Spoštovani! Nadaljujemo sejo. In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O URESNIČEVANJU STRATEGIJE SODELOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH, SODELOVANJU V POTEKAJOČIH MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH V LETU 2022 IN NAČRTIH PRIHODNJEGA SODELOVANJA.

Gradivo k tej točki smo prejeli, in sicer poročilo Vlade z dne 12. oktobra 2023, to je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora.

Tako, da bi sedaj dal najprej besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve gospe Sanji Štiglic.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Poročilo, ki je pred vami je pripravljeno skupaj z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve. Mogoče na kratko samo nekaj o geopolitičnem kontekstu v letu 2022, ko je leto močno zaznamovala še vedno trajajoča vojaška agresija Rusije na Ukrajino. Gre za največjo varnostno krizo v Evropi po koncu II. svetovne vojne, ki je zamajala temelje evropske varnostne ureditve, povzročila pa tudi humanitarno krizo in ogrozila globalno prehransko varnost. Na bistveno poslabšanje varnostnih razmer ob vzhodnem krilu zavezništva se je Nato odzval s stopnjevanjem pripravljenosti in tudi napotitvijo dodatnih sil v vzhodne zaveznice, k čemur je prispevala tudi Slovenija. Evropska unija je v podporo Ukrajini med drugim vzpostavila vojaško misijo za usposabljanje pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, kjer tudi sodelujemo. Nadaljevali so se varnostni izzivi na Bližnjem vzhodu, v Siriji in v Afriki, predvsem v Sahelu in na afriškem rogu. Delno so se poslabšale politične razmere v določenih državah na zahodnem Balkanu. Kljub temu pa varnostnih dogodkov, ki bi resneje ogrožali mir, varnost in stabilnost na tem območju v obravnavanem obdobju ni bilo. Evropska soseščina se je soočala z izzivi glede napredka pri izvajanju reform, ter pri stabilizaciji notranjepolitičnega okolja in tranziciji. Države južne soseščine pa so se ob tem še naprej soočale tudi s problematiko beguncev in migrantov. Ostajata terorizem in radikalizacija kot odziva, ki sta terjala aktivno pozornost in tudi sprotno odzivanje in enako velja za hibridne izzive in grožnje.

Slovenija je bila tudi v letu 2022 zagovornica multilateralnega načina urejanja zadev v mednarodni skupnosti ter mednarodnega prava kot glavnega sredstva za reševanje meddržavnih sporov. Med pomembne zunanjepolitične aktivnosti pa je sodilo tudi spodbujanje celovitega pristopa k problematiki človekovih pravic, ki poudarja medsebojno povezanost človekovih pravic z razvojnim sodelovanjem in varnostno politiko. Vse to smo aktivno izražali tudi v svojih dvostranskih in večstranskih prizadevanjih, odrazilo pa se je to tudi ob prepričljivi izvolitvi za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN za obdobje 2024/2025 v letošnjem letu.

Naj še dodam, da je Slovenija prispevala k preprečevanju konfliktov in pokonfliktni obnovi v svetu tudi v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. V letu 2022 smo za uradno razvojno pomoč namenili približno 155 milijonov evrov ali 0,27 % bruto nacionalnega dohodka, kar je za 48 % več kot leto prej, skoraj podvojili pa smo tudi humanitarno pomoč, na slabih 8 milijonov evrov.

Kar se tiče prihodnjega sodelovanja zaradi stalno spreminjajočih se varnostnih okoliščin, ruska agresija na Ukrajino, aktualno dogajanje v Gazi ali pa nedavno na severu Kosova se nenehno povečujejo tudi pričakovanja in potrebe po okrepljenem sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah ter hitro odzivnih silah in silah v pripravljenosti. In Slovenija kot članica evroatlantskih povezav in odgovorna članica mednarodne skupnosti mora še naprej ostati v tem smislu verodostojna in odzivna in v skladu z razpoložljivimi viri, ki jih imamo, z zmogljivostmi in zmožnostmi tudi v prihodnje sodelovati pri mednarodnih prizadevanjih za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. K temu bomo pristopali celostno, s poudarkom na preventivnem delovanju, in to bo tudi naše vodilo v skorajšnjem dvoletnem članstvu v varnostnem svetu. Še naprej si bomo prizadevali za ustvarjanje pogojev za mir, zlasti s spodbujanjem mirnega reševanja sporov, s krepitvijo spoštovanja človekovih pravic, podporo trajnostnemu razvoju, vplivu podnebnih sprememb na varnost, krepitvijo vloge žensk na področju miru in varnosti in zaščito civilistov. Mirovne operacije in misije so eno od orodij Organizacije Združenih narodov za promocijo in vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti in zunanje ministrstvo ocenjuje, da okrepljena prisotnost Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah utrjuje njeno vlogo kot aktivne in odgovorne članice mednarodne skupnosti, ki s tem tudi prispeva k mednarodnemu miru in varnosti.

Želela bi tudi izpostaviti zelo dobro sodelovanje na področju mednarodnih operacij in misij med pristojnimi resorji in nadaljevanje tesnega medresorskega sodelovanja in izvajanje celovitega pristopa sodelovanja Slovenije, v operacijah in misijah narekujejo tudi spremembe varnostnih okolij in pa bližina kriznih območij.

Včeraj in danes v Gani poteka tudi peta ministrska konferenca o mirovnih operacijah in misijah OZN, kjer je Slovenija potrdila svojo zavezanost k sodelovanju v mirovnih operacijah in misijah, in tudi napovedala konkretne aktivnosti. Skozi center za usposabljanje v mirovnih operacijah po OTC, to je slovenski center, krepimo tudi finančno splošno usposabljanje in usposabljanje na specifičnih vidikih mirovnih operacij in misij, in te aktivnosti centra se prav tako štejejo za prispevek Slovenije k miru in varnosti v svetu. Podpirali pa bomo tudi novo Agendo za mir generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, ki na področju mirovnih operacij predvideva temeljito razpravo v okviru varnostnega sveta in generalne skupščine o prenovi tega sistema, ki se mora prilagoditi stalno spreminjajoči se naravi konfliktov, večdimenzionalnosti operacij in misij, in predvideva tudi prenos pristojnosti na regionalne organizacije z zagotovljenim in transparentnim financiranjem, s poudarkom predvsem na Afriški uniji.

Toliko za uvod z moje strani. Državni sekretar iz Ministrstva za obrambo pa bo podrobneje predstavil sodelovanje Slovenije v posameznih organizacijah in misijah.

Tako je. Hvala lepa.

In dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo, dr. Damirju Črnčecu.

Izvolite.

Hvala.

Spoštovana predsednika obeh odborov, poslanke in poslanci, vsi navzoči, še z moje strani!

Torej, prva resnejša poteza, ki smo jo naredili v lanskem letu na Ministrstvu za obrambo v sozvočju z usmeritvami iz Vlade, kakor tudi z Ministrstva za zunanje zadeve je bila, da smo ustavili idejo zmanjševanja naše prisotnosti tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu, tako da smo oba kontingenta ohranili na enaki ravni oziroma povečali tako KAFOR kot tudi prisotnost v Euforju v Bosni in Hercegovini.

Slovenska vojska seveda ostaja pomembno zavezana mednarodnim operacijam in misijam. Število na rotacijo je okrog 300, kar predstavlja slabih 5 % stalne sestave Slovenske vojske in s tem so seveda še vedno skozi vsa ta leta, dolga leta, zdaj že skoraj desetletja, smo nekako v odstotku med tistimi državami, ki participirajo z najvišjim, med najvišjimi odstotki v operacijah in misijah glede na stalno sestavo. Torej Zahodni Balkan je ostala in ostaja prioriteta in temu primerno smo, kot sem dejal, potegnili te poteze in seveda to je tudi tisto kar je pred nami v letih, ki prihajajo. Hkrati smo seveda začeli sodelovati na Zahodnem Balkanu tudi skozi okvir tako imenovanih civilnih funkcionalnih strokovnjakov, skozi civilne projekte, predvsem v teh covid letih je ta del nekako zamrl, sedaj smo pa se ponovno aktivirali, angažirali in imamo dva pilotska projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja, torej za krepitev prve pomoči in kompetenco lokalnih strokovnjakov na mednarodnih evropskih razpisih. Posebna slovenska zgodba pa tudi je, da bomo v Bosni in Hercegovini opremili vojaško policijo oboroženih sil Bosne in Hercegovine tako z opremo, tehniko, vozili, kakor tudi z znanjem, veščinami, in to je nek tak poseben projekt, ki tudi seveda, s katerim Slovenska vojska sodeluje na drug način v okviru operacij MESI. Torej prisotnost Slovenske vojske tako v Latviji kot na Slovaškem, se je nadaljevala kot je bilo predvideno, izvajala torej četa na Slovaškem in do 50 pripadnikov v Latviji. V zadnjih rotacijah smo imeli artiljerski modul, pred tem RKBO oziroma radiološko, biološko, kemijske zmogljivosti in seveda skupaj z zavezniki iz zveze Nato participiramo in bomo to tudi nadaljevali v prihodnje. Kakor tudi to, da se počasi preusmerjamo v Romunijo. Slovenija je seveda bila tudi prisotna in je začela, peljala aktivnosti, da sodeluje v misiji EU MAM, torej misiji Evropske unije za usposabljanje ukrajinskih varnostnih oboroženih sil. Kot smo seveda povedali zelo jasno, to počnemo v državah članicah Evropske unije v seveda dogovoru z njimi in v skladu z izkazanimi potrebami ter z našimi zmožnostmi, ki jih imamo sami. Prav tako smo seveda v lanskem letu poskušali in tudi v letošnjem letu poskušali iskati načine, kako še dodatno podpreti slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. V zvezi s tem smo izkazali željo, namero, da gremo nazaj na UNFICYP, torej na operacijo v Združenih narodih, na Cipru, kjer smo se pogovarjali z državami, ki so tam prisotne. Prav tako pa smo kot eno, bi rekel, kar veliko dodano vrednost dobili v UNMIKU, to je misija Združenih narodov na Kosovu, polkovniško mesto torej našega strokovnjaka polkovnika in s tem smo seveda tudi v vojaškem delu UNMIK-a prisotni na Kosovu, kar je, bi rekel, nova misija, v kateri prej nismo bili. Smo se pa tudi ogromno ukvarjali s tem, kako nekako še okrepiti našo pozornost ali pa prisotnost v Afriki. Tukaj je pa malo več izzivov, predvsem ko iščemo nekako seveda sinergijo, da to počnemo skupaj z državami Evropske unije. Naj še sklenem, da smo seveda skupaj z MZZ-jem oz. MZEZ-jem nekako nadgradili tudi našo finančno, organizacijsko in vsebinsko podporo delovanju Centra za izobraževanje in usposabljanje za mednarodne, za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah, t. i. POTC, kjer se izvajajo različni tečaji, seminarji in ta inštitucija postaja vse bolj pomemben, prepoznaven simbol slovenskega delovanja na tem področju.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo načelnik Štaba Generalštaba Slovenske vojske, brigadir Rode? (Ne.) Hvala.

Potem pa odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati? (Da.) Gregorič.

Potem pa, mag. Gregorič, kar izvolite.

Ja, hvala lepa za izčrpno poročilo tako državne sekretarke na zunanjem ministrstvu kot na Ministrstvu za obrambo.

Naj samo ponovim, da več orožja za Ukrajino ni pomenilo več miru, ampak eskalacijo. In glavna žrtev je pa bilo ukrajinsko prebivalstvo. Zdaj imam pripombe glede boju proti terorizmu. Seveda se je treba boriti, naj se vsaka država bori proti terorizmu na svojem ozemlju, ampak okupacija Sirija in dela Irake, Iraka z izgovorom, da gre za boj proti terorizmu, je nedopustno in naše sodelovanje pri tem je nepotrebno in škodljivo. Potem imam pa še pripombe oz. za opažanje. Z obžalovanjem ugotavljam, da je mandat misije OVSE v Ukrajini, lani z marcem ni bil podaljšan oz. ni bil podaljšan, kar je, kar je škoda, ampak to je verjetno zaradi stališča Rusije, ne. Okej. Tudi ne podpiram razširjene Nato misije v Iraku. Mi nimamo v Iraku kaj početi. Mi nismo zakuhali iraške vojne in prav tako nismo zakuhali uničenja in vojne v Libiji in tudi tam nimamo kaj sodelovati. Tudi v tej, tudi v tej misiji, ki je sicer misija OZN.

Toliko bi bile moje pripombe. Drugače pa seveda podpiram vse tiste misije, ki so pod okriljem Združenih narodov. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Če ni drugih prijavljenih k razpravi, želite predstavniki zunanjega ministra, obrambo? (Ne.) Saj pravim, saj so bile bolj pripombe kot razprava, tako da, potem zaključujem razpravo.

In ugotavljam, da se je Odbor za obrambo seznanil s Poročilom o uresničevanju Strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah o sodelovanju v potekajočih mednarodnih operacijah in misijah v letu 2022 in z načrti prihodnjega sodelovanja.

Tako, da zaključujem to točko dnevnega reda in 12. redno sejo Odbora za obrambo.

In besedo dajem gospodu Predragu Bakoviću.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Tudi jaz ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil s Poročilom o uresničevanju Strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, sodelovanju v potekajočih mednarodnih operacijah in misijah v letu 2022 in načrt prihodnjega sodelovanja.

Zaključujem to točko dnevnega reda in 49. redno sejo Odbora za zunanjo politiko ter se sodelujočim na seji lepo zahvaljujem!

Hkrati pa mi dovolite, da vas obvestim, da čez 15 min, to je ob 10.05 uri nadaljujemo z nujno sejo Odbora za obrambo, 12. nujna seja, in pa Odbora za zunanjo politiko, in sicer 18. nujna seja, ki bo zaprta za javnost.