bi rekel isto. Jaz sem sicer odločen, da bomo nekaj premaknili, ampak istočasno vem, da je to skoraj tako, bom rekel, skoraj tam na robu misije, recimo komaj mogoče, da ne bom rekel nemogoče. Tukaj mi pa majčkeno bo pomagala ta izkušnja, da se je to dalo narediti in trdim, da se nekateri evropski predpisi pri nas ne tolmačijo pravilno. Če mi kdo reče, da piše v originalnem jeziku, pri odločanju o posegu v prostor se pa nekaj odloči, to ni enako gradbeno dovoljenje. Je lahko že DPN, ne, se razume, in potem ni. Jaz domnevam, domnevam, ne morem trditi, da se nekateri postopki po nepotrebnem dvakrat ali trikrat ponavljajo. Naši kolegi vodarji, ko sem vprašali, zakaj pa niste tako hitri, pa imate zamude več mesecev, pa to, pa sem v enem primeru gledal, so bili sedemkrat zaprošeni za isto stvar, pa še različni ljudje na tem delu. Ali si zdaj predstavljate, zdaj prvi krog, ki ga vidim, je ratonizacija in, če se le da, zdaj bom rekel malo, ker nisem pravnik, inženirsko, bi prepovedal več kot enkrat vprašati in večkrat kot enkrat dati pogoj. Se pravi, naj da dvakrat ali, ne bom rekel množino. Ta del je verjetno v okviru dela, pa najmanj povsod drugod kjer ni Nature. Tam sem malo z rezervo, bom še drugače, ampak drugje je pa to možno.

Drugo. Vem, da hodimo po pravnem robu, če povem, da smo včasih popolnoma jasno razumeli, če nekdo ni dal nekega mnenja o nekem roku, in če si ga pozval k temu, da se je štelo, kot da je dal in nima več pravice v postopku naprej. To je tudi drugi tak ukrep, ki ga malce nakazujemo, bomo videli kako bomo prišli čez vašo zakonodajo skozi tudi v tem razmisleku, zdaj pri tem poskusu.

In tretje, verjemite mi, celo večji kot zakonski problem je organizacijski problem. Ministrstvo ni imelo odločevalcev. Ministrstvo ima hujši problem, nihče se ni upal o ničemer odločiti, zato se je vedno iskalo komisije, ne vem kdo še vse in ta tretji izgovarjali. Če nekdo ima strokovni predlog jasen, in če drugi nima boljšega, se šteje, da ga ima. Skratka, ti so tisti prvi deli, ki se jih ne bojim. Seveda odloči se s tveganjem, morda kdaj zmotiš, ampak vseeno je to zanemarljivo malo napram, bom rekel, stvarem, ki stojijo dolgo časa.

Druga stvar. Jaz delam, ko sem delal inženirske projekte za proge, sem kršil zakonodajo, bom povedal katero. Ne kršil, nisem bil skladen z njo. Tam piše, da moraš soglasje zaprositi takrat, ko imaš, pa neko proceduro, pa en mora postati, pa A mora dati B-ju, B mora dati C-ju, Ž mora dati C-ju in potem pridejo nazaj po neki dolgi poti nazaj. Jaz sem povabil vse na začetek in smo se uskladili že preden smo dali pobudo z vsemi ključnimi. To je recimo zelo težka stvar bila na Savi. To je en drug primer. Ta tretji je pa zakonodajni, en manjši. Torej, zdaj pa tudi, če v zakonodaji napišem bo 15 dni, pa če ne bomo nič spremenili, prav tako nam bo dal dva, tri mesece, ker je organizacijski problem, ker si tako dajemo, pa ker nimajo nekih prioritet. Zdaj, če malo dvigneš na nek višji nivo, pa da je to volja vendarle državne v celoti, ne samo ene stvari in da milijarde gredo, ostajajo kje drugje, se morda nekaj teh stvari da, me pa skrbi in bori, zato bom tudi nekaj, kakšne ljudi v ekipo probal spraviti, ki bodo znali, ki bodo poskušali to narediti. Upam, da bo tudi, nam boste vi pomagali, ker včasih je to zaledje potrebno, jaz sem videl, da referent rajši ne naredi, če nima zaledja pri šefu, prvemu, pa nima pri drugemu, pa pri tretjem, pa ne pri ministru, da ne rečem pri predsedniku Vlade in vse dol do vrha. Včasih se je to vedelo, da so bili, da je vsak za nekom vstal, in da če je tudi pogrešil kakšno stvar, je stal za njim in ni bil pol štrafa, to ni naša stvar. Okej.

Skratka, prej se bojim, da se razumete, in sem na tej plati, bom rekel tole. Jasno, jaz sem osvojil že, dobro, še študijskih časov kaj drugače, pa zdaj še vodarskih, jaz vem, da je treba vodotoke delati celovito. Kupim takoj, da se razume. Začne se pa zgoraj. In jaz mislim, da tukaj bomo imeli še najmanj problemov, zato ker tudi gozdarske službe, pa druge včasih znajo to tudi operativno malo sodelovati, pa v zgornje dele skupaj, poudarjam, pomagati, in če ne drugega, material in tisto plavlje, ki bi se zgoraj nabralo, je lahko uporabno za kaj drugega in potem seveda vse ni izvorno verjetno v nekih ravninah razlivanje in potem neko naselje, ki se malo drugače uredi, in potem v Brežice pripeljem recimo nekaj normalnega, da bo spet naprej to teklo, da ne bo vse tam pri njih ostalo. Mi pa teh načrtov vseh nimamo, tako da bomo stroko zdaj nazaj spravili, pojdite začeti projektirati od A do Ž, da imamo celovite rešitve sploh na mizi.

Skrajšanje rokov, odstopi, pa še nekaj. Jaz sem predlagal, da določena ministrstva vendarle premislijo, ali res morajo soglasje, mnenja dajati povsod, recimo za rekonstrukcije. Kaj pa ima vodar, če si streho rekonstruiraš? Torej, prosil sem, da si izbrišejo iz svojega seznama, kje bodo sploh navzoči. Verjetno jih 20, 30 % stvari gre stran že avtomatično iz tega. Skratka, več takih možnih, tudi lokacijsko preverbo, če bo se izkazala tukaj dobro, zakaj ne bi ciljno za dve, tri hiše lahko občina preverila tudi pri sebi, glejte, za dve domačiji moramo danes rešiti, ne delajmo cele ceremonije, če je to edini problem v tisti občini za kaj narediti. Skratka, tudi kaj takega kar bi seveda, to.

Zdaj, poplavne študije, očitno bo delala država še naprej, mora pa jih, zdaj pa zaenkrat delamo tako, kot da bi moral investitor narediti, ker država ni naredila. Jaz mislim, da zdaj ne bo problem s sredstvi, iste strokovnjake bomo imeli pa omejene, tako da, tukaj mislim, da bomo seveda morali malo tudi čez mejo pogledati ali nekaj takega, ne znam točno reči, ampak lažje je reči projektantom na železnici, tam smo že dobili iz drugih držav kakšnega ali pa predvsem tudi s Hrvaške, kjer so bili isti JU standard včasih ali kaj podobnega. Ne vem kaj se da pri vodah še narediti.

Potem okrog.. Aha. Jaz sem pri naravi, nisem toliko mislil umik Nature, ker vem, da je to, vsaj jaz sem nekaj šel gledati, postopkovno menda zelo zahtevno ali skoraj nemogoče, menda skoraj nemogoče. Nisem še vrgel puško v koruzo, ampak v enih zadevah bi, pa bom povedal, bom povedal v čem imam jaz, v čem imam jaz… Prvič, spoštujem naravo, ponosni smo, da se lahko, je naše bogastvo, je doprinos tega, ampak problem imamo v birokratskih ovirah, tam naprej. Jaz iščem bolj rešitev v ravnovesju in pogovorih, in jaz se z našimi kolegi, ki so zdaj na tem, smo imeli odkrite, težke oziroma tako, strateške pogovore, v katerem ne vidijo več, ko smo prišli do črk, ni samo blokada da ali ne. Če moram cesto čez spraviti, povemo kako, pa da tudi malo prilagodimo in najdemo rešitev, skratka, da ni samo ne. In ta druga, imamo tudi princip prevlade interesov in jaz mislim, da smo najmanj na enem primeru Hidroelektrarne Mokrice celo na tem, da bomo tako stvar morali spraviti, kjer je seveda taka, mislim izkazano, bom rekel, neko nasprotje temu. Jaz upam, da bomo uspeli, čeprav se tam zatika, morda bomo kasneje še kakšno besedo več o tem rekli.

Zdaj še, o / nerazumljivo/ sem rekel. Strokovni popravki. Jaz mislim, da strokovni popravki so možni. Jaz imam, to pa na glas rečem in to me poznajo že več let, en zelo grenak priokus glede določanja območja Nature 2000. Jaz lahko rečem, da je bil zelo interesno nastavljena zgodba, da ja čim več, da bomo ja ta boljši, da bomo ja povsod imeli. Druge države imajo par procentov, pa dobijo isti denar kot mi. Jaz bi rekel, nič hudega, če imamo mi 70 ali pa 40 % tega pa, dobili toliko, da bodo lahko vsi zastonj živeli. To ni pravično, če mene vprašate napram temu. Po drugi strani smo pa lahko ponosni na naravo po tej plati, in jaz mislim, da se bo tukaj moralo nekaj narediti. Seveda, zaželena bi bila enkrat strokovna revizija tega, samo ne vem kako so ti cehi povezani s sabo ali kaj bi iz tega ven prišlo in na kakšen način. Jaz bi poizkusil s tisto mehkejšo zadevo, spoštujmo naravo, prilagajamo stvari, poskušamo lomiti in jaz mislim, da tukaj bomo prihajali na tisto, kot sem rekel, manj konservatorstva in več varstva. To sem mislil predvsem neko metodo, ki jo imamo prostorski načrtovalci, narediš neke razvojne možnosti nečesa, recimo neke ceste, neke proge ali, če hočeš, vodovarske rešitve, narediš ranljivost tistega prostora in potem seveda tehtaš kateri se lahko prilagajaš in ta metoda, bi rekel, jaz bi to seveda poskusil in bi videli, če z mehkimi stvarmi pridemo skozi, če ne pa tudi s kakšnimi večjimi, ampak kot minister za naravo, če bom minister, seveda se bom v osnovi, se bom boril tudi za naravo in seveda divje živali, ampak sem povedal prej, tudi o ravnovesju. Ravnovesje je zame pa beseda, ki jo morajo dokazati na obeh straneh kaj se lahko iz tega / nerazumljivo/. K sreči šakal ni divjad, ampak da, k sreči je šakal divjad in ni pod resorjem varstva, tako da je prosto loveča žival in jo lahko nezaščiteno, bom rekel, tudi lovijo. Tako sem samo na tisti del stvari povedal.

Ja, za potresno resolucijo, tukaj soglašam, nima kaj reči. Šele na začetku smo šli, bomo pa tako kot ste rekli, bajte naprej delati in naprej, bom rekel, opraviti.

Kaj se mi zdi boljše upravljanje? Boljše upravljanje je to da, še enkrat, mi imamo kar nekaj teh parkov in drugih, bom rekel, notri, in imamo kar nekaj institucij že na tem delu. Saj če imamo manj direktorjev, ne bo nič slabše. Če bomo imeli manj, tistih administratorjev tudi ne bo in štirje bodo skupne finance itn. in nekaj tega. Drugič. Tudi strokovne teme se lahko specializirajo in pomagajo drug drugemu. Skratka razmišljam več o sodelovanju tega in morda kakšno delovno mesto na strokovni plati dobiti in tudi neke prakse zagotoviti, pa tudi če hočete na način stvari, kjer naši kolegi praktično, da iščejo zdaj spet bom rekel kompromise. Ni veliko, ampak mislim, da bi vsaj nekaj lahko v to smer se spravili noter.

O obnovi in hitrejšem... Zdaj bom pa že malo povezal tudi vas, pa sta oba vprašala na tem, pa še kolega, bom rekel, ostali, tako da bom na vse tri poskušal odgovoriti. Naša ali pa moja predstava o tem je, ko smo pisali te zakone je seveda, da moramo najprej priti iz splošne določbe območja poplav tega, tega dela do tega, da dobi vsak državljan, ki je imel poškodovano hišo, najprej individualno pogled, pogovor, oceno, na koncu tudi sporazumno odločitev ali odločbo. Upravičen si, moraš iti, zaradi varnosti, ne moremo tam ščititi iz kakršnih koli razlogov in da je ta prvi del opravljen. Tega mora opraviti državna tehnična pisarna, oz. služba Vlade za obnovo. Jaz domnevam, da od teh potencialnih 330 za nadomestitev in teh 80 za nadomestno gradnjo se zna na različne načine odzvati glede na lastno situacijo. Prvo je to, kar ste tudi zadnjič to pojasnili, dajte jim povedati, kje približno pa imajo možnosti novih lokacij. Zato smo z občinami začeli te pogovore. Moram povedati, da ene občine so že dosti razmisli in že kar predlagale kje bi lahko bile te nove lokacije, v enih pa še ne. So rekli, počakajte, najprej ljudje vedo sploh za kakšen denar gre, se boste lažje potem pogovarjali. Jaz domnevam, da bo prva skupina ljudi, bom še enkrat zelo natančen, sama izbrala, glejte, tam vemo za določeno nepremičnino, stanovanje, hišo, mislim, da je enakovredno temu kupi, mi to zamenjajmo in pridemo do stvari, ki bi bila najhitreje rešljiva, če je na trgu in če je to na takem območju, kjer je. Verjemite mi, da medsosedski ali pa kje odnosi, prej vedo kaj je kje, ko pa je iz Ljubljane, na kakšen način bo to šlo. Mi računamo, da bo kar veliko takih primerov. Drugo. Nekaj manj primerov bo verjetno takih, ki bodo želeli denar zato, ker so v taki življenjski fazi, rad bi šli že v dom, so starejši ali mlajši, pa se selijo; dajte nam denar, gremo drugam. Tudi s tem ne bomo imeli operativno prostorskih problemov seveda morajo pa dobiti svojo odkup nepremičnine in svojo škodo povrnjeno. Potem se začne pa ta tretji. In če imamo večino občin od teh ali vsaj deset takih, ki imajo po ena, dva, tri, štiri, pet do 10 manjših stvari, mislim da, in to smo dali vsem pobudo, dajte prosim na občini pomagati, da pridete, da pridemo skupaj z vami do zazidljivih stavbnih parcel, ki so že danes komunalno opremljena. Nakazalo je kar nekaj občin, da so take parcele na razpolago seveda nekje lastniško nedosegljive, ker so v zasebni lasti. Ne bo se razlaščalo takih, ki se jih ne more, ampak če se bo prišlo s skupnim pogovorom, bodo našli rešitev na to, da kupi parcelo in se tam zgradi nova hiša. Ali bo kdo želel imeti lasten, rajši denar, pa sam zgradi hišo ali mu bo država, saj bo pač predmet verjetno direktnega dogovora in kaj bo enostavneje. V primerih, ko je pa malo več, to smo pa videli predvsem v Braslovčah, pa v dobro Letušu in tem Zgornjem Savinjski dolini, tam so pa desetine hiš, beri 150 potencialnih v dveh občinah, v eni 130, v drugi še tudi, pa pripravljajo novo stanovanjsko sosesko, kjer je v lasti države en del, en del v drugih zasebnih, kjer so se že pogovarjali o njem in občina že zastavila zazidalni načrt, oz. recimo temu obnovitveni ali pa OPPN za obnovo, ki ima sicer nekaj okrajšav in z nami že poskuša strokovno ugotoviti primernost tega. V tem primeru pa pomeni soseska, ki bi jo vsaj začeli načrtovati in takoj, ko pridejo kolegi s temi 150, 120 in 130 na pogovor, se tudi specifike ugotovijo: kdo malo večje, kdo malo manjše itn. Seveda to je pa občina postavila logičen pogoj, država, oprostite, pomagajte mi komunalno opremiti, pripravite mi ceste in vse ostale zadeve, kar gre zraven. To so zdaj približno, bom rekel, tri opcije, ki so, bom rekel, v igri. Najbrž bo prišlo celo polovico manj objektov za delati na novo, ker bodo kakšno polovico tudi sami v lastni režiji z neko pomočjo tudi lahko naredili. Dokončno bomo to vedeli, naša državna tehnična pisarna je včeraj na sestanku z občinami povedala naslednji program. V decembru in januarju bomo te individualne pogovore s posamezniki opravili, se razume nekje prej, nekje malo kasneje, ampak v tem obdobju približno to. Tako da računam, da je takrat narejeno. Če imamo mi zakon recimo koncem leta sprejet, je en pogoj, da lahko potem zakon o obnovi se funkcionira, januarja da se pripravi, februarja se lahko prične. Jaz sem postavil en sam cilj, poskušajte zagotoviti hišo v prihodnjem letu, najkasneje pa še eno obdobje čez, medtem ko začasne rešitve so si pa bolj ali manj, vsaj kot kaže, lažje sami s pomočjo države tudi lotili, ki so / nerazumljivo/ pri sosedih in vsem tistim, ki so jim pomagali, ne, na tem delu. Če bo prišlo do kakšnih drugačnih zapletenih zadev, bomo po potrebi morali potrkati še enkrat k vam na vrata pa kakšno alinejco, bom rekel, tudi še še kje drugje po razpeljali.

Ja, hvala. Hvala za besedo.

Tudi jaz bi se zahvalil gospodu kandidatu za predstavitev, mislim, da je bila kar precej izčrpna, tudi za do sedaj že odgovorjena vprašanja. Predvsem se mi je zdelo zelo pozitivno ta del iz vidika organizacije in možnih izboljšav, bom rekel, učinkovitosti vseh teh postopkov.

Seveda kar se Nature 2000 tiče, tudi jaz nisem, smo že imeli kar nekaj razprav v tem odboru, nisem za zmanjševanje teh območij, ker moramo vsi skupaj vedeti, da je to, ta območja so nastala pravzaprav zato, da varujemo naravo na tistem delu, kjer je še nismo do konca uničili, ker tam smo ravno ta območja razglasili, ne. Prihaja pa tudi pred nas evropska uredba o obnovi narave, ki bo tudi kmalu sprejeta, tako da tam, to pa bo za tiste dele, kjer pa ni Nature 2000 in kjer smo že šli predaleč in bo treba iti tudi kak korak nazaj, da svojo naravo tudi ohranimo, ne.

Ampak če se še tu malo dotaknem teh katastrofalnih poplav, torej dostikrat je slišati tudi tezo, da bi se katastrofalnim posledicam teh avgustovskih poplav in plazov v Sloveniji v večji meri lahko tudi izognili, če bi v preteklosti izvajali prostorsko politiko nekako bolj konsistentno in ne bi vključevali nekih med seboj nepovezanih, neusklajenih, morda kdaj nepremišljenih posegov v prostor. Torej mogoče, kaj nam sporočajo ti prvi podatki na podlagi tega, kar smo lahko videli in kako dalje? Torej, na čem temelji vaša vizija usklajenega prostorskega razvoja Slovenije? Toliko, hvala.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu. Spoštovani kandidat za ministra Jože Novak, hvala lepa za obširno predstavitev.

Zdaj, priča smo bili, kjer ste dejansko predstavili vse probleme, kateri pestijo aktualne probleme. Videti je oz. lahko smo pač razbrali iz vašega razlaganja, da imate bogate izkušnje na področju prostorskega planiranja in umeščanja v prostor, tako da je tu sigurno prednost v teh časih poplavne, poplavne, poplavnega urejanja prostora. Zdaj po mojem, če hočemo urediti poplavno varnost, bi po mojem prvo morali začeti urejati področja, kjer se bo voda umirjala, kjer bodo razlivna področja. Zdaj govorili smo o 330 pa 80 objektih, katere bo potrebno prestaviti na druge lokacije. Zdaj, če bi mi dobili, oz. če bi stroka že imela ali bi predstavila ali že ima te karte poplavnih področij bi verjetno teh objektov bilo še več. Kajti na terenu nekako ljudje dobivajo informacije, češ na tem delu ne bomo nič delali, se ne splača urejati nekega nasipa, zato ker tu pride razlivno področje. Zdaj, če se konkretno navežem na eno področje malo nižje, Mozirja - sam prihajam namreč iz Zgornje Savinjske doline in poznam ta problem, bi rekel kar v redu. Tam v spodnjih delih Log je nekaj hiš, katere so bile poplavljene 4. 8., 27. 10., 5. 11. in zdaj v soboto, 2. 12. - to se pravi v štirih mesecih so bile hiše poplavljene kar nekajkrat. Lokalna skupnost se je obrnila na koncesionarja, na te ustrezne institucije in od njih zahtevala, da naj uredijo to področje. Naj pridejo na ogled, poslali so jim slike, ker za delno urejanje, da te hiše ne bi bile ob vsakem dežju poplavljene ni potrebno veliko dela, ni potrebno veliko strojev, ampak mogoče manjše popravilo teh nasipov. Tako da ne razumem jaz, kako je do tega prišlo. Glede na to, da so pač ljudje tam v stiskah, pač pridejo, se obrnejo na občino, na lokalno skupnost, kjer jim pa tudi lokalna skupnost ne more dati odgovora in tu pride do prepirov, do takšnih in drugačnih ekscesov. Tako da jaz vas sprašujem kakšni bodo vaši nadaljnji postopki v teh konkretnih primerih? Kajti mislim, da občine nimajo, nimajo rešitev in z malo truda, oz. z voljo je potrebno tudi to rešiti. Te hiše ne ogrožajo nikogar. Trenutno v teh hišah je še možno nekaj časa živeti, dokler ljudje ne dobijo novih prostorov, oz. dokler se ne dogovorijo za nove lokacije. Tako da tu življenje ni ogroženo, z manjšimi popravki. Zgornja Savinjska je pač specifična dolina, to je ozka dolina, kjer je pač prostorsko planiranje bilo takšno, da se ni smelo graditi na kmetijskih zemljiščih in ob tem delu imamo tudi veliko industrijskih con: imamo Ljubno, imamo Nazarje na dveh delih, BSH in Glin, Loke na Ljubnem, kot sem že rekel. Dejansko, če se na teh delih ne bo uredila protipoplavna varnost je ogroženo veliko število delovnih mest. Zanima me kakšen je vaš pogled na to problematiko? Ali podpirate, da se ta, te industrijske cone preselijo tudi mogoče na manj kvalitetna oz. na določena kmetijska zemljišča, kjer bi lahko pač te firme nadaljevale s svojim delom? Kajti vemo, da to predstavlja zaposlenost velik velik problem, če bi pač, na njih je vezanih veliko operantov in veliko delovnih mest.

Prej je bilo omenjeno tudi hudourniki. Zdaj, jaz nisem zasledil vašega odgovora, pri nas je velik problem, v Zgornji Savinjski so velik problem ti hudourniki, pritoki k Savinji in Dreti. Zdaj včasih je bilo to Podjetje za urejanje hudournikov, katero je, bi lahko rekel, zgledno skrbelo za te stvari, sedaj so ta dela prevzela koncesionarji. Koncesionarji pač tu verjetno zaradi obsežnih del, zaradi strokovnosti, zaradi manjšega zaslužka nekako niso naklonjeni ureditvi teh področij. Zato me zanima ali vi podpirate, da se pač ti hudourniki prenesejo ali na neko novo podjetje oz. nekoga, ki bo s tem urejal, da se odvzame koncesionarjem ali se pa prenese na lokalne skupnosti? Lokalne skupnosti točno vedo kaj je potrebno na določenih predelih narediti. Tam imamo razne zadrževalnike kateri so že ob manjšem dežju se napolnijo in ko se ti zadrževalniki napolnijo bi jih bilo potrebno takoj očistiti, treba je priti tudi do koncesionarjev, mine še en dež vmes in pride do razlivanja teh zadev po travnikih in po kmetijskih zemljiščih ter po domovih, no. Tako, da problemov je veliko. Upam, upam, da boste imeli podporo pri vseh, da se bo to uresničilo, kar ste prej nekako predstavil v svoji predstavitvi. Zdaj, omenili, omenili ste tudi ta Zakon o postopnem zapiranju premogovnika Velenje. Zdaj vemo, da Premogovnik Velenje v kombinaciji s Termoelektrarno Šoštanj je pomemben člen pri zanesljivi proizvodnji električne energije in ta datum, zapiranje, zapiranje je povezan z odprtjem Nuklearne elektrarne Krško. Tako, da jaz mislim, da trenutno je premogovnik Velenje v dobri kondiciji s proizvodnjo premoga in da tu ne bi bilo potrebno preveč hiteti s to letnico, dokler teh aktivnosti okoli Nuklearne elektrarne Krško nekako se ne pospešijo. Tako da me zanima tule kakšno je vaše stališče?

Tako, da toliko za enkrat v tem uvodu. Hvala lepa.

Hvala lepa spoštovana predsednica.

Spoštovani kandidat za ministra, jaz bom rekel, da že v vaši preliminarni predstavitvi ste se dotaknili vseh tistih vprašanj, katere sem pravzaprav imel namen predstaviti, pa kljub temu bom še kaj vprašal, pa morda, če še morda še kakšno stvar majčkeno bolj podrobno pojasnite.

Jaz sem vesel, da kandidat, kot kandidat izjemno poznate to področje, zavedate se tudi ozkih grl, ki ste jih nekaj že tudi izpostavili in seveda jih bomo morali na nek način nekako sanirati. Zdaj današnja razprava ali pa bom rekel, postavljanje vprašanj, predvsem poteka v luči teh katastrofalnih poplav in vseh tistih težav, ki so se nabrale okrog, okrog teh poplav. Torej, vemo, da je bilo kar nekaj težav pri občinah, ki so bile prizadete v teh poplavah. Nekatera so izplačila, določen odstotek tistih že dobile, nekatere za to še čakajo. Zdaj, me zanima, kako vi vidite to zadevo, da bi se lahko birokratsko pospešilo, oziroma odstranilo še tiste ostale ovire, ki bi pripeljale do učinkovitega, učinkovite pomoči države.

Drugo vprašanje nekako se tiče vodotokov, pa ste, o tem je bilo že kar precej rečenega, ampak na splošno me zanima kaj menite glede, bom rekel, glede pristopa urejanja vodotokov, ali je dosedanji sistem po vaši oceni dober oziroma ali bi ga spremenili in če da, kako oziroma na kakšen način?

Kot tretje vprašanje bi pa imel, torej, tudi tukaj ste se že precej dotaknili glede, dotaknili glede spremembe prostorskih aktov. Vsi se zavedamo, da je potrebno to kar se da hitro in učinkovito spremeniti, da je potrebno močnejše ali pa bom rekel, bolj proaktivno sodelovanje med vsemi deležniki in tukaj ste načeloma že tudi povedali, na kakšen način bi se tega lotili. Me pa zanima konkretno, recimo tretja razvojna os, DPN je, je izdan, vendar kljub temu se pojavljajo težave pri pridobivanju raznih dovoljenj, obstajajo tudi težave pri, bom rekel slabši odzivnosti uradnikov in me zanima tukaj, kaj menite glede tega, da bi se pri velikih projektih, govorim, torej v mislih imam velike projekte, ki so, za katere se je tudi država opredelila, da so v javnem interesu, da bi se uporabil inštitut molka organa, če je po določenem roku, recimo 60 dni, se uradniki na določeno zadevo ne bi odzvali, kakšno je vaše stališče glede tega?

Toliko bi jaz imel zaenkrat. Hvala lepa.

Jaz se opravičujem na dve pozabljeni temi že od prvega kroga, pa ste jih tudi vmes prosili.

Vodovarstvena območja so ena izmed najbolj pomembnih v Sloveniji, seveda, ker je pitna voda ključni element tega. Jaz seveda ne poznam, tukaj pa res ne poznam, bom rekel, kaj je bilo v Ljubljani razlog, da je šla, bom rekel, kanalizacija preko temena in tudi postopki vem, da se vodijo na drugi stopnji itn., kjer je pa ta avtonomnost organov in niti ne sprašujem kako bodo zaključili formalno pravne bom rekel zadeve na tem mestu. Jaz ne vem, kako bi ravnal sam pri sebi. In tudi Posočje se, da se izognemo vodovarstvenim območjem, če se pa ne da, pa seveda greš, kako se reče, več kot pazljivo na rob ali kvečjemu, bom rekel, še kje bližje, kje noter. Je pa res, da ta vmesna stopnja med občinskimi in državnimi, temi uredbami pušča zdaj neko nelagodje, kdaj, kje pa je zdaj, to je malo tam, malo tu. Bolj je problem, da v tem času tudi malo stoji, ne sme spreminjati, nihče ne sme prilagajati, dokler ni uredba narejena, ker potem se pa uredbe lahko, bom rekel, popravljajo. Ampak tu se bo kvečjemu zadeva zaostrovala, bom rekel, kot pa, kot pa ne, če govorimo o perspektivi vodovarstvenih območij.

Kar se tiče pa nuklearke sem enkrat v eni, tudi dolgo nazaj že študiji postavljal tisto kar ste prej rekli, ja obnovljivi viri, odgovor da, na različnih vodotokih. Takrat smo postavili koncept. Seveda na nek način je treba določiti, katere reke so tiste, kar ne. In takrat smo naredili svoj plan, smo rekli, Sava naj ne bo, Mura naj ne bo primer. Zdaj je to prav, prav ali ne? Zgornji del je bil malo drugačen ali tu in potem so bili tudi določeni kriteriji kdaj malo hidroelektrarne po drugih vodotokih, ki so recimo ne tega glavnega reda. Odgovor, ja. Jaz mislim, da se da se je odvisno od situacije, podpiram to, da se tudi, bom rekel, taki primeri, bom rekel, lahko delajo, seveda če so skladni z spet območji, prilagoditve so na ravni in ne vem kakšni še vse druge, ker so lahko večnamenski, tudi za vzdrževanje na koncu koncev tega, tako da so učinki lahko veliki. Druga stvar je pa, od kje potem energetična energija, če ni dovolj v obnovljivih virih? Moj odgovor je nuklearka. Jaz sem to že zdavnaj povedal, celo sodeloval pri takrat, mislim da, sva Gregorič skupaj celo to počela, kjer se je pogovarjalo o odlagališču radioaktivnih odpadkov in smo že nekatere stvari postavili tudi v tisto območje in lokalne skupnosti in regija je naklonjena, bom rekel, temi pod določenimi pogoji, se razume, in resnem partnerstvu na tem delu. Tako da, kar se mene tiče bi še celo pospešil, bom rekel čas priprave tega. Je pa res, da tukaj mora investitor dati pobudo preko ministrstva in jaz zdaj kot poznam, se že pripravlja pobude za DPN in v tej skupini medresorski pri kolegu državnemu sekretarju na Vladi pripravljajo, bom rekel začetek tega dela. Kakšen je vozni red? Pa ne bomo sledili tempu, ki ga bodo pripravili na tem področju. Zdaj pa drugi del vprašanj, ki se nanaša... Ja, še eno stvar sem zadaj tam pozabil. Ena stvar, ki smo jo imeli v praksi prej, pa ga tudi zdaj že uvajamo in že imam sestanke redne, je redna koordinacija mnenjedajalcev k posameznemu DPN. Ko nima nobenega vsebinskega razloga na sestanku, ki ga povemo, zapišemo "ministrstvo a" nima pripomb na to. In državni sekretar za promet je bil tam. Menda smo nekje čakali na neko letalsko mnenje, na neko širitev ceste, vmes je bil pa daljnovod, ki je bil itak desetkrat višji gor, skratka, ne more čakati. Jasno čas je. Kot je rekel, greste, imamo, so zapisali noter in dali odločitev. Skratka, da se tudi z nekimi takimi zadevami pospešiti, da se kaj naredi. Še vedno ne bo to idealno. Jaz mislim, zagnati to lokomotivo parno bo trajalo in po bomo zagnali, upam da bo pol enkrat začela tudi laufati, to ni čez noč.

Zdaj pa v teh zadnjih treh skupinah vprašanj, ki ste jih nastavili, v tem pa se nanašajo malo bolj enkrat na sistem prostora, drugič na pa na same vode. Jaz sem poslušal celo, mislim, da iz iste občine, kot ste vi prej omenili, so bili v ponedeljek tudi opozorili mislim, da je bila županja ali pa šefica uprave nekdo iz vodstva občine. Če imamo zdaj fazo intervencije, seveda si čisto strugo, bom po domače povedal, vlekel ven kar se da in nekaj delal, seveda marsikdaj tudi pragmatično. Jaz mislim da zdaj imamo še nekaj repov te intervencije, ki bo še malce trajala ampak jaz upam, da se bo v enih treh mesecih tudi to zaključilo pod intervencijo čeprav ni več civilne zaščite zraven pa klasične, bom rekel, tiste dele, kar je, ampak štejem, da je treba še nekaj stvari tam urediti. Naši kolegi so rekli, tri do pol leta nam pustite še, da bomo popucali. Prihajamo v obliko sanacije. Sanacija je pa zadnjič, ko sva imela, mislim, da predvsem midva dogovor o tem, je pa že nekaj več, ne, pa pomeni, da že vzpostavljaš neke sisteme za malo dlje časa, ne. In tam so ti nasipi in ostale zadeve postavljene. Mi smo v zakon, ki ga boste brali prihodnji teden, malo napisali, da moramo dati vodi prostor in da tudi te nasipe bodisi na isti lokaciji ali malo / nerazumljivo/. Tam sva bila z državnim sekretarjem za kmetijstvo si enotna, da tukaj ne bi smelo biti prerekanja zaradi nekaj metrov levo ali desno. Če zagotovimo, da bo za tisti del poleg čuvanja hiš tudi še kaj kmetijske zemlje, je to samo korist in se lahko tudi kaj premakne, ne na silo v kmetijsko zemljo, ampak če je to bolje, tudi v takih primerih tam. Tako da jaz mislim, da nekaj bo olajšav tu narejeno, naši kolegi so pripravili celo nek program tega, imajo pa za točno te vodotoke, kar ste jih vi povedali, nazaj za narediti celovit program kompletne, bom rekel, tega obdobja. To bo zdaj spet predolgo trajalo. Ne, ne vem, jaz sem jih nazaj postavil, da hočem pogoje zdaj slišati in, če sem prav razumel, so obljubili, da bodo šli s tudi tovrstnimi zadevami v naslednjih mesecih v aktivnost. S tem, da ste povedali še eno stvar. Vsi se strinjamo, nismo bili zadovoljni s povsod, z delom koncesionarjev zdaj, da je več problemov. Samo, ko je ministrica razmišljala, kaj narediti, je celo predlagala, da damo vse vode drugega reda občinam, vse. Potem so nam povedali, da mi ne moremo po vodi deliti, ker je neke druge konvencije to peljejo k temu, / nerazumljivo/ pa zdaj predlog: za upravljanje voda je zadolžena država, občina lahko pomaga takrat, kadar v soglasju s tem DRSV-jem, ne, našo direkcijo, pomaga za preprečitev nevarnih in drugih stvari, karkoli je. To je en člen, je malo, ni tako čist, ampak smo dobili samo to, ultimat ali pa pustite državi vse. In drugi, dopisali smo člen, obvezno sodelovanje občin pri pripravi programov in spremljanju izvedbe. To je pa zdaj nov člen, ki bo našo direkcijo peljal, bom rekel, tudi k temu, da bi bilo morda / nerazumljivo/. Ni popolno, je še to. Ta tretja stvar, ki jo pa najbrž že napovedujemo oz. jo lahko napovedujem, pa je, da če bo ta intervencija recimo pa v marcu pa, ne vem, v enem tem obdobju do poletja se končala, imamo pa vsi skupaj čas premisleka in analize, kaj pomeni to upravljanje in kaj je boljše. In jaz popolnoma dopuščam možnost obeh zadev, ali to koncesionarski del dogradimo do konca s kontrolo, nadzorom in vse ali postavimo alternativo in vidimo, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti te druge variante tudi z enovito, z enovito firmo, recimo z novim PUH-om ali kaj takega. To je stvar, ki bi jo morali prediskutirati, ko vidimo, kakšni bi bili ti učinki tega narejeni. In to mislim, da je lahko po teh intervencijah in po prvih sanacijah potem tudi čas premisleka, potem lahko gremo v sistemske dograditve ali pa kaj drugega, na končanje.

Kar se tiče prostora, zdaj ste pa, Baković, postavil, zdaj mislim, da eno bistveno stvar. Ja, delno je bilo res, da bi bilo manj teh škod, če bi bilo premišljeno in če bi se upoštevala državna strategija pa še kakršnakoli druga in da bi ne pristali na izsiljevanje nekaterih, ki so za vsako ceno hoteli biti v poplavnem območju, bom poenostavil, rekel. Nespametne so bile nekatere / nerazumljivo/, tudi fabrik, nimamo kaj drugega reči. Po drugi strani pa tu vidimo, in to opozarja stroka še posebej, dajmo malce več teže temu in dajmo temu premisleku več in razmislimo zdaj, da če je to vsakodnevnica, da gremo korak naprej in se malo bolj spoštljivo obnašamo do vode. Jaz trdim, da voda je arhetip bivanja, saj zato je tudi nastala, ob rekah so nastala prva naselja ob tem iz večih razlogov. Torej ni za to, da bomo bežali kar tako stran, po drugi strani moramo biti pa spoštljivi, da damo dovolj prostora in, če hočete, tudi varujemo čistost in vse ostale zadeve. Tu smo se pa zanemarili vsi skupaj in to nas bo zdaj malo stalo. In iz tega naslova računam, da bi predvsem z metodami prostorskega načrtovanja prišli tudi do boljših konsenzualnih rešitev na dolgi rok in da bodo vode tudi del teh mest in naselij vendarle na ta spoštljiv način in varen način. In bi potem tudi morali znati na podlagi teh novih strategij ali pa če hočete, nadgrajenih poplavnih kart, ki se bodo delale, do nekih vedenj. Ja, grem s tveganjem v tako območje, če ne grem, in s tem, da tudi to tveganje prevzameš. Skratka, tu mislim, da imamo eno celo paradigmo, jaz rečem, nove generacije prostorskih načrtov, tudi prenov, ki se bodo gibale od 30, tja proti letu 30 in naprej čez, proti 50, da bi morali biti, bom rekel, drugačni. Pri tem pa, to kar me je pa drug vprašal, kaj pa še vidite pod podnebnimi spremembami. Jaz vidim predvsem dvoje. Eno so vode, ki pomeni, aha, enkrat bo suša, drugič bo preveč vode, to pomeni zadrževati vodo nekje, jo tako narediti, da se lahko razlije kje z najmanjšo škodo in to je najbolj pogosto na kmetijskih zemljiščih, ne prvega reda, ampak tiste, ki so travniki in vse ostale zadeve, ali pa akumulirati. Tudi pitna voda bo verjetno isti problem. Jaz sem bil na enem mestu, zdaj nedolgo nazaj, ko so imeli neverjetne velikosti, bom rekel, teh pitne oziroma zajemalnikov pitne vode oziroma teh skladiščenj podzemnih, da so lahko mesta obdržala se tudi po dve leti brez dotoka sveže vode, in to bo zdaj dejstvo. Drugo je pa vročina. Če se podnebne spremembe gredo v to smer, pomeni da imamo za dve, tri stopinji v povprečju, v ekstremih so pa to ogromne stvari, kar pomeni, zdaj bom pa rekel za mesta, predvsem pripeljati več zelenih sistemov, razširiti neke parkovne in druge ureditve, koridorje cest in vsega ostalega, biti pazljiv do tega, narediti neke vetrovne prepihe, da se bo lahko to ohladilo. Verjetno, verjetno tudi stavbe obračati drugače, verjetno bodo celo balkoni bolj zaželeni na sever kot na jug zdaj, ali vzhod ali zahod, obračati zadeve, izolirati seveda stavbe, tudi to razumem, bom rekel, po tej stvari, ampak so zelo različne pri teh. Medtem, ko na vaseh, je pa morda že ta klimatska zadeva nekje prava in so lahko z majhnim intervencijami lahko prilagodljive na drugačen način. Tako, da jaz, ni univerzalne zgodbe odvisno od situacije, ampak je zelo kompleksna in iz tega naslova je ta prostorska strategija ponuja ali pa ponuja, daje razmislek vsem občinam, začnite v to smer razmišljati, lažje nam bo živeti. Če pa gledam eno karto, tam sem videl, da so enkrat po Trnovem, ki imajo tiste džambo plakate velike, so rekli, čez sto let bo v Sloveniji tako kot je danes v Dalmaciji, in da ne bomo več imeli smrekice, pa drugih stvari, ampak da bomo imeli dalmatinsko, bom rekel, rastje pa vse ostalo, če se na to premislimo, pa to.

Še eno zgodbo, ko jo je gospa Kajfeževa kot mlada diplomantka naredila, prvo poročilo v začetku 90. let, ni nihče niti pogledal na Vladi takrat, ko je poročala, v kmetijstvu moramo zamenjati najmanj deset kultur, če hočemo, da bo preživela, moramo narediti namakalne sisteme in osuševalne in to, jaz sem takrat strigel z očmi, ampak to je ostalo bolj manj v teh krogih, zdaj pa imamo že malo bližine tega, in ko nas malo ogreje, da se pa to bo tudi dogajalo.

Okej. Hvala.

Hvala lepa predsedujoča. Spoštovani kandidat za ministra za naravne vire in prostor.

Slišala sem, da je vaša kariera izjemno bogata na številnih področjih povezanih s prostorskim načrtovanjem in urejanjem krajine, kar me seveda zelo veseli in tudi, ko vas poslušam, vidim in slišim, da so vaše prioritete ministrskega dela zelo ambiciozno zastavljene. Všeč mi je tudi to, ko slišim, da boste delali na tem, da poleg kvalitete, seveda se bodo določene zadeve tudi pohitrile, ker tu smo velikokrat nezadovoljni, ker zadeve predolgo trajajo. Mene ta trenutek zanima.

Na kakšen način se boste lotili prenove gradbene in prostorske zakonodaje, ki bi ustvarila kar se da ugodno poslovno okolje, tako za domače kakor tudi za tuje investitorje, pospešila realizacijo strateških državnih in regionalnih investicij, na primer, novih železniških povezav na področju trajnostne mobilnosti, seveda ob upoštevanju trajnostnih okoljskih politik.

Hvala lepa za odgovor.