En lep pozdrav vsem prisotnim!

Spoštovani kolegi in kolegice! Začenjamo s 24. nujno sejo Odbora za zdravstvo in še enkrat vsem prisotnim lep pozdrav. Predsednici odbora pa želim čimprejšnje okrevanje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Tukaj gre za kolega Felice Žiža, imamo pa še nekaj pooblastil: poslanca Miho Kordiša nadomešča poslanec Jakopovič, mag. Tamaro Kozlovič nadomešča Monika Pekošak, poslanca Lenarta Žavbija nadomešča kolega Dušan Stojanovič.

Besedo sedaj predajam predsedniku Komisije za nadzor javnih financ, gospodu Jerneju Vrtovcu, ki bo v nadaljevanju seje tudi vodil.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani vabljeni gostje!

Torej, začenjam 25. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Tudi sam ponovno bi se zahvalil tudi predlagatelju, da je pripravil sklic seje. Že uvodoma naj to izrazim zaradi tega, ker je situacija zaskrbljujoča kar se tiče poslovanja UKC Ljubljana. Torej, obveščam vas ob tem, da imamo eno nadomestilo, in sicer gospo Iva Dimic nadomešča poslanca Aleksandra Reberška.

Torej prehajam na določitev dnevnega reda skupne seje komisije in odbora.

S sklicem skupne seje ste prejeli dnevni red seje z 1. točko dnevnega reda. V poslovniškem roku nismo prejeli nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, torej dnevni red seje je določen takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajamo na obravnavo TOČKE DNEVNEGA REDA - 29,3 MILIJONSKA IZGUBA UKC LJUBLJANA.

Poslanska skupina NSi je 10. novembra 2023 na Komisijo za nadzor javnih financ in odbor za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, ki so objavljeni tudi na spletnih straneh Državnega zbora. S samim sklicem seje včeraj ste članice in člani komisije in odbora prejeli še poročilo o poslovanju UKC Ljubljana.

Torej k točki dnevnega reda so bili vabljeni gospa Iva Dimic kot predstavnica Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te skupne seje dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, ki se je opravičila, dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, Svet zavoda UKC Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Računsko sodišče Republike Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Torej vse prisotne goste še enkrat lepo pozdravljam!

Zdaj, razpravo bomo opravili po obstoječi praksi. Najprej bo gospa Iva Dimic v imenu predlagatelja dobila besedo za obrazložitev samega sklica skupne seje, nato v nadaljevanju dobijo besedo vabljeni gostje in potem razprava med poslankami in poslanci.

Torej, kar začnemo, gospa Iva Dimic, beseda je vaša.

Hvala lepa spoštovani predsednik komisije, spoštovani državni sekretar, direktor UKC, kolegice in kolegi ter tudi seveda vsi ostali vabljeni na današnji seji!

Ja, v Novi Sloveniji podrobno spremljamo razmere v slovenskem zdravstvu. Zadeve niso rožnate. Ko pa pride informacija, da je UKC Ljubljana posluje v prvi polovici leta ali pa je letos že pri delu 30 milijonov evrov izgube pa je zagotovo to alarm, ki zahteva, da se na tej točki seveda stvari pregledajo in tudi proučijo. UKC Ljubljana je ponovno na naslovnicah in res nas skrbi, kaj se dogaja v največjem javnem zdravstvenem zavodu v Sloveniji. Kot poudarjamo večkrat v Novi Sloveniji, je ključen problem slovenskega zdravstva slabo in neučinkovito upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Najvišji delež prihodkov UKC Ljubljana izhaja iz programov akutne bolnišnične obravnave. Podatki ZZZS kažejo, da je v prvi polovici letošnjega leta UKC Ljubljana iz tega naslova beležil prihodke v višini 306 milijonov evrov, to je za desetino več kot lani in za 33 % torej za tretjino več, kot v istem obdobju leta 2019, kar pa je ključno, UKC Ljubljana je za več denarja opravil manj storitev. V letu 2019 je UKC Ljubljana opravil 177 tisoč storitev akutne bolnišnične obravnave, leta 2022 pa zgolj 169 tisoč. Tudi letošnja realizacija za zastavljenim planom zaostaja za 6,1 odstotne točke.

Povsem drugačna zgodba pa je v UKC Maribor, kjer za 4,6 % presegajo predvideni program, beležijo tudi 3,3 milijone presežka. V prvih 9-ih mesecih letošnjega leta. Zato nas v Novi Sloveniji skrbi, ker iz podatkov izhaja, da UKC Ljubljana ni uspešno opravil dogovorjenih in planiranih zdravstvenih storitev, posledično seveda pacienti čakajo in ne dobijo storitev, del izgube prihaja tudi iz tega naslova, je pa normalno, če delo ni opravljeno, tudi plačilo ne more biti izvršeno. UKC Maribor pa dokazuje, da se da letos beležijo že 3,3 milijone evrov presežka, pri čemer je prihodke povečal za, 12,4 % odhodki pa so zrasli le za 9,5 % stroške. Torej učinkovito obvladujejo, presegajo tudi zastavljen plan, kar pomeni, da pacienti pridejo na vrsto, da se dela in seveda to prispeva tudi k rezultatu, ki ga UKC Maribor izkazuje.

V Novi Sloveniji pa želimo opozoriti tudi na dvojna merila na skupni seji današnji in seveda tudi pričakujem, da se bodo aktivno vključili tudi kolegi iz Odbora za zdravstvo, da bomo prišli do določenih odgovorov in seveda tudi podprli sklepe, ki smo jih v Novi Sloveniji pripravili in jih bom kasneje tudi predstavila. Pa če malo povzamem situacijo ali delovanje. V UKC Ljubljana je septembra lani po letu in pol na položaju generalnega direktorja odstopil Jože Golobič, takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan mu je očital slabe poslovne rezultate, zamujene roke pri obnovi stavb in podaljševanje čakalnih dob. Še pred tem je bil takoj po nastopu aktualne Vlade zamenjan Svet zavoda UKC Ljubljana, ker naj bi imel zavod slabe finančne rezultate. Na drugi strani UKC Maribor, če ga primerjamo, posluje pozitivno in s presežkom, generalni direktor Anton Crnjac pa je po hudih političnih pritiskih moral odstopiti. Zamenjal ga je direktor Vojko Flis, ki pa je tesno povezan z Gibanjem Svoboda. Zato se v Novi Sloveniji sprašujemo ali ima aktualna Vlada dvojna merila. Kdo bo prevzel odgovornost in koga bo Vlada zamenjala sedaj, ko UKC Ljubljana beleži skoraj 30 milijonsko izgubo? Očitno je, da novo nastavljeno vodstvo in nov svet UKC Ljubljana v zadnjem letu svojega dela ne zmorejo opravljati in obvladovati poslovanje naše največje bolnišnice. Letošnja osemmesečna izguba je že sedaj višja od lanskoletne celoletne, ki je znašala 26 milijonov. Upravičeno se lahko sprašujemo ali na področju zdravstva pelje ta Vlada politiko dvojnih meril. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je potrebno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov izboljšati, to vsakokrat opozorimo ob vsakokratni seji, kjer poteka razprava o stanju v slovenskem zdravstvenem sistemu. UKC Maribor in številne druge bolnišnice po Sloveniji dokazujejo, da je ključna dobra organizacija in učinkovito upravljanje, zato v Novi Sloveniji smo tudi naredili korak naprej pri samem upravljanju, pa mislim, da je tudi to danes primerno, da se o tem pogovorimo, da bi se eno od bolnišnic mogoče organiziralo po načelu gospodarskih družb, ki bi poslovala neprofitno. Mislim, da podobne zadeve smo že večkrat obravnavali, tudi imamo dobre primere praks iz sosednjih držav, lahko vzamemo na avstrijskem Koroškem in da ta model daje dobre rezultate. Če nekaj deluje v Avstriji, sem prepričana in ne vidim razloga, zakaj ne bi to delovalo tudi v Sloveniji, zato smo v Novi Sloveniji pripravili štiri sklepe, o katerih bo potekala tudi razprava danes, pa verjamem, da tudi še o poročilu, ki smo ga prejeli včeraj. Pa nenazadnje mogoče tudi o zadevah, ki se tičejo odnosa UKC Ljubljana do Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ampak naj povem naše štiri predloge sklepov. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da ju seznani z analizo vzrokov za nastalo izgubo v UKC Ljubljana. To je bil prvi sklep. Drugi sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Ministrstvo za zdravje, naj naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja UKC Ljubljana, ki naj pregleda tudi odhodkovno stran. Tretji sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Svet UKC Ljubljana, da na podlagi revizije poslovanja pripravi sanacijski program ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata računsko sodišče naj do vzpostavitve pozitivnega poslovanja izvaja letni nadzor nad poslovanjem UKC Ljubljana. To so štirje sklepi, ki dejansko pripomorejo k temu, da se zadeve v samem poslovanju UKC Ljubljana normalizirajo, predvsem tudi z vidika dostopnosti pacientov do storitev, ki jih UKC kot naš največji javni zdravstveni zavod v Sloveniji naj bi tudi zagotavljal.

Hvala zaenkrat.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju gospodu Pintarju.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni gostje!

Najprej bi rad povedal, da se mi zdi nekoliko nesprejemljivo, da kot gradivo za razpravo v Državnem zboru dobivamo izsledke časopisnih člankov…

Kaj je primerno, se opravičujem, vas bom prekinil, kaj je primerno za sklic seje odloča predsedujoči. Tako, da prosim.

Govorimo o podlagah, ki so, o podlagah, ki so osnova za razpravo na tem organu in sem jih kot državni sekretar dolžan tudi komentirati. To od mene verjetno pričakujete.

Torej, to ni edino gradivo, ki so ga mediji pripravili, tudi včeraj smo imeli priliko v medijih prebrati, da so naknadno ugotovili na podlagi obračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da je v resnici poslovanje Kliničnega centra v Ljubljani ob upoštevanju obračuna za prvo polletje izkazalo presežek prihodkov nad odhodki. Kaj želim s tem povedati? S tem želim povedati zgolj to, da je, kadarkoli obravnavamo problematiko poslovanja nekega zdravstvenega zavoda ali katerekoli organizacije, nujno izhajati iz dokumentov, ki jih pripravimo, še najraje iz dokumentov, ki so tudi revidirani in ki, ker imamo dejansko potrditev, da so verodostojen odraz poslovanja neke organizacije.

Zdaj, če se omejimo na podatke, ki jih je doslej izkazoval Univerzitetni klinični center Ljubljana, lahko ugotavljam naslednje. UKC Ljubljana ni najbolj problematičen izvajalec oziroma javni zdravstveni zavod v Republiki Sloveniji, kajti imamo zdravstvene zavode, ki poslujejo slabše. Največje težave ima Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, sledi Splošna bolnišnica Trbovlje, potem bolnišnica Topolšica, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Torej, na 5. mestu od spodaj navzgor smo po sedanjih podatkih lahko beležili poslovanje Kliničnega centra Ljubljana. Klinični center Ljubljana je ob izteku tretjega kvartala izkazal 32,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Ta rezultat je v primerjavi s predhodnim letom za slabih 7 milijonov boljši, kot je bil izkazan v tretjem kvartalu predhodnega leta. Res je, da je potem ob zaključku poslovnega leta Klinični center dosegel rezultat minus 26 milijonov evrov. Najverjetneje so posledica tega poračuni, končni obračun storitev, ki jih opravi Zavod za zdravstveno zavarovanje, morda tudi vplivi zadnjega tromesečja. Kajti, rezultat per 30. 9. vključuje tudi dva meseca v katerih je zdravstvena dejavnost običajno v javnih zdravstvenih zavodih sploh beleži slabše rezultate. Gre za mesec julij in mesec avgust, ko smo soočeni z letnimi dopusti in je produktivnost dela pričakovano slabša, kot v ostalih mesecih. Kakšen bo poslovni rezultat ob zaključku poslovnega leta bomo videli ob zaključnem računu in takrat bomo lahko tudi sodili ali dosegamo zastavljene cilje. Dejstvo pa je, da je doseganje zastavljenih ciljev pod različnimi upravami in v različnih preteklih letih v UKC Ljubljana vedno izkazalo negativen poslovni izid. Torej, v vseh letih, v recimo, od zadnjih od 19. dalje, ko je mogoče zadnje primerljivo leto, zadnje normalno leto, smo v vseh letih beležili negativen poslovni izid. Jaz ne najdem slabih besed za poslovanje Kliničnega centra Maribor na splošno, nasprotno, mislim, da UKC Maribor dosega zastavljene planske cilje in lahko zgolj pohvalimo poslovanje te organizacije in nimam namena, da bi slabo govoril o delovanju UKC Maribor. Kadar govorimo o UKC Ljubljana, ki iz leta v leto izkazuje negativen rezultat, je najverjetneje čas, da poleg normalne analize poslovanja, ki jo opravimo vsako leto, poleg revizije poslovnih rezultatov, ki trenutno poteka za poslovno leto 2022 in jo izvaja revizijska družba Deloitte, to naredimo tudi za leto, v katerem smo ob zaključku poslovnega leta, ko se nedvoumno ugotovijo, kakšni so poslovni izidi, in ko bo tudi za to leto izvršena zunanja revizija poslovanja, ki bo potrdila ali ovrgla ustreznost izkazanega poslovnega izida. Namreč eden od predlogov, ki je podan na tej seji je tudi, naj ministrstvo naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja. Takšna revizija je predvidena po samem zakonu in se bo izvršila. Javno naročilo za izvedbo te revizije je že bilo izvedeno in tudi v naslednjem letu bo to revizijo opravila družba Deloitte. Jaz mislim, da bo o delu, delu in poslovanju kliničnega centra več povedal direktor, ki ste ga povabili na to sejo. Naloga ministrstva je, da tekoče spremlja rezultate poslovanja javnih zdravstvenih zavodov in to ažurno počnemo za vse javne zdravstvene zavode. Mislim tudi, da se nam v zdravstvu dogaja en fenomen, s katerim se bo potrebno zelo resno soočiti. Dejstvo je, da je epidemija COVID-19 in vse, kar se je z njo dogajalo, na nek način spremenila delovanje javnih zdravstvenih zavodov. Zdi se, da se je vlak nekoliko ustavil in da bo potrebno zelo veliko energije, da ga bomo spet pripeljali do hitrosti, s katero je včasih vozil.

Rad bi se opredelil tudi do predloga, da bi, da bi eno od bolnišnic vodili po načelu gospodarskih družb. Kot veste, je, Zakon o zdravstveni dejavnosti izrecno govori, da je bolnišnica lahko organizirana izključno kot zavod. Za kakršnokoli drugačno rešitev je pač potrebna novela zakona in o tem bo pač moral odločati Državni zbor, ampak v vsakem primeru mislim, da smo postavljeni pred dilemo, ki se morda ne dotika samo enega eksperimentalnega primera. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji javne zdravstvene zavode, ki so organizirani tako kot so bili leta 1991 postavljeni. Vsaj za zdravstvo lahko trdim, da takšna oblika ni najbolj primerna za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Zdravstvo ni proračunsko financirano, v zdravstvu imamo veliko več kriterijev, ki lahko vplivajo na poslovni rezultat. Res je mogoče bolj podobno delovanju gospodarskih družb kot pa morda v neki šoli, ki ima pokrite vse stroške in na koncu, če korektno deluje, lahko izkaže pozitivno ničlo. Tukaj imamo opravka s produktivnostjo, imamo opravka s cenami. In velikokrat orodja, ki so danes v uporabi v javnih zavodih, niso dovolj dobro uporabljiva pri reguliranju in vodenju storitvene dejavnosti kot je zdravstvo. Potreben bo razmislek o tem, kako organizirati to dejavnost v prihodnje. In to je eden od ključnih izzivov, ki jih mora prinesti tudi zdravstvena reforma. Toliko za zdaj.

V kolikor boste imeli v nadaljevanju vprašanja, bom svojo razpravo dopolnil.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo direktorju, generalnemu direktorju UKC Ljubljana, gospodu Jugu.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani Odbor za zdravstvo, Komisija za nadzor javnih financ!

Hvala za to izjemno priložnost, ki ste nam jo ponudili, da lahko vam povemo, kaj in kako poslujemo, kje so izzivi in mogoče razkrijemo nekatere modele delovanja zdravstva, ki jih morate spoznati, da bi lahko čim bolj argumentirano odločali za nadaljnjo potek razvoja zdravstva v Sloveniji.

Če dovolite, bi moje izvajanje podkrepil s prezentacijo, na kateri bi vam rad predstavil prvo, kaj to je v Klinični center, Odbor za zdravstvo je pri nas bil, je imel to priložnost spoznati, ampak mislim, da je tudi za druge odločevalce pomembno, da se v resnici poglobljeno spoznamo, kaj Klinični center opravlja, kaj vse to zajema, kakšna kompleksna organizacija je. Rad bi vas popeljal čez poslovanje UKC Ljubljana, se tudi argumentirano odzval na navedbe v gradivu in zaključil z nekaterimi našimi vidiki in tudi mogoče z nekimi predlogi, ki jih vidimo kot smiselne v sistemskem učinku.

Torej, UKC Ljubljana je nekaj izjemnega. Ja, se zahvaljujem, da ste si vzeli ta čas za te momente. Kar vam želim predstaviti, je to UKC Ljubljana ni hospitalna stavba. UKC Ljubljana je skoraj ena četrtina ali, tako bi rekel, mestna četrt Ljubljane. To je izjemno središče ljudi, približno 10 tisoč pacientov na dan nas obišče, več kot tisoč 500 pacientov je pri nas vsak dan hospitaliziranih, 8 tisoč 500 zaposlenih, od tega tisoč 500 zdravnikov, 800 specializantov učimo pri nas, 4 tisoč sester, opravimo več kot 100 tisoč zdaj že hospitalizacij na letnem nivoju in sto tisočim in milijon ambulantnih pregledov. Imamo sredstva, ki so nam namenjena. Ampak s temi sredstvi ne izpolnjujemo samo zdravstvene dejavnosti. Imamo izjemno raziskovalno dejavnost, več kot 600 člankov z impakt faktorjem nad dva in 250 tisoč citatov v znanstvenih revijah. Kajti, vrhunska medicina se lahko dogaja samo tam, kjer se dogaja tudi razvoj in znanost. Seveda skrbimo tudi za izobraževanje. Se zahvaljujem gospodu Pintarju, da je omenil, UKC Ljubljana ima problem. Ja, se zavedam. 30 let sem v UKC Ljubljana in UKC Ljubljana je vedno imel problem. In zato se zahvaljujem za to priložnost, da lahko enkrat dejansko si razjasnimo, zakaj ta problem obstaja. Če pogledamo prejšnja leta vidimo, da je 2017 bil rezultat minus 33 milijonov, takrat je z intervencijo države 80 milijonov, potem se je sicer realiziral presežek prihodkov. Vendar je takoj v naslednjem letu kljub temu, da je bila izvedena sanacija, bilo spet 22 milijonov presežka odhodkov. Sanacija, ki je bila takrat 2018 tudi zajemala ustavitev nekaterih investicijskih programov, na primer prenove ortopedskih operacijskih dvoran je letos nam pomenila, da smo tri mesece morali imeti prepolovljeno kapaciteto operacijskih dvoran, zaradi tega, ker niso več sledile standardom.

Torej, če se vrnemo v aktualno obdobje in vidimo da je od leta 2022 dejansko je bilo na koncu ob končnem letnem obračunu minus 26 milijonov, vam moram dati današnje podatke, da je do tega dne, se pravi v obdobju 1-9, realni rezultat zdaj z zadnjim poračunom ZZZS minus 19 milijonov, ne več minus 29 kot je bilo takrat napovedano. In spodaj sem še dodal, če pa pogledamo rezultat v obdobju 1-6, izkazuje ta trenutek, se pravi s tem tednom, ker v tem tednu je prišlo do zadnjih poračunov, UKC Ljubljana 350 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki v obdobju 1-6. Za obdobje 7-10 še pričakujemo določene poračune. S tem ne želim povedati, da bo ob koncu leta poslovanje izkazovalo presežek prihodkov. Mislim da ne, ampak mislim, da bomo uspeli obdržati rezultat vsaj na takšni ravni kot je bil lani kljub temu, da imamo letos zaprto eno osmino bolnišnice. In zato, da imamo odprto eno osmino bolnišnice, mislim, ena osmina bolnišnice pomeni za nas velik udarec, ampak ne glede mi se seveda ne zadostimo s tem, to poslovanje ni dobro in zato ga izboljšujemo. Zato smo v letošnjem letu izvedli toliko postopkov, kakor bi jaz si upal trditi, ker poznam UKC, ni bilo izvedenih v desetih letih. Opravili smo revizijo poslovanja z dobavitelji. Z večjo transparentnostjo in ukrepi, ki smo jih dosegli po tej reviziji, smo prihranili več kot 12 milijonov evrov v enem letu, ampak to niso prihranki, ki se izkazujejo v tem trenutku, vendar so to prihranki na pogodbah, ki bodo imeli učinek v naslednjih letih. Opravili smo revizijo skladiščnega poslovanja, kajti je bilo to dejansko na zelo, bi rekel, potrebno izboljšav. Revizija izrabljenosti resursov je pokazala, da so operacijske dvorane dejansko zasedene več kot sto procentov, zato ker mi izvajamo izjemno veliko urgentne dejavnosti, torej ne samo 8 ur na dan. Vzpostavili smo ponovno službo notranje revizije, ki jo je generalni direktor dr. Poklukar leta 2020 ukinil, in ta revizija notranje revizije že izvaja in že ima zaključke, na katerih osnujemo naslednje ukrepe. Ves ta čas izvajamo optimizacijo delovnih procesov na način, in to vam bom pokazal, da smo zdaj v letošnjem letu kljub zaprtju bolnišnice izvedli več storitev in več ambulantnih pregledov kot, kot lani. In nenazadnje odpravljamo velika korupcijska tveganja, verjamem, da ste o tem seznanjeni, in odpravljanje teh tveganj zahteva tudi določene žrtve osebne, ki jih sprejemamo.

Če se vrnemo na poslovanje, poslovanje UKC Ljubljana, t so podatki iz naše Power BI enote, ki so bili relevantni v času, ko ste prejeli te podatke o 29 milijonskem minusu. Torej od zdaj naprej podatki, ki jih bom uporabljal so podatki, ki so veljali tisti dan, da ne bi se misli, da so zdaj novi podatki. Zdaj so podatki boljši, ampak vse, kar bom od tu naprej govoril, se dotika podatkov, s katerimi ste tudi vi razpolagali, sicer bi bilo to zavajanje. Če pogledamo primer, kot smo slišali, na 2019 vidimo namreč, da imamo primere ABO - akutne bolnišnične obravnave, potem imamo uteži, to je koliko obračunamo in imamo točke, točke pomenijo ambulantno obravnavo. Če dovolite, bom malo bolj, da razložim, kako to gre. Če pogledamo primere, vidimo, da smo realizacijo v tem obdobju leta 2019 je bila 63 tisoč primerov, leta 2023 64 tisoč primerov. Torej ne drži, da delamo manj kot v letu 2019. In tudi ne drži, da delamo manj kot 2022, namreč 4 tisoč primerov več kot v enakem obdobju lani smo opravili - kljub temu, da je zaprta ena osmina bolnišnice. To se izkazuje v 108 % rasti napram lani. Ne dosegamo pa plana zato, to bom še razložil, ker smo lani povečali plan in to vam bom kasneje razložil. Seveda pa uteži, ki pa predstavljajo prihodek UKC, pa temu žal ne sledijo. In če vidimo, kljub temu da smo plan povečali za 108 %, smo uteži samo za 103. Tukaj imamo zagotovo nekaj rezerv, to sem že tudi javno povedal, torej v obračunavanju samih storitev in so tudi neki objektivni razlogi, ki se jih bom še dotaknil. Ambulantno dejavnost smo tudi dvignili na 106 %. Torej, ne morem se strinjati s tem, da UKC dela manj, kaj šele da bi delal slabše.

So pa neki relevantni dejavniki, ki vplivajo na zmožnost izvajanja storitev. Eno zaprtje ene osmine hospitala pomeni 120 postelj manj. Verjemite, to je kar veliko. Samo na kirurškem oddelku zaradi tega oportunitetne izgube približno 3 milijone evrov. UKC Ljubljana je edina ustanova v Sloveniji, ki izvaja transplantacijsko dejavnost solidnih organov. Vse implantacije in eksplantacije organov po celi državi jih izvaja UKC ne Slovenija-transplant, Slovenija-transplant domuje v UKC, vendar izvaja jih UKC. Zaradi tega imamo veliko obremenjenost dežurnih ekip oziroma ekip, ki to izvajajo in izgubimo skoraj 200 operativnih dni na leto, kar predstavlja več kot 2 milijona oportunitetnega primanjkljaja na ta račun. Ampak seveda delamo to, ker je to za storitev, ki jo mora opravljati UKC Ljubljana, ker je noben drug ne zmore.

Imamo izjemno obremenitev z urgentno dejavnostjo in to za vse subspecialnosti. UKC Ljubljana je edina ustanova v državi, ki vam v vsakem trenutku dneva in noči, praznik ali nedelja, zagotavlja vse storitve, ki rešujejo življenja. In to je ta kvaliteta zdravstva, ki nam jo nobena druga država ne more slediti, ne aparature, vendar za to imamo stroške, 30 milijonov evrov nam imamo stroške z zagotavljanjem te dežurne službe, neprekinjenega zdravstvenega varstva. In potrebno je opozoriti, da neprekinjeno zdravstveno varstvo ni posebej plačano. Te storitve mi opravljamo iz denarja, ki ga prejmemo za izvedbo storitev, so torej preko SPP, torej preko operacij, tukaj prejmemo eni denar, ki ga moramo, moramo, ki ga želimo porabiti na način, da zagotavljamo dostopno urgentno dejavnost, kar seveda koncesionarji ne izvajajo. In tukaj je velika, velika razlika. Imamo izjemno obremenitev iz drugih regij, tako da je 40 % v naših čakalnih vrstah ljudi iz drugih regij, ne iz osrednje slovenske, čeprav je osrednjeslovenska največja. 40 % postelj v UKC Ljubljana je zasedenih z urgentnimi bolniki. Torej, govorimo o terciarnem, najvišjem možnem centru, katerih skoraj polovica posteljnih kapacitet zasedajo urgentni bolniki, ker urgentni bolniki nimajo kam drugam, kot v UKC Ljubljana. In potem imamo še težavo z odpuščanjem bolnikov, ker je, težko človeka odpustimo v DSO, negovalne bolnišnice in dejansko akutna bolnišnica se spreminja v negovalno bolnišnico, s tem zaseda posteljo in zmanjša dostopnost storitev, kar je eden ključnih dejavnikov, ki bi lahko povečal dostopnost.

Gospod Pintar je že predstavil, da če pogledamo bolnišnice, ki poslujejo z negativnim rezultatom vidimo, da je UKC Ljubljana, ki ima v tistih rezultatih, zdaj so boljši, približno 6 % primanjkljaj čisto primerljiv s Celjem, ki ima 4 % primanjkljaj in da so druge bolnišnice, ki imajo 10 % ali celo večji primanjkljaj. Torej, različne bolnišnice imajo različne težave, različne težave. Ampak mi nobenega ne obsojamo, delali bomo dobro naprej.

Treba se je pa zavedati, da smo bolnišnice različne. In ko primerjamo z UKC Maribor, moramo se zavedati, da je UKC Maribor po strukturi drugačen. V UKC Maribor vsebuje Zavod za transfuzijsko medicino, ki nas stane približno 16 milijonov evrov na leto, oddelek za psihiatrijo, ki po historičnem modelu je zaradi dobro plačanih storitev imamo nekaj milijonski presežek prihodkov, celoten oddelek za internistično onkologijo, ki ga UKC nima, ki tudi posluje historično pozitivno in ima svoj oddelek za patologijo. Verjetno vam je znano, naš spor, za katerega mi v enem letu namenimo približno 16 milijonov evrov sredstev, torej struktura sama je popolnoma drugačna.

In če se zdaj smem vrniti na navedbe, ki so bile v gradivu in mislim, da so ključne bi rad opozoril na mogoče napačno interpretacijo oziroma podatki držijo, zagotovo, vendar so bili predstavljeni mogoče na nekoliko v napačni luči. Res je, da je Maribor za 12,5 % povečal prihodke in res je, da je Maribor v tem obdobju za 9,5 % povečal odhodke. Res pa je tudi, da je v tem obdobju UKC Ljubljana za 111 % povečal prihodke in za 7,5 % povečal odhodke. Torej, relativno gledano je Maribor ustvaril presežek 3 %, UKC Ljubljana pa v enakem obdobju 3,5 %. Torej, utemeljevanje, da UKC Ljubljana napram UKC Maribor posluje nesprejemljivo slabše ne more biti realen. Približno enako, bi jaz temu rekel, smo oboji povečali proizvodnjo, povečali prihodke in tudi nekako povečali odhodke. In iz tega izhaja, da primerljivo poslujemo.

Nadalje ste navajali presežek programa, ampak, če pogledate natančno vidite, da je program iz leta 2022 bil za UKC Ljubljana dvignjen za približno 2 tisoč ali 1500 enot, medtem ko je mariborski ostal enak. In ker je mariborski program ostal enak je seveda ga lažje presegel kakor UKC Ljubljana.

Nadalje ste navajali, da je UKC Ljubljana prejel 33 % več denarja za približno enako število storitev. Če pogledamo realizacijo, dobro, tukaj za 2019 nimam, sta oba centra približno na enakem kot leta 2019, približno enako, mogoče kakšen malo več, malo manj, ustvarjamo enako zdravja, je Maribor poračunal 45 % več. Zdaj, ali so to toliko bolj sposobni v obračunavanju, ali so imeli res bolj zapletene paciente, ki se odraža v povprečni uteži, ki je bistveno višja kot v UKC Ljubljana, to še raziskujemo, je pa nekaj zelo zanimivega. Če bi UKC Ljubljana uspel doseči utež UKC Maribor bi to pomenilo za UKC Ljubljana 35 milijonov dodatnih prihodkov.

Zakaj se nam zdi ta številka nekoliko sumljiva? Zato, ker če pogledate to tabelo dostopnosti postelje, boste videli, da je Osrednjeslovenska regija najmanj dostopna postelja. Kaj to pove? To pove, da morate biti bistveno bolj bolan v Osrednjeslovenski regiji, da imate priložnost, da ste sprejeti v bolnišnico. In iz tega bi sledilo tudi, da bi morala biti utež bolnikov verjetno višja ampak tega ne moremo trditi. Torej, če primerjamo UKC ga v slovenskem prostoru zelo težko primerjamo tudi z Mariborom. Maribor je vrhunska ustanova, vrhunsko dela, ampak mi nimamo čisto enakih izhodišč in ne opravljamo čisto enake dejavnosti. UKC Ljubljana morate primerjati z univerzitetnimi bolnišnicami v Evropi. Če primerjate z univerzitetnimi bolnišnicami kot je Dunaj, Heidelberg, Charité, Zürich, / nerazumljivo/, vidite, da če pogledamo hospitalnih obravnav na posteljo, ima UKC Ljubljana, torej izkoriščenost postelje v takem univerzitetnem centru, ki ima vse te storitve, raziskovanje, pedagoško, je celo v spodnjih dveh vrsticah bistveno večja, kakor v vseh ostalih centrih. To so poročila, letna poročila teh bolnišnic. Ambulantnih pregledov izvede UKC Ljubljana več kot vse, razen Heidelberg, vendar ima pa Heidelberg bistveno manj hospitalnih obravnav. Torej ne moremo trditi, da UKC Ljubljana ni produktiven, obratno, zelo je produktiven, ima težave s poslovanjem in vidimo, da druge bolnišnice, pa je to poslovanje precej uravnoteženo. Zakaj? Mi mislimo, da je eden od ključnih momentov tudi način obračunavanja storitve. Še par minut bi vam vzel, ampak te so ključne, ker te govorijo pa o sistemskem vplivu na zdravstvo. Mi obračunavamo, tako kot tudi druge bolnišnice v Evropi in po svetu, uporabljamo tako imenovan SPP sistem primerljivih primerov ali DRG diagnoze srelatet groups, ki v bistvu predstavljajo Gaussovo krivuljo neke diagnoze in povprečje je tista cena, stroški, predstavljajo stroški in to je cena, ki jo mi nekako prejmemo. UKC Ljubljana dobi še dodatek za terciarna sredstva in tako poslujemo. Vendar v tej ceni je zadnja 2 % najdražjih bolnikov izvzeto, ker bi sicer prišlo do popolne anomalije, ker vi imate na en spekter lahko bolnika, ki stane 10 milijonov, ker zahteva toliko hematoloških zdravil in tako naprej, zato je to iz tega obračuna izvzeto. To mi kompenziramo s temi terciarnimi sredstvi delno, ker terciarna sredstva uporabljamo tudi za raziskovalno dejavnost, pedagoško. In teh dragih bolnikov je največ v UKC Ljubljana in jih enostavno s temi sredstvi trenutno ne uspemo pokriti. Ampak nekaj drugega je verjetno še bolj ključno za naš prostor. Kje ste vi na tej krivulji? Če vi izvajate dejavnost na ta način kot izvajalec, da si lahko izbirate, koga boste zdravili, potem se pomikate na tej krivulji vedno bolj v levo in izvajate storitev na vedno bolj zdravih ljudeh in s tem ustvarjate pri vsaki storitvi relativni presežek prihodkov. Če se vi recimo, kot naše regionalne bolnišnice, imate res mešano strukturo bolnikov, potem je tu nekako ta cena, bi rekli, verjetno relativno ustrezna, ker imate malo dragih, malo manj dragih. Potem imate pa bolnišnice, ki nimajo nobenega vpliva na to kdo pride k njim in pridejo vsi najtežji in tukaj je UKC Ljubljana, tudi UKC Maribor in tukaj lahko kljub temu, da ustvarjate storitev, lahko ustvarjate z vsako storitvijo dejansko presežek odhodkov in to je eden ključnih momentov, na katere bi slovensko zdravstvo morali opaziti. Izvajanje storitev ni samo po sebi zadosti. Treba je pogledati katero storitev kdo izvaja, in to se v utežeh ne da enostavno realizirati. Zdaj seveda Zavod za zdravstveno zavarovanje se trudi po svojih močeh, da to nekako ta nemogoče zahteve zdravstva realizira in ko smo letos prišli na nov model obračunavanja, je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje prisiljen, ko smo vpeljevali nov sistem, se pravi uteži po deseti verziji spremeniti ponderje torej same uteži. Če pogledate, to mislim, da je pomembno, saj zaključujem, če je osnovna brez zapletov poseg po originalnem sistemu, v avstralskem sistemu predstavlja ena in predstavlja nek bolnik z velikimi zapleti štirikratnik tega smo zaradi tega, to bo mogoče lahko direktorica ZZS bolj razložila, ker bi to verjetno preseglo razpoložljiva sredstva, bili primorani v to, da smo to razmerje spremenili na 2,3, ampak to je najbolj prizadelo najbolj zahtevne bolnike, tiste, ki so že tako po naravi lahko podplačani in to je tudi nek učinek na osnovi, na kirurgiji recimo ocenjujemo 2,5 milijona to na nas pomeni. Torej, mi imamo veliko stvari, ki jih lahko in se trudimo izboljšati, ampak neki sistemski ukrepi pa mislimo, da bodo pomembni in da nas lahko v tem podprejo. Pomembno bi bilo, da ko uvajamo sisteme, da uvajamo originalen sistem, ne da ga moramo prilagajati, zato, da zadostimo tej košarici. Potrebno bi bilo najdražje paciente obravnavati po stroškovni analizi, torej ne pavšalno s tem terciarnim denarjem. Mi prosimo, da bi bili ti pacient po realnih stroških obravnavani, kajti te stroške mi zdaj imamo. Pred 15 leti temu ni bilo tako, zdaj pa imamo po pacientu definirane stroške. Zelo bi si želeli, da bi kontrole kodiranja izvedel neodvisni izvajalec, torej ne ZZZS, ki seveda ima interes, da ne rečemo čim manj pokodira, ampak interes sistema mora biti, da vse bolnišnice ne enako, ampak ustrezno kodiramo, primerljivo kodiramo, ker če eni uporabljajo neke mehanizme, ki jih drugi ne, je vse ostalo težko primerjati. Zato bi morali imeti zunanjega nadzornika, ki bi res bdel nad tem, da bomo vse bolnišnice enako razumeli navodila, če temu tako rečem. In nekaj kar bi pa nevtraliziralo to možnost izbora pacientov, je enotna čakalna vrsta, torej ne čakalna vrsta po različnih zavodih enotna in če nek zavod ugotovi, da ste vi prebolan za ta zavod, se potem reče, veste, svetujemo vam, da greste v ta višji zavod, vendar to se mora nekje poznati.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za vašo predstavitev.

Zdaj še predstavnik Sveta zavoda UKC Ljubljana, če želi besedo? (Da.) Bi krajše prosil, zato ker že direktor, v pol ure…

Samo izključite se, gospod direktor.