Dober dan! Pričenjamo 22. nujno sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

S seje so zadržani: kolega Ferenc Horvat in kolegica Jelka Godec. Imamo tudi eno pooblastilo, in sicer Dušan Stojanovič nadomešča Tamaro Vonta.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka, predlog za imenovanje podpredsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, 2. točka, predlog za imenovanje članov Nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije, 3. točka, administrativne zadeve, 4. točka, nadzor po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

14. decembra 2023 sem predlagala še razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko, in sicer 2.a, predlogi za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrožnih sodnic in okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev? Ugotavljam, da ne. Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.a točko. Glasujemo.

Za je glasovalo 13 članic in članov, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva ste, tako kot običajno, prejeli v varovani predal v sistemu Udis, ker vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona, zato vas prosim, da v kolikor jih nameravate navajati, me na to predhodno opozorite, da potem postopamo skladno s 101. členom poslovnika in sejo zapremo za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE PODPREDSEDNICE VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru predložila ministrica za pravosodje.

Del gradiva za to točko ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistem Udis.

K tej točki dnevnega reda sem vabila dr. Dominiko Švarc Pipan, ministrico za pravosodje. V njenem imenu se seje udeležuje mag. Valerija Jelen Kosi, državna sekretarka, ki jo prav lepo pozdravljam.

V skladu z Zakonom o sodiščih podpredsednika Vrhovnega sodišča imenuje Državni zbor na predlog ministra za pravosodje po predhodnem mnenju Sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča za dobo šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Ministrica za pravosodje Državnemu zboru predlaga, da za podpredsednico Vrhovnega sodišča imenuje Marjeto Švab Širok, vrhovno sodnico na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Besedo dajem državni sekretarki mag. Valeriji Jelen Kosi. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavnik Sodnega sveta!

Sodni svet je 14. julija letošnjega leta objavil javni poziv sodnikom ob vložitvi kandidatur na vodstveno mesto podpredsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Rok za prijavo oz. kandidature se je iztekel 12. septembra letošnjega leta. Na javni poziv se je prijavila ena kandidatka, vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok. Ministrstvo je v skladu z enajstim odstavkom 62.b člena v povezavi s prvim odstavkom 62.a člena Zakona o sodiščih pridobilo mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 23. oktober 2023 in Sodnega sveta z dne 27. november 2023. Obe mnenji podpirata kandidaturo Marjete Švab Širok za mesto podpredsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Ministrstvo je dne 5. decembra 2023 Državnemu zboru posredovalo predlog, da se za podpredsednico Vrhovnega sodišča Republike Slovenije imenuje Marjeto Švab Širok, vrhovno sodnico na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Zdaj pa nekaj zadev o kandidatki. Leta 1988 je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1994 opravila pravniški državni izpit, od tedaj dalje dela na področju kazenskega pravosodja. Ima bogate sodne in strokovne izkušnje, ki jih je pridobila tekom dolgoletnega dela v pravosodju. Šest let je opravljala delo državne tožilke, od tega tri leta na Temeljnem in kasneje na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani ter tri leta v tako imenovani Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. 30. Marca 2000 je nastopila funkcijo okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Dne 26. 10. 2006 je bila imenovana na mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani, dne 26. novembra 2017 pa na mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ves čas dela v pravosodju, tudi na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja s tujimi kazenskopravnimi strokovnjaki se od leta 2003 srečuje kot kontaktna točka evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah, to je tako imenovani European Judicial Network ali IGN, pri čemer je od leta 2007 korespondentka oz. koordinatorka kontaktnih točk za Slovenijo. Kot predstavnica Vrhovnega sodišča sodeluje v projektih Ministrstva za pravosodje s Centrom za izobraževanje, v pravosodju pa kot predavateljica in vodja izobraževanj s kazenskopravnega področja. Predlagamo, da jo Državni zbor imenuje za podpredsednico Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Anja Bah Žibert, izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Danes govorimo pravzaprav o res eni od pomembnejših funkcij, ko govorimo o sodni veji oblasti, govorimo o podpredsedniku oz. podpredsednici Vrhovnega sodišča, zato mi dovolite nekaj besed tudi v povezavi s tem, kaj se pravzaprav v našem sodnem sistemu dogaja; mislim, da to ni bilo v predstavitvi posebej izpostavljeno, če pa sem slučajno preslišala, se vnaprej opravičujem.

Dejstvo je, da gre tukaj za tretji razpis in da se na prvih dveh razpisih podpredsedniških mest ni prijavil nihče. Se pravi, v tem tretjem, kot rečejo, v tretje gre rado, pa smo dobili en sam predlog. Se pravi, ali se sploh kdo, tudi na Ministrstvu za pravosodje ukvarja s tem, kaj se dogaja. Namreč, jaz trdim, da gre za popolno sušo, kadrovsko sušo s kakovostnimi kandidati in da se pač ljudje, ki dejansko bi lahko pomaknili stvari naprej, tudi kar se tiče sodne veje oblasti, ki potrebuje prav tako en korak, močno velik korak naprej, ne odločajo za kandidiranje. Potem, ko vendarle dobimo nekoga, se mi zdi pa, da smo zelo apatični pri sami kandidaturi. Ne me narobe razumeti, ampak mene je v prvi vrsti zmotilo to, da je spoštovana kandidatka, ki zagotovo ima neka znanja, saj morala jih je pridobiti v tem času, ki ga je posvetila sodstvu, izjavi, da programa nima, ker je njena naloga itak tako, da bo pač pokrivala oz. bo, ja, na nek način, če po domače povem, pokrivala predsednika Vrhovnega sodišča in je v bistvu tam zato, da pomaga njemu pri zgolj njegovih, bom rekla, odločitvah. Jaz mislim, da to je narobe. Zakaj? Če bi to bilo tako ali pa če bi bila ta podpredsedniška funkcija mišljena izključno na ta način, potem bi bil gotovo postopek tak, da bi podpredsednike predlagal kar predsednik Vrhovnega sodišča in bi si izbral ekipo, s katero misli, da bi najlažje deloval. Jaz pa mislim, da tukaj vendarle podpredsedniško mesto pomeni tudi to, da vpelje noter neka svoja videnja, tudi morda včasih pride, ne bom rekla v navzkrižje s predsednikom, ampak da kakšno drugo mnenje, se pravi, da se soočajo različni pogledi in da se poskušajo stvari narediti najbolje. Seveda vemo, da ima predsednik svoj program, ki ga želi udejanjiti, pa vendar se mi zdi, da kandidatura brez enega samega programskega uvida, kar pa se mi zdi zelo slabo in mislim, da je to tudi slabo za samo Vrhovno sodišče.

Nadalje, boste rekli, ja, noče se predlagati, zato ker se potem pogovarjamo tudi v Državnem zboru o kandidatih in pogledamo, kaj so počeli. Ampak, glejte, nobenega ne bi smelo biti sram, kar je počel; če pa ga je sram, mora pa zelo razmisliti o tem, ali je primeren za neko funkcijo ali ne. Tako da če pač odpiramo nekatere zadeve, ki so sporne, ki niso bom rekla, v duhu, bom rekla, pravne države ali pa celo nekih demokratičnih standardov, je prav, da se pač vsak s tem tudi sooča. In zdaj, ko pač pogledamo kandidatko, kot sem povedala, zagotovo, to, kar ste povedali, bom rekla, vi in njene izkušnje govorijo eno, imamo pa potem na drugi strani tudi nekatera dejanja. Mi velikokrat govorimo o tem, pa imamo različne nevladne organizacije pa različne javne tribune, pa pozivamo o tem, kako je spolna nedotakljivost tisto, kar moramo krepiti, kar moramo narediti korak naprej, da je nasilje nad ženskami ena, bom rekla, pomembnejših točk, ki jim moramo dati mesto, da je… in tako naprej. Veliko nas je, veliko se širokoustimo o tem, kajne, ampak, veste, je pa tako, kajne, ko pa pride do nekih ljudi na sodišču, pa kot da vse skupaj zamre ali pa vse pozabimo. Namreč, tudi kandidatka za podpredsednico je bila v senatu, kajne, kjer je pač zadevo farmacevtko pokrila, kajne? Veste, glejte, meni je pač to ena taka neprijetna zadeva, ker vedno pomislim, ali je pomembno, kdo je na drugi strani, ki je pač neke zadeve očitno zagrešil, ali je to pomembno, ali je pomembna žrtev, ali je pomembna žrtev. In to so zagotovo vprašanja, ki potem dajo eno tako, bom rekla, črno piko nad temi kandidati, ker pač eno govorimo, tudi namenjamo javna sredstva, ko gre za nevladne organizacije, na drugi strani pa potem najprej tožilstvo potem pa še sodišče zadeve spelje tako, da ob 29 odpisanih milijonih družini Janković tudi pri taki zadevi se ni treba bati. Saj jaz vem, kakšno vlogo je imelo sodišče, vem, da gre za senatno odločitev in vse, ampak, veste, to so stvari, ki zagotovo niso tisto, kar bo prineslo, bom rekla, ljudem večje zaupanje v sodno vejo oblasti. Jaz trdim, da ne. Jaz trdim, da bo še kvečjemu kaj slabše. Tako v Slovenski demokratski stranki tega predloga enostavno ne moremo potrditi. Prvič, saj pravim, se mi zdi dosti pišmevuhovsko, da nekdo niti treh stavkov, programskih, ne pove in da je zgolj tam zato, da bo deloval tako, kot meni predsednik Vrhovnega sodišča. Drugič, tudi glede tega sodelovanja pri posameznih postopkih, tretjič pa se mi zdi, da gre tukaj samo za izbor, »dajmo že nekoga, ker ga nimamo.« To pa se mi zdi še najbolj slabo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Želite, državna sekretarka odgovoriti? Izvolite.

Samo mogoče glede tega programa. 62.b člen v drugem odstavku določa, da pač podpredsedniku ob kandidaturi ni treba predložiti programa, tako je v bistvu kandidatka ravnala v skladu z obstoječo zakonodajo. Glede posameznih primerov sojenja, kot je že sama poslanka ugotovila, če na drugih vejah oblasti razpravljamo o sojenju v konkretnih zadevah, potem imamo seveda lahko tudi težave s prijavami kandidatov, kajti v vsaki zadevi, skoraj v vsaki zadevi je vsaj ena stranka nezadovoljna, če so to civilne zadeve, nekdo izgubi, nekdo zmaga, če so kazenske zadeve, ali je oškodovanec nezadovoljen ali je obsojenec nezadovoljen. Tako bi se jaz tu vzdržala komentarja glede obravnave konkretnih zadev.

Hvala.

Hvala lepa.

Anja Bah Žibert, izvolite.

Še enkrat, mogoče me niste, državna sekretarka, razumeli. Jaz nisem rekla, da je ona s čimerkoli kršila, ko ni dala programa. Tudi povedala sem, da sodeluje s predsednikom in da ima za to vse pravice. Jaz sem samo podvomila, da je to v redu. Jaz trdim, da ni. Jaz trdim, da ni in da bi bilo fino, da nekdo, ki kandidira na tako zahtevno funkcijo, pove vsaj dva, tri stavke, kje pa lahko sam, bom rekla, opolnomoči Vrhovno sodišče.

In kot drugo, to, kar ste povedala v drugem delu, je pa zame srhljivo, da vedno ena stranka ni zadovoljna. Zanimivo, kajne, ko je v Janković na drugi strani, je vedno on zadovoljen v tej sodni veji oblasti. Dajte mi povedati, kdaj on ni bil zadovoljen…

Kolegica Bah, dajmo, prosim, ne o konkretnih zadevah…

Ja, saj, o konkretni zadevi. In tudi v tej zadevi ne moremo reči, da ena stranka ni bila zadovoljna, ker tukaj je šlo za zastaranje, spoštovani, tu so se zbrisali prisluhi. To ni isto kot to, da sodišče pač naredi tako kot mora in potem odloči. Tukaj je šlo za to, da pač nekaterih zadev se ni upoštevalo, in te so bile ključne za to gospo. In mislim, da pri tako občutljivih zadevah pač ne moremo samo reči, ena stranka ni bila zadovoljna.

Se opravičujem, ampak odgovorila sem na to, kar je bilo izpostavljeno. Hvala lepa.