Najlepša hvala. Torej, predlog uredbe posodablja zakonodajni okvir EU za embalažo in odpadno embalažo. Kot tak predstavlja del evropskega zelenega dogovora in en korak v izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

Pričakuje se, da bo z uveljavitvijo uredbe znatno izboljšano, da se bo znatno zmanjšala količina odpadne embalaže, izboljšala ponovna uporaba embalaže, spodbudilo recikliranje odpadne embalaže in s tem zmanjšala tudi poraba energije. Predlog uvaja zahteve za celoten življenjski cikel embalaže z namenom trajnostnega ravnanja tekom celotnega cikla. Postavljajo se cilji za postopno zmanjšanje količine nastale odpadne embalaže na prebivalca in kot rečeno, spodbuja ponovno uporabo in recikliranje. Področja urejanja predloga uredbe so številčna. Če nekako poskušam po štirih stebrih, po eni strani glede zahtev, glede trajnosti, predlog uvaja zahteve in cilje za celotni življenjski cikel embalaže, glede snovi v embalaži, glede minimalne vsebnosti recikliranih materialov v plastični embalaži, definira embalaže, ki jo je mogoče reciklirati, embalaža je primerna za kompostiranje, določa ukrepe v zvezi z zmanjšanjem količine embalaže in predvsem z zmanjšanjem embalaže za enkratno uporabo in ponovno polnjenje.

S področja ravnanja z odpadno embalažo uredba določa proizvajalčevo razširjeno odgovornost, cilje zbiranja, obdelave in recikliranja odpadne embalaže ter ukrepe za zmanjšanje njenega nastajanja.

Z vidika označevanja in informacij, nekako tretji steber določa zahteve za označevanje embalaže, informacije o sestavi, možnost večkratne uporabe ter ravnanju z odpadno embalažo.

Za zadnje področje, ki bi ga izpostavil, pa je elektronska izmenjava informacij. Predlog vključuje tudi elektronsko izmenjavo informacij med organi, ki nadzirajo trg.

V stališču, ki je pred vami, Slovenija podpira cilje predloga uredbe o embalaži in odpadni embalaži, hkrati pa poudarja potrebo po skrbnem premisleku nekaterih posameznih določb in njihove uskladitve z nacionalnimi interesi ter obstoječo zakonodajo. Slovenija podpira cilje glede varnosti hrane in okoljske zaščite, še posebej v zvezi z embalažo za večkratno uporabo, hkrati poudarja potrebo po uravnoteženih rešitvah, ki zmanjšujejo uporabo plastičnih vrečk, vendar s tem ne ogrožajo ciljev zmanjševanja odpadne hrane.

Zagovarjamo torej uravnotežene rešitve, ki bodo hkrati spodbujale trajnost, varnost hrane in gospodarsko konkurenčnost. Pri rešitvah, ki jih uredba določa za zmanjšanje nepotrebnih embalaž oziroma spodbujanje ponovne uporabe ter recikliranja izražamo skrb glede izvedbe natančne analize nekaterih učinkov načina uveljavitve okoljskih načel in opozarjamo na potrebo po skrbni presoji, da nove zahteve ne bi ogrozile obstoječe nacionalne sisteme.

Poudarki in pripombe nekako, bolj izrecni poudarki in pripombe, ki jih imamo, dopolnitve so z vidika dopolnitev za večjo javnost za večjo jasnost. Slovenija je že predlagala nekatere izboljšave oziroma dopolnitve besedil v tej smeri glede določitev meril za preprečevanje odpadkov. Poudarjamo pomen določitve meril za preprečevanje odpadkov v skladu s ciljem krožnega gospodarstva. Želeli bi namreč nekoliko več fleksibilnosti oziroma izjem glede ciljev ponovne uporabe za tisti za tako imenovano take away papirno embalažo in tudi v zvezi s prepovedmi glede papirne embalaže za enkratno uporabo. Namreč, da se to uveljavlja zgolj pod pogojem, da je to dokazano najbolj okoljsko učinkovit način ravnanja.

Z vidika uskladitve s področno zakonodajo predlagamo natančno uskladitev z obstoječo in predlagano področno zakonodajo. Namreč bojimo se, da bi da bo uveljavitev uredbe pripeljala do nepotrebnih dodatnih administrativnih bremen.

In nenazadnje, glede ciljev. Poudarjamo potrebo po določitvi realnih in izvedljivih ciljev glede recikliranja in ravnanja z odpadno embalažo. Toliko v uvodu, hvala. Hvala lepa.

/ izklop mikrofona/ Hvala, gospa predsednica. Ja, nekdo mora imeti kakšno vprašanje ali ne? Jaz bi prosil, če lahko državni sekretar - najprej se zahvaljujem za to predstavitev - z domačimi besedami opiše kaj je to proizvajalčeva razširjena odgovornost na konkretnem primeru pivovarne, ki pakira v aluminijaste piksne, ali kako se reče, ali pa mlekarne, ki pakirajo v papirnate ali pa ne vem, proizvajalca mineralne vode, ali tistega, ki pakira v steklenice? To je eno. Kaj je to proizvajalčeva razširjena odgovornost, v praksi?

Tole očitno ni prijelo? Zanima me pa tudi ali ta predlog uredbe naslavlja tudi stekleno embalažo, ker prav posebej nismo slišali? Hvala lepa.

Hvala. Torej, proizvajalčeva razširjena odgovornost je tukaj enaka kot na drugih področjih. Gre za to, da tisti, ki daje na trg, tisti poskrbi potem za celoten življenjski cikel tega, kar se daje na trg. Razširjena proizvajalčeva odgovornost vizavi embalaže pomeni, da tista pivovarna, ki daje na trg aluminijaste pločevinke ima odgovornost za to, da se da poskrbi sama ali posredno preko nekoga drugega za to, da se za celoten življenjski cikel te embalaže oz. za ustrezno predelavo na koncu. To velja za pivovarno, ki daje na trg aluminijaste pločevinke, kot tudi za mlekarno, ki daje, ki daje kartonaste. V Sloveniji, recimo, se ta proizvajalčeva odgovornost na področju embalaže že uveljavlja. Namreč tisti, ki daje na trg, je dolžan skleniti pogodbo po aktualnem sistemu z družbo za ravnanje z odpadno embalažo in v bistvu preko plačila tej družbi poskrbi za to da, in pogodbeno povezanost, ki jo ima preko te družbe poskrbi za to, da pride do ustrezne predelave embalaža na koncu njene uporabe. Se pa ta uredba nanaša na vse vrste embalaže in pokriva tudi stekleno embalažo kot povratno oz. kot embalažo za večkratno uporabo.

Ne, odgovor je že zadovoljiv. Jaz sem vesel, da to proizvajalčeva razširjena odgovornost, če sem vas prav razumel, na primeru aluminijastih pisen za pivo, že deluje. Pomeni, da ko jaz popijem eno pivo v piksni Laško ali Unijo, potem Heineken poskrbi za to, da pride moja piksna nazaj v recikliranje?

Ja, na papirju to deluje. Kot rečeno, izvaja lahko tisti, ki daje na trg, neposredno ali posredno. Mi imamo trenutno sistem, ki to deluje posredno preko družb za ravnanje z odpadno embalažo. Učinki so pa, so pa različni. Mi pravzaprav za embalažo za pijačo konkretnih podatkov nimamo. Bomo jih pridobili prvič šele spomladi naslednje leto, ker smo dolžnost glede ločenega poročanja za embalažo za pijačo uvedli šele z uredbo konec lanskega leta, tako da bomo imeli, prvič podatke, da bomo vedeli dejansko stanje kot prvo ločenega zbiranja in potem usode te embalaže, ocenjujemo pa, da je trenutno delovanje nekje na meji tega kar ta uredba od nas zahteva, in da vsaj za dolgoročnejše cilje, ker se cilji zaostrujejo, do stopnje ločenega zbiranja 90 %, da to na ta način kakor je zdaj urejeno, verjetno ne bomo mogli doseči, zato je tudi poteka ta razprava že dalj časa o morebitni uvedbi kavcijskega sistema in zagotovo se bomo k temu še vrnili. Tudi ta sistem lahko se izvede na način razširjene proizvajalčeve odgovornosti in je drug način, kako doseči tiste cilje. Je pa res, da na papirju je v vsakem primeru tisti, ki daje na trg ta, ki mora za to poskrbeti, ali z ustreznim plačilom, pogodbenim odnosom ali pa vzpostavljenim lastnim sistemom zbiranja.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci!

Z Zakonom o spremembah Gradbenega zakona se določa podlaga predlogov, ki omogoča kadrovsko okrepitev gradbenih inšpektorjev. Za imenovanje gradbenega inšpektorja se ohranja splošna zahteva glede izobrazbe druge bolonjske stopnje in potrebnih delovnih izkušnji s področja graditve objektov. Dodaja pa se novi drugi odstavek, po katerem se za gradbenega inšpektorja lahko imenuje tudi oseba, ki ima izobrazbo iz enakega področja, vendar le s prvo bolonjsko stopnjo in dodaten pogoj najmanj štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov. S to spremembo se bo omogočil večji nabor potencialnih novih gradbenih inšpektorjev in učinkovitejša delitev znotraj same inšpekcije. Če ta 1. člen - kot ponavadi omeni poslanec Gregorič - po domače povem, gre za to, da vsi inšpektorji, ki so imeli po funkciji pred spremenitvijo zakona pravico delati tudi z nižjo izobrazbo, bodo lahko nadaljevali delo naprej, zato ker je inšpektorjev premalo. In drugič, znižujemo stopnjo izobrazbe, da bi tudi iz tega naslova lahko dobili nekaj več. Je pa seveda tako kot povsod v gradbeništvu tudi tukaj problem inšpektorjev oz. primanjkljaja, bom rekel, gradbenih inšpektorjev ne bo v celoti rešen, ampak s tem odpiramo to možnost.

No, druga določba pa se nanaša na novelo, ki posega v prehodne določbe Gradbenega zakona, ki določa vzpostavitev sistema e-graditve na 1. januar 2024. Gre za kompleksen sistem, ki bo omogočil poslovanje na področju graditve izključno v elektronski obliki vsem upravnim enotam, vsem investitorjem, vsem arhitektom in inženirjem ter mnenjedajalcem. Tudi občinam sočasno ne bo mogoče nuditi ustrezne podpore postavitvi sistema. Zato se bo sistem e-graditev bo uvajal postopoma po posameznih upravnih enotah, po datumih dokončne vzpostavitve sistema na območju celotne države, ki bo s 5. januarjem 2026, na način, da se bo sistem uvedel v okolje uporabnikov brez večjih zastojev in zapletov. Kot prva je uvedba v sistem e-graditve, predvidena Upravna enota Postojna, ki je že vključena v testiranje prostorskega informacijskega sistema od prvih verzij naprej. V nadaljevanju se postopoma uvaja vse ostalo območje upravnih območij. Proti koncu se v sistem e-graditve uvaja osrednja slovenska regija in nato še ministrstvo, ki vodi posebne postopke, na primer, pri nas integralni postopek gradbenih dovoljenj. Do končne vzpostavitve sistema se posluje po dosedanjih, recimo temu analognih pravilih, sistem graditve pa lahko uporablja le pri tistih upravnih organih, kjer je že bil uveden. Odločitev, ali se na tej upravni enoti v konkretni zadevi posluje na dosedanji način ali preko sistema e-graditve, bo investitorjeva, predlagateljeva. Do končne vzpostavitve sistema… Zakon za obdobje do vzpostavitve sistema e-graditve določa še obliko dokumentacije, ki se prilaga zahtevam hranjene dokumentacije pri upravnem organu, ter določa, da se sporočanje izvaja po elektronski poti. Na datum vzpostavitve e-graditve se veže tudi spremembo obveznosti plačila komunalnega prispevka, ki se po tem datumu odmerja le ob prijavi začetka gradnje in občina v sistem e-graditve potrdi plačilo komunalnega prispevka. Že uveljavljen način plačila komunalnega prispevka pa se ohranja do januarja 2026.

Če spet povzamem v poenostavljeni besedi, kaj ta 2. člen pomeni. Mi bi morali imeti s 1. 1. letošnjega leta že uveljavljen sistem na Upravni enoti Postojna. Jaz sem mislil, da bom prišel v službo, če že, na to, da bo to delovalo, pa zaradi obsežnega projekta - tako sem slišal - po eni strani, drugič zaradi kadrovskega primanjkljaja, ki ni bil nikoli zapolnjen, tudi zaradi virov, čeprav so že bila precejšnja dela vložena, ni možno zagotoviti do tega datuma. Zdaj pa, če hočemo spremeniti datum, pa moramo zakonsko določbo o prestavitvi termina uveljaviti pred določitvijo tega datuma, za kasneje ga ne moremo potem vračati, zato je tudi ta nujni postopek. Jaz sem bil malo zaskrbljen zaradi tega, smo tudi dali si zdaj bom rekel nek rok, sprejel informacijo kolegov, ki so to pripravljali. Sprejemamo pa tudi opozorilo Zakonodajne službe, ki je opozorila, da beseda »do« ne sme biti noter. Zakaj? Mi smo računali, da rečemo, aha, enkrat do tega datuma pa bomo naredili, junija, ko smo predlagali za Postojno in druge termine, ki so drugje. Ker gre pa za varstvo, jasno, da se tudi stranki in ostalih, moramo uvesti s terminom, takrat se uvede to noter. Ko ste razumeli, vzporedno bo teklo še lahko klasično, bom rekel, zadeva z dokumentacijo, kasneje pa z elektroniko. S tem sledimo, bom rekel, tem zadevam.

Jaz se opravičujem za zamudo v tem projektu, ampak očitno je bolje, kot da naredimo seveda frko na tem delu, zato predlagam, da ta zakon sprejmete s tem pojasnilom.

Najlepša hvala za besedo. V Zakonodajno-pravni službi smo v skladu s svojimi poslovniškimi nalogami pripravili mnenje. Ugotovili smo par nomotehničnih stvari, ki bi jih bilo treba popraviti. Jaz mislim, da amandma to po večini naslavlja, tako da nimamo nekih pripomb. Hvala.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlog zakona in ni imela vsebinskih pripomb. Je pa izpostavila določene dileme.

Ob podpori reševanju dlje časa trajajočih težav kadrovske podhranjenosti gradbene inšpekcije komisija sicer izraža bojazen, da bo tovrsten pristop pri urejanju kadrovskih težav, torej nižanju izobrazbene strukture, postal praksa tudi na drugih področjih, na primer na področju vzgoje in izobraževanja, kar pa lahko ima širše družbene posledice. Glede na številne obstoječe nedopustne, nedopustne, nelegalne gradnje v Sloveniji komisija tudi pričakuje, da bodo spremenjeni pogoji za gradbene inšpektorje dejansko omogočili kadrovske krepitve gradbene inšpekcije in s tem bolj učinkovit nadzor črnograditeljev.

Komisija podpira že dlje časa načrtovano digitalizacijo postopkov pridobivanja dovoljenj na področju gradenj, zaradi predlagane postopne uvedbe sistema E-graditev pa se sprašuje, če obstajajo kakšne varovalke, da ne bomo po izteku časa za popolno uvedbo sistema E-graditev naleteli na neobvladljive tehnične težave in bili zopet primorani prestaviti z zakonom določen rok za njegovo dokončno uvedbo.

Komisija poudarja tudi nujnost oblikovanja protokola za primer motenj v delovanju sistema je graditev oziroma njegovega izpada, zaradi katerega elektronsko poslovanje uporabnikov ne bi bilo možno krajše ali daljše časovno obdobje. Pri tem komisija opozarja na izkušnje na področju zdravstva, ko v primeru nedelovanja sistema E-zdravje marsikateri pacient ni uspel dobiti napotnice, ker ni bil odlikovan ustrezen, oblikovan ustrezen protokol za primer izpada sistema. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona.

Imam še eno pooblastilo, in sicer poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanca Miho Lamuta.

Torej, ker ima predlog zakona samo štiri člene, odboru najprej predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmaju, nato pa glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Kdo nasprotuje takšnemu predlogu? (Ne.) Torej, lahko s tem nadaljujemo.

V razpravo dajem vse štiri člene predloga zakona in k njemu vložen amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. členu. Želi kdo razpravljati? (Da.) Izvolite, kolega Černač, pa potem Gregorič, pa potem še jaz.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem. To je tudi eden izmed zakonov, kjer vodstvo Državnega zbora in Vlada kršita določbe veljavne zakonodaje. Ta zakon ne izpolnjuje pogojev za nujni postopek. Nujni postopek je mogoč v primerih, ko gre za naravne nesreče, vojno ali pa težke, neodložljive posledice za delovanje države. Nič od tega ni tukaj izkazanega. Potuha javnim uslužbencem, ki niso v roku, ki traja že nekaj let, po moje več kot 10 let, izpeljali postopka, ki je bil uzakonjen pred več kot ne vem koliko leti, ni eden od razlogov, ki naj bi narekoval sprejemanje tega zakona po nujnem postopku. Ampak tako kot smo bili že priča v mandatu te Vlade in tega Državnega zbora in te koalicije, V letu in pol smo imeli teh zakonov, ki niso izpolnjevali pogojev za obravnavo po nujnem postopku na desetine, ne samo na prste ene roke, ampak na desetine. Ta postopek se masovno zlorablja. Kršijo se proceduralne določbe, kar moram reči, ne meče slabo luč samo na tiste, ki to počnejo, ampak na celoten Državni zbor in na celoten sistem. Zdaj, drugi del je pa vsebinski. E-graditev verjetno traja kakih deset ali več let. Bodo uslužbenci, ki so na ministrstvu že 20 ali več let povedali ali je temu tako ali ne. Verjetno je bilo za to porabljenih kar nekaj sredstev. Koliko jih je bilo do zdaj porabljenih, bi bilo dobro slišati in kaj so pravzaprav razlogi, da tega ni bilo mogoče izvesti tako kot je bilo v zakonu napisano do 1. januarja prihodnje leto? Po moje v tem postopku e-graditve so se izvajali tudi pilotni projekti in verjetno ni materija zakona, da zdaj v ta člen navajate posamezne upravne enote kako bo postopno ta sistem uveden - mislim, da je to popolnoma napačno in zgrešeno. Neresno, oprostite neresno. Verjetno so ti pilotni projekti bili izvedeni, so pokazali kje sistem ne deluje in kaj je potrebno popraviti, ampak dokler sistem ne deluje ne morete vi v zakon, oprostite, pisati, da se bo ta sistem e-graditev na upravni enoti Postojna uveljavil 7. marca 2. 24 na Upravni enoti Cerknica, Ilirska Bistrica 9. maja 2024, na Upravnih enotah Izola, Piran, Koper, Sežana 26. septembra 2024 na Upravnih enotah Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec 7. novembra 2024, itn., da ne naštejem vseh 60 upravnih enot, kjer se zgodba zaključi z Ljubljano in ostalimi ljubljanskimi občinami 5. januarja 2026 in ministrstvo 5. januarja 2026, torej, čez dve leti, dobri dve leti. To je popolnoma neresno. Sistem e-graditev je pač nek projekt, ki je bil financiran, verjetno v enem delu tudi z evropskim denarjem. Verjetno za to niso šli samo 100 tisoč evrov, ampak milijoni, tako da je treba povedati koliko je šlo za ta sistem e-graditve, ki očitno po vsem tem silnem denarju in po vsem tem silnem telovadenju v preteklih letih ni pripravljen za to, da bi lahko začel s 1. januarjem 2024 delovati. Zdaj namesto, da bi se to na nek način pač popravilo, zamenjali ljudi, ki so zamočili, oprostite, bodo očitno tisti ljudje zdaj uvajali to postopno do leta 2026 naprej. Ni v redu. Minister, saj niste vi za to nič odgovorni, ker ste prevzeli ta resor pred nekaj dnevi, vi rešujete situacijo, kot mislite, da je najbolj prav, ampak sistem je pač treba uvesti za celotno državo. Če je treba še kaj pilotsko stestirati, naj se stestira dokončno na teh upravnih enotah, ki so bile verjetno izbrane v tem testnem obdobju, med njimi verjetno te, ki so zdaj na tem seznamu med prvimi in ko bo ta sistem dokončno stestiran, se ga na dan D uveljavi na območju celotne države. To je pravilna pot in nekdo bi se moral verjetno tudi javno opraviti, zaradi tega, ker stvari niso bile narejene tako kot bi morale biti narejene že zdavnaj. Tako da predlagam koaliciji, da razmisli in da te stvari v tem členu spremeni na ta način, da se sistem na območju celotne države uveljavi, ko bo dokončno pripravljen za uvedbo. Ker sistem samo na eni upravni enoti pa v dveh letih na vseh ostalih, oprostite, ne pomeni nič. To pomeni, da ta sistem ne bo nihče uporabljal. Hvala.