Pričenjam 43. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Andreja Živic, ki nadomešča nezasedeno mesto, poslanka mag. Tamara Kozlovič, ki nadomešča poslanca Aleša Rezarja, poslanec Zoran Mojškerc, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca, poslanec Bojan Čebela, ki nadomešča poslanca Tomaža Laha, poslanec Anton Šturbej, ki nadomešča poslanca Bojana Podkrajška, poslanka Sara Žibret, ki nadomešča poslanca Miho Lamota. In to je to.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EMBALAŽI IN ODPADNI EMBALAŽI, SPREMEMBI UREDBE EU 2019/1020 IN DIREKTIVE EU 2019/904 TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 94/62/ES-15581/22.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 30. 11. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in 2. odstavkom 154. člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državnemu sekretarju Urošu Vajglu, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite, besedo.

Najlepša hvala. Torej, predlog uredbe posodablja zakonodajni okvir EU za embalažo in odpadno embalažo. Kot tak predstavlja del evropskega zelenega dogovora in en korak v izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

Pričakuje se, da bo z uveljavitvijo uredbe znatno izboljšano, da se bo znatno zmanjšala količina odpadne embalaže, izboljšala ponovna uporaba embalaže, spodbudilo recikliranje odpadne embalaže in s tem zmanjšala tudi poraba energije. Predlog uvaja zahteve za celoten življenjski cikel embalaže z namenom trajnostnega ravnanja tekom celotnega cikla. Postavljajo se cilji za postopno zmanjšanje količine nastale odpadne embalaže na prebivalca in kot rečeno, spodbuja ponovno uporabo in recikliranje. Področja urejanja predloga uredbe so številčna. Če nekako poskušam po štirih stebrih, po eni strani glede zahtev, glede trajnosti, predlog uvaja zahteve in cilje za celotni življenjski cikel embalaže, glede snovi v embalaži, glede minimalne vsebnosti recikliranih materialov v plastični embalaži, definira embalaže, ki jo je mogoče reciklirati, embalaža je primerna za kompostiranje, določa ukrepe v zvezi z zmanjšanjem količine embalaže in predvsem z zmanjšanjem embalaže za enkratno uporabo in ponovno polnjenje.

S področja ravnanja z odpadno embalažo uredba določa proizvajalčevo razširjeno odgovornost, cilje zbiranja, obdelave in recikliranja odpadne embalaže ter ukrepe za zmanjšanje njenega nastajanja.

Z vidika označevanja in informacij, nekako tretji steber določa zahteve za označevanje embalaže, informacije o sestavi, možnost večkratne uporabe ter ravnanju z odpadno embalažo.

Za zadnje področje, ki bi ga izpostavil, pa je elektronska izmenjava informacij. Predlog vključuje tudi elektronsko izmenjavo informacij med organi, ki nadzirajo trg.

V stališču, ki je pred vami, Slovenija podpira cilje predloga uredbe o embalaži in odpadni embalaži, hkrati pa poudarja potrebo po skrbnem premisleku nekaterih posameznih določb in njihove uskladitve z nacionalnimi interesi ter obstoječo zakonodajo. Slovenija podpira cilje glede varnosti hrane in okoljske zaščite, še posebej v zvezi z embalažo za večkratno uporabo, hkrati poudarja potrebo po uravnoteženih rešitvah, ki zmanjšujejo uporabo plastičnih vrečk, vendar s tem ne ogrožajo ciljev zmanjševanja odpadne hrane.

Zagovarjamo torej uravnotežene rešitve, ki bodo hkrati spodbujale trajnost, varnost hrane in gospodarsko konkurenčnost. Pri rešitvah, ki jih uredba določa za zmanjšanje nepotrebnih embalaž oziroma spodbujanje ponovne uporabe ter recikliranja izražamo skrb glede izvedbe natančne analize nekaterih učinkov načina uveljavitve okoljskih načel in opozarjamo na potrebo po skrbni presoji, da nove zahteve ne bi ogrozile obstoječe nacionalne sisteme.

Poudarki in pripombe nekako, bolj izrecni poudarki in pripombe, ki jih imamo, dopolnitve so z vidika dopolnitev za večjo javnost za večjo jasnost. Slovenija je že predlagala nekatere izboljšave oziroma dopolnitve besedil v tej smeri glede določitev meril za preprečevanje odpadkov. Poudarjamo pomen določitve meril za preprečevanje odpadkov v skladu s ciljem krožnega gospodarstva. Želeli bi namreč nekoliko več fleksibilnosti oziroma izjem glede ciljev ponovne uporabe za tisti za tako imenovano take away papirno embalažo in tudi v zvezi s prepovedmi glede papirne embalaže za enkratno uporabo. Namreč, da se to uveljavlja zgolj pod pogojem, da je to dokazano najbolj okoljsko učinkovit način ravnanja.

Z vidika uskladitve s področno zakonodajo predlagamo natančno uskladitev z obstoječo in predlagano področno zakonodajo. Namreč bojimo se, da bi da bo uveljavitev uredbe pripeljala do nepotrebnih dodatnih administrativnih bremen.

In nenazadnje, glede ciljev. Poudarjamo potrebo po določitvi realnih in izvedljivih ciljev glede recikliranja in ravnanja z odpadno embalažo. Toliko v uvodu, hvala. Hvala lepa.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Ne. Torej zaključujem. Ja, okej. Izvolite, kolega Gregorič.

/ izklop mikrofona/ Hvala, gospa predsednica. Ja, nekdo mora imeti kakšno vprašanje ali ne? Jaz bi prosil, če lahko državni sekretar - najprej se zahvaljujem za to predstavitev - z domačimi besedami opiše kaj je to proizvajalčeva razširjena odgovornost na konkretnem primeru pivovarne, ki pakira v aluminijaste piksne, ali kako se reče, ali pa mlekarne, ki pakirajo v papirnate ali pa ne vem, proizvajalca mineralne vode, ali tistega, ki pakira v steklenice? To je eno. Kaj je to proizvajalčeva razširjena odgovornost, v praksi?

Tole očitno ni prijelo? Zanima me pa tudi ali ta predlog uredbe naslavlja tudi stekleno embalažo, ker prav posebej nismo slišali? Hvala lepa.

Prosim, kar za pojasnilo, ker itak nimamo drugih razpravljajočih. Izvolite.

Hvala. Torej, proizvajalčeva razširjena odgovornost je tukaj enaka kot na drugih področjih. Gre za to, da tisti, ki daje na trg, tisti poskrbi potem za celoten življenjski cikel tega, kar se daje na trg. Razširjena proizvajalčeva odgovornost vizavi embalaže pomeni, da tista pivovarna, ki daje na trg aluminijaste pločevinke ima odgovornost za to, da se da poskrbi sama ali posredno preko nekoga drugega za to, da se za celoten življenjski cikel te embalaže oz. za ustrezno predelavo na koncu. To velja za pivovarno, ki daje na trg aluminijaste pločevinke, kot tudi za mlekarno, ki daje, ki daje kartonaste. V Sloveniji, recimo, se ta proizvajalčeva odgovornost na področju embalaže že uveljavlja. Namreč tisti, ki daje na trg, je dolžan skleniti pogodbo po aktualnem sistemu z družbo za ravnanje z odpadno embalažo in v bistvu preko plačila tej družbi poskrbi za to da, in pogodbeno povezanost, ki jo ima preko te družbe poskrbi za to, da pride do ustrezne predelave embalaža na koncu njene uporabe. Se pa ta uredba nanaša na vse vrste embalaže in pokriva tudi stekleno embalažo kot povratno oz. kot embalažo za večkratno uporabo.

Hvala lepa. Odgovor ni zadovoljiv? Kar izvolite vprašajte.

Ne, odgovor je že zadovoljiv. Jaz sem vesel, da to proizvajalčeva razširjena odgovornost, če sem vas prav razumel, na primeru aluminijastih pisen za pivo, že deluje. Pomeni, da ko jaz popijem eno pivo v piksni Laško ali Unijo, potem Heineken poskrbi za to, da pride moja piksna nazaj v recikliranje?

Ja, na papirju to deluje. Kot rečeno, izvaja lahko tisti, ki daje na trg, neposredno ali posredno. Mi imamo trenutno sistem, ki to deluje posredno preko družb za ravnanje z odpadno embalažo. Učinki so pa, so pa različni. Mi pravzaprav za embalažo za pijačo konkretnih podatkov nimamo. Bomo jih pridobili prvič šele spomladi naslednje leto, ker smo dolžnost glede ločenega poročanja za embalažo za pijačo uvedli šele z uredbo konec lanskega leta, tako da bomo imeli, prvič podatke, da bomo vedeli dejansko stanje kot prvo ločenega zbiranja in potem usode te embalaže, ocenjujemo pa, da je trenutno delovanje nekje na meji tega kar ta uredba od nas zahteva, in da vsaj za dolgoročnejše cilje, ker se cilji zaostrujejo, do stopnje ločenega zbiranja 90 %, da to na ta način kakor je zdaj urejeno, verjetno ne bomo mogli doseči, zato je tudi poteka ta razprava že dalj časa o morebitni uvedbi kavcijskega sistema in zagotovo se bomo k temu še vrnili. Tudi ta sistem lahko se izvede na način razširjene proizvajalčeve odgovornosti in je drug način, kako doseči tiste cilje. Je pa res, da na papirju je v vsakem primeru tisti, ki daje na trg ta, ki mora za to poskrbeti, ali z ustreznim plačilom, pogodbenim odnosom ali pa vzpostavljenim lastnim sistemom zbiranja.

Hvala lepa.

Zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o embalaži in odpadni embalaži, spremembi uredbe EU 2019/1020 in direktive EU 2019/904, ter razveljavitvi direktive 94/62/ES-15581/22, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Želi kdo obrazložiti svoj glas? Glasujemo torej o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH GRADBENEGA ZAKONA, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO POSREDOVALA VLADA S PREDLOGOM, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 64. seji 28. 11. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo. Predlog zakona z dne 24. 11. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 12. 2023, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 6. 12. 2023, stališče Skupnosti občin Slovenije z dne 6. 12. 2023 ter pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 8. 12. 2023. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora. Do zdaj je bil vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. členu.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in o amandmaju. Najprej dajem besedo v imenu predlagatelja, prvič na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor novemu ministru, gospodu Jožetu Novaku, da poda dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Izvolite.