Dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 60. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 60. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v sredo 10. januarja s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, ker prehajamo na odločanje o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 72.) (Nihče proti.)

Ugotavljam, da je dnevni red 60. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.

Predsednik Vlade dr. Robert Golob je 4. januarja 2024 Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal, da za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje Matejo Čalušić.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predsedniku Vlade, dr. Robertu Golobu.

Izvolite.

Predsednica, poslanke in poslanci!

Danes predstavljam kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospo Matejo Čalušić.

Mateja Čalušić je diplomirana inženirka agronomije in je v resnici a tipična mogoče za slovensko kmetijstvo, a tipična ne samo zato, ker je mlajša generacija, ne samo zato ker je po študiju agronomije se sicer ukvarjala tudi s svojim področjem, ampak predvsem z delom v družinskem podjetju, ampak a tipična tudi zaradi tega, ker je zame nova generacija politikov, politikov, ki ne živijo v preteklosti politikov, ki razumejo, kaj pomeni skupnost, in ki je v resnici vse svoje življenje profesionalno in tudi osebno namenila povezovanju podeželskih skupnosti. Povezovanju, ki pravi, da kmetijstvo samo po sebi ne more biti sebi namen, da je kmetijstvo najbolj bogato takrat, ko je povezano tudi z vsemi ostalimi spremljajočimi dejavnostmi, od turizma pa tudi do tega, da spravimo hrano neposredno iz njive ali pa iz sadovnjaka ali pa iz oljčnika ali pa vinograda do porabnika, do potrošnika, do tistih, ki jim je hrana v resnici namenjena. In ravno ta koncept, po katerem bomo lahko naše slovenske kvalitetne kmetijske proizvode spravili neposredno do nas potrošnikov, je tisti, ki verjamem, da ga bo znala ona najbolje zagovarjati, ker pozna celotno verigo. Res je, da je ta veriga mogoče bila v njenem primeru vezana samo na slovensko Istro, pa vendar je slovenska Istra en lep primer, zelo lep primer razvoja podeželja v sozvočju s kmetijstvom. In jaz verjamem, da se vsi Slovenci radi podamo v slovensko Istro in tam uživamo tudi v dobrotah, kmetijskih dobrotah, ki jih kmetje v slovenski Istri, tudi tisti, s katerimi je Mateja delala in kateri, iz katerega okolja prihaja, znajo ponuditi slovenskemu potrošniku. Poleg tega je pa v svoji sicer kratki, a plodni politični karieri, kjer je delovala kot podpredsednica Odbora za kmetijstvo, že pokazala eno, dve izjemni kvaliteti. Prva kvaliteta je tista, ki pritiče večini Primorcev in Primork, še posebej Primorkam, da je odprta, pozitivna in zagnana. In druga kvaliteta, ki izhaja iz prve, da je pri enem najtežjih zakonov, to je Zakon o zaščiti živali, odigrala povezovalno in usklajevalno vlogo. In jaz mislim, da ravno zaradi tega, ker je ona v imenu Poslanske skupine Svoboda prevzela usklajevanje med tako zahtevnimi in tako različnimi interesi na področju zaščite živali, se je pokazalo, da je več kot primerna in da bo to znala tudi na ostalih področjih kmetijstva, gospodarstva in prehrane. In zato sem prepričan, da je odlična izbira za novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Hvala.

Hvala lepa.

V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora se je kandidatka 10. januarja 2024 predstavila na seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Poročilo in mnenje odbora ste prejeli in poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predstavila predsednica odbora dr. Vida Čadonič Špelič. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, predsednik Vlade, ministrice in ministri, ostali prisotni, kolegice in kolegi, poslanci, poslanke, slovenska javnost.

Kot je bilo že uvodoma, uvodoma rečeno, se je kandidatka za ministrico Mateja Čalušić predstavila matičnemu odboru 10. 1. V uvodni predstavitvi je kandidatka za ministrico najprej predstavila svojo izobrazbo in delovne izkušnje, v nadaljevanju pa se je osredotočila na predstavitev prioritet, ki jih bo zasledovala kot ministrica in jih je tudi širše predstavila. In sicer, navedla je štiri ključne razvojne koncepte za krepitev vloge kmeta v procesu proizvodnje hrane in celotni verigi preskrbe s hrano, in sicer ohranjanje družinskih kmetij na hribovskih območjih, boljše usmerjanju spodbud za perspektivne in aktivne in razvojno naravnane kmetije, usmerjanju spodbud za prehod na trajnostne oblike obdelovanja zemlje ter spodbujanje nastanitvenega in kulinaričnega turizma. V luči podnebnih sprememb ter drugih kriznih dogodkov je opozorila, da je treba kmetijstvo okrepiti in usmerjati tako, da bo odpornejše. Kandidatka za ministrico je v nadaljevanju predstavitve izpostavila, da kmetijstvo in prehranska varnost razume kot temelj obstoja vsake države, ter sklenila, da mora biti poklic kmeta in kmetice v Sloveniji bolj cenjen. Zavzemala se bo tudi osebno za trajnostno kmetijstvo, trajnostno upravljanje gozdov in večjo prehransko varnost. Poudarila je tudi pomen znanja v kmetijstvu in gozdarstvu in zatrdila, da si bo prizadevala za prenos znanja od kmetov in kmetic ter lastnikov gozdov ter za uvajanje inovativnih tehnologij v vlaganja in raziskave in razvoj. Pridelki bodo tako dobili višjo dodano vrednost, s tem pa si bodo slovenski kmetje postali tudi konkurenčnejši. V luči podnebnih sprememb je kot ključno izpostavila zlasti namakanje in gojenje v rastlinjakih, zavzela se je tudi za ohranitev obstoječih kmetij in spodbujanje mladih, da se odločijo za nadaljevanje kmetovanja oziroma za nakup opuščenih kmetij ter pri tem napovedala podporo kmetijam, na katerih se kmetuje trajnostno in inovativno. Za trajnostni razvoj se je zavzela tudi na področju živinoreje, kjer je poudarila potrebo po sprejemu in uveljavitvi etični in napredni prag za dobrobit živali. Dotaknila se je tudi problematike upravljanja z velikimi smermi, ki sicer spadajo v pristojnost drugega resorja, a izpostavila potrebo po medresorskem dogovoru o učinkovitem izvajanju vseh oblik zaščitnih ukrepov na eni strani ter ozaveščanju o sobivanju pašnih živali z velikimi živalmi, zvermi na drugi strani ter o sodelovanju pri oblikovanju metodologij glede odškodnin za kmete zaradi škode po napadih. Člani in članice odbora so po predstavitvi kandidatki postavili nekaj vprašanj predvsem iz področja vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, področje vinogradništva in vinarstva, področje razpisov in s tem povezano črpanje evropskih sredstev, področje ribištva, področje gospodarjenja z gozdovi ter izsekavanje gozdov, problematika ovir s katerimi se srečujejo mladi prevzemniki kmetij, problematika vrednotenja živil, ki se vključijo v košarico živil, problematika hribovskih kmetij, problematika dostopov kmetov do kmetijskih zemljišč, področje lova in trofejnega lovstva, problematika napada divjadi na živino, problematika kmetovanja na območjih trajnega travinja ter negativne posledice naravnih nesreč in delovanja tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst. Kandidatka za ministrico je odgovorila na zastavljena vprašanja in še dodatno pojasnila članicam in članom svoja stališča. Po končani predstavitvi je odbor sprejel mnenje, da je bila predstavitev Mateje Čalušić, kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustrezna.

Spoštovana Mateja, v svojem osebnem imenu in v imenu Odbora za kmetijstvo se ti tudi zahvaljujem za dosedanje sodelovanje. Hvala lepa.

Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Damijan Zrim. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, spoštovane kolegice in kolegi! Kmetijske politike niso postranega pomena, čeprav imamo velikokrat občutek, da resor kmetijstva, gozdarstva in prehrane potisne na rob in se ga večkrat dojema kot resor, ki nima bistvene teže in vloge in v Poslanski skupini Socialnih demokratov tukaj menimo drugače. Kmetijsko ministrstvo je po mnenju SD eno najpomembnejših, najpomembnejših ministrstev politike in ukrepi, ki jih pripravljamo in oblikujejo na tem ministrstvu, se še lahko dotikajo vsakega človeka, vsakega izmed nas. Kmetijstvo je navsezadnje tudi del gospodarstva, kulture in naravo varstva. Časi za kmete in kmetijstvo so zahtevni tudi zunaj slovenskih meja. V zadnjih dneh so nekatere evropske prestolnice zaradi nezadovoljstva z vladnimi politikami ohromili kmetje, ki zahtevajo več posluha, predvsem pa ukrepov, ki jim vsakodnevnega dela ne bo še dodatno oteževala, ampak jih tudi spodbujala. Na podoben način so svoje nezadovoljstvo aprila letos izkazali tudi slovenski kmetje, ki jim Socialni demokrati sporočamo, da jih slišimo in razumemo.

Spoštovana bodoča ministrica! V SD pričakujemo, da boste tudi vi slovenskim kmetom ponovno prisluhnili, kar pa naj se ne odraža samo z besedami, pač pa s skupno pripravo zakonov in ukrepov, ki bodo slovensko kmetijstvo podprli. V to nikakor ne dvomimo, tudi sam ne. Kmetje in kmetijstvo so temelj naše družbe, so tisti, zaradi katerih imamo polne trgovske police, in tisti, zaradi katerih lahko jemo domačo, lokalno in zdravo prehrano. Vse to pa nikakor ni samoumevno. Podnebne spremembe, vremenske ujme, suše, nestabilnost svetovnih trgov in visoke cene energije, vdor in pritiski tujih poceni živil vprašljive kvalitete, vse to so dejavniki, s katerimi se vsakodnevno soočajo kmetje in kmetice, ki vestno opravljajo svoje poslanstvo. V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je skrajni čas, da izzivom kmetijstva namenimo več pozornosti in energije, torej to, kar si kmetijstvo slovensko zasluži.

Spoštovana kandidatka Mateja Čalušić je zaslišanje na matičnem odboru prestala, danes pa bo na glasovanju tudi dokončno potrjena kot ministrica za kmetijstvo. S tem se težko in zahtevno delo šele začenja. Izzivi so veliki in zahtevni, časi pa nepredvidljivi, zato vam Socialni demokrati, spoštovana kandidatka, sporočamo, da bomo pri iskanju in oblikovanju rešitev še naprej sodelovali tvorno. Vam in vaši ekipi pa želimo uspešno delo. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja poslanska skupina Levica, v njenem imenu dr. Tatjana Greif. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani zbor!

Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prihaja v turbulentnem času, kritičnem tudi za pridelavo hrane, kmete, kmetovanje živali in okolje. Glavni izziv, s katerim se bo nova ministrica srečala je prilagajanje na podnebne spremembe, predvsem v rastlinski pridelavi. Bistven je njihov vpliv prav na kmetijstvo in gozdarstvo. Vreme vpliva na kmetovanje, ekonomski vidik in dostopnost hrane. Podnebne spremembe nosijo višanje temperatur, spremenjen padavinski režim in klimatske ekstreme. Leto 2023 je bilo najtoplejše leto, odkar tečejo meritve. Podnebne projekcije agrometeorologije kažejo na nadaljevanje segrevanja tako tal in prsti. Za Slovenijo se pričakuje 40 več vročinskih dni na leto, to pomeni dober mesec dni več vročih dni, kar pomeni stres tako za poljščine, kot rejno živino. Pomeni zgodnejšo vegetacijo, podaljšuje se rastna sezona, več občutljivost za pozebo. Na poljih so že vidne spremembe fenologij rastlin, pojav novih bolezni, invazivnih vrst. Povečala se bo jakost in pogostost kmetijskih suš po vsej Sloveniji. Modeli kažejo tudi povečanje jakosti padavin. Nalivi z izjemno jakostjo, bodo postali naša stalnica. Do konca stoletja bo količina padavin višja za 40 %.

Kandidatka za ministrico je v svoji predstavitvi pokazala, da se vseh teh dramatičnih dejavnikov dobro zaveda in zaveda se nuje prilagoditev v načinih pridelave hrane v prihodnje. Vsako leto beležimo milijonske škode v kmetijstvu. Rešitev pa ni le v izplačilu višjih odškodnin in višjih subvencij, ampak v tako imenovanem samozaščitnem kmetovanju. Pričakujemo, da se bo kmetijska politika ravnala po vodilih tako imenovanega podnebno pametnega kmetovanja, ki je samozaščitno precizno kmetovanje z optimizacijo rabe vode, manj gnojil in pesticidov, razvojem zaprtih sistemov pridelave v rastlinjakih, uporabo novih tehnologij in umetne inteligence v kmetijstvu. Pri vsem tem je ključno upoštevati velikost kmetij, starostno sestavo kmetij in potrebe trga po varni, zdravi in dostopni hrani.

V času podnebnih sprememb je potrebno zaustaviti izsekavanje gozda za namene povečanja kmetijske pridelave, ob tem, ko se hkrati velike površine kmetijskih zemljišč divje zaraščajo. Lani je bilo v ujmah prizadeto 1,2 milijona kubikov lesa. Letno se poseka 5 milijonov kubikov lesa, priraste pa 7,5 milijonov kubikov lesa. Za vitalnost gozda je ključno spravilo poškodovanega lesa za preprečitev gradacije podlubnikov, pri čemer je problem nedostopnost ogroženih drevesnih sestavov zaradi neprevoznih gozdnih poti. Najbolj ogroženi sta Savinjska dolina in Koroška ravno tam, kjer so bile najhujše poplave, kjer se hudourniki zanemarjajo že več kot 30 let. Država bi morala dati več spodbude pridelavi in uživanju rastlinske hrane, ter zlasti zmanjšati obseg promocije mesa in živilskih proizvodov tudi v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kmetijsko krajino je potrebno zaščititi pred poplavo megalomanskih reklamnih panojev, ki kazijo kmetijske površine ob cestah kamor ne sodijo in vizualno ter drugače onesnažujejo naravo. Potrebno bi bilo regulirati športni trofejni lov kot ubijanje za šport, zabavo in rekreacijo oziroma ubijanje za denar. 14. člen zakona o ohranjanju narave prepoveduje iztrebljanje živalskih in rastlinskih vrst, zato je treba v bodoče pretehtati popolno odstranitev vrst, kot se dogaja z nutrijo. T. i. Tujerodnih vrst ne moremo kriviti za negativni vpliv na habitate, saj le te že stoletja uničuje človek, ruši naravno ravnovesje in odžira življenjski prostor živalim. Prav tako je potrebno dosledno izvajati varovanje zaščitenih živalskih vrst in velikih zveri.

V Poslanski skupini Levica bomo kandidatko za ministrico podprli in ji želimo vso srečo. Hvala.

Hvala lepa. Naslednja Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu magister Borut Sajovic. Izvolite.

Hvala lepa predsedujoča za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, ministrice, ministri, dragi kolegi, spoštovana kandidatka.

Naj kdorkoli kdaj vas vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi zemlja, ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!

To je misel človeka iz okolice Trsta, Iga Grudna, ki se je zavedal, kaj je pomen slovenske zemlje. Gre za meje naše domovine, za teritorij naše države, potem pa za drugo bistveno vprašanje poleg meja, kako mi s tem koščkom naše domovine, naše zemlje, ki nas živi in hrani, delamo in gospodarimo. Povedal vam bom eno zanimivo teorijo iz statistike, ki kaže, da je bila slovenska zemlja pred osamosvojitvijo, v času enoumja, trdega partijskega socializma, manj obdelana, manj zaraščena, kot je danes. So bila obdobja, ko je bilo avstrijsko kmetijstvo pred našim, v letih okrog osamosvojitve smo jih dohiteli. Danes je kmetijstvo Avstrije, Tirolske, Švice in še dela Evrope bistveno naprednejše kot slovensko. Vprašajmo se danes iskreno, kje smo zgrešil. Mi slovensko kmetijstvo, že 30 let pa več politiziramo. Zavedam se teže besede, ki sem jo izrekel. Poglejte statistiko, kdo so bili slovenske ministrice in ministri, veliko veliko večino teh obdobij. In kje smo danes? Takrat, kadar je današnja opozicija na oblasti, takrat je vse v redu, super in fajn, naslednji dan, ko niso več, je vse narobe, in zato so seveda krivi drugi in zato slovensko kmetijstvo potrebuje depolitizacijo, svežino, mladost, energijo in napredek. In vse to so lastnosti, ki jih v skladu z obrazložitvijo predlagatelja, predsednika Vlade, Mateja Čalušić kot naša kolegica lahko pooseblja. Kdo v tej državi je lahko boljši sogovornik mladim kmetom, ki bodo najbolj odgovorni za to, v katero smer bomo državo na kmetijskem področju razvijali naprej. Matejo kolegice in kolegi v poslanski skupini dobro in dolgo poznamo in z veseljem, ponosom jo bomo podprli, ker vemo, da ne bo človek pisarne, ne bo človek svinčnika, pač pa bo oseba, ki bo šla tako kot do sedaj med kmete v Istri, Primorju, zdaj pa tudi drugam. Prekmurje, pogledati na Dravsko polje, kako regulirati Dravo, skupaj z drugimi ministri, da nam ne več odnaša več najboljše kmečke zemlje. Jaz sem prepričan, da se bo v prvih dnevih in tednih oglasila tudi na poplavljenih območjih. Tam so nam plazovi prizadeli številne kmetije, številne družine, težave so v dostopih, težave so v gozdovih. Ja, bo človek terena, dialoga. In s tega mesta politiki slovenski, predvsem tisti, ki ji nasprotuje, v tem delu stališču poslanske ne bom namenil kaj večjih besed, za to bo čas kasneje, moram pa se spoštljivo prikloniti pozitivnih misli, pozitivnim mislim, ki so jih zmogle slovenske kmetijske organizacije in so povedale, da so pripravljene na dialog, na pogovor in dogovor. In prepričan sem, da bodo naši kandidatki imeli ustreznega sogovornika, sogovornico. Kaj je slovensko kmetijstvo? Slovensko kmetijstvo je tisto, kar je kandidatka omenila v svojem programu in v svojem govoru. To so kmečke družine, med 65 in 70 tisoč jih je. Tam imajo ženske pomembno, odločilno vlogo in prav in lepo je, da je ministrica ženska, kajti na podeželju je življenje trdo in težko, pa tudi veselo in ženske znajo določenim zahteva, prisluhniti še bolj človeško, še bolj občutljivo. Slovensko kmetijstvo ni samo poljedelstvo, ni živinoreja, ki ustvarja številne presežke, slovensko kmetijstvo so številne tržne niše. Oljkarstvo, oljkarstvo, za tisto, kar se je naša kolegica zavzemala in praktično skupaj s strokovnimi sodelavci že pripravila zakon. Je tudi sadjarstvo. Veseli so bili njenega odziva in predstavitve prvič v zgodovini tudi slovenske čebelarke in čebelarji, omenjeni so bili v nastopu. Pa ekološki pridelovalci in še kaj. Ministrica ima številne, bodoča ministrica, številne pozitivne človeške lastnosti, da bo to funkcijo znala in zmogla dobro opraviti. Včeraj sem prelistal kliping mnenj. Kemični Franc se je celo oglasil iz Bruslja, ne, tudi eden od bivših ministrov, rekoč, da kandidatka nima politične teže. Kaj res ne? Za njo stoji kot eden največja poslanska skupina v zgodovini te države, za njo stoji Vlada, predsednik Vlade in najmočnejša koalicija, ki jo je ta Vlada imela. V tem in v njenih osebnih in značajskih lastnostih je njena človeška, politična teža in moč in ima vse možnosti, da bo to funkcijo ob sodelovanju vseh opravljala dobro. Slovenski kmetijski problemi so večji od tistega, kar ji očitajo ljudje, ki jo želijo pred volitvami neuspešno diskreditirati. Poglejte si našo zadnjo številko našega zborničnega glasila pred prazniki. Članstvo v zbornici je obvezno. Tam sta nastopili dve opciji. Kaj pa je največji problem slovenskega kmetijstva? Zadaj se je predstavila kandidatka z nalakiranimi nohti in očita, da nevladniki vdirajo na slovenska kmečka dvorišča. Pa dajte no! Kaj res? To je približno tako za lase privlečeno kot očitek, da ne bomo kurili več slovenskega lesa. Teh izmišljotin bo v panični krizi nekaterih, kaj bodo prinesle evropske volitve, še veliko. Eden od uvodničarjev se ukvarja s tem, da se bo v Naturi delalo vse tako, kot se je delalo do zdaj, in tako, kot se komu zahoče. Ni res in ne more biti. Za Naturo dobivamo in koristimo evropska sredstva in plačila in treba bo igrati po pravilih. Očitajo se, samo zdaj v tej Vladi, so problem velike zveri, tisti, ki to očitajo, so številčnost povečevali in dvigovali tri desetletja, nikdar in nikoli ni bilo še vzpostavljeno toliko ravnotežja, recimo na področju medvedov, kot v tem trenutku, pa je takrat, kadar so živali, kadar jih je preveč, so največja žrtev prav živali same. Ampak to ni in ne more biti očitek tej koaliciji ali pa bodoči ministrici. Vse te zadeve bo ministrica naslovila tako, kot je treba.

Očita se nam tudi, da smo posegli v Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici. Česa smo se zares dotaknili? Dotaknili smo se politizacije in funkcionarjev. Katere slovenske kmetije so dobile največje število evropskih sredstev in projektov? Tisti, ki so blizu določenim strankam, in tisti, ki zasedajo visoka funkcionarska mesta v Kmetijsko gozdarski zbornici in še kje, iz katerih struktur je daleč največ zaposlenih na kmetijskem ministrstvu, ki je eno bolj politično obremenjenih s kadri iz samo pravih struktur. Ni problem, iz kje so, problem je, če ne delajo. Ministrici se je podlo očitalo v tem tednu, da ministrstvo ni »kafič«, res ni. V gostinstvu se ve, kdo pije, kdo dela in kdo plača. Kakšen je pa zapis iste strokovnjakinje o stanju na tem področju, citiram: "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je eden najzahtevnejših vladnih resorjev, je v popolnem kadrovskem in organizacijskem razsulu. Vprašanje je, ali ga je sploh še mogoče sestaviti v kolikor toliko delujočo institucijo."

Da. V Poslanski skupini Svoboda, v Vladi, smo prepričani, da izzivom, ki jih je obilica, je naša kandidatka Mateja Čalušić kos in zato bo deležna naše enotne podpore.

Ministrica, srečno v dobro slovenskega podeželja, v dobro slovenskih kmečkih družin, v dobro države in v dobro kmeta. Srečno!