Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 8. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku naj povem, da nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Lenarta Žavbija bo danes nadomestil kolega Jernej Žnidaršič, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O RAZVELJAVITVI UREDBE ŠTEVILKA 524/2013 TER SPREMEMBI UREDB 2017/2394 IN 2018/1724 V ZVEZI Z UKINITVIJO EVROPSKE PLATFORME ZA SRS.

Gradivo k prvi in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 14. decembra 2023, k 3. točki pa 21. 12. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Skrajni rok za obravnavo vseh teh predlogov stališč v Državnem zboru je danes.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnem delovnem telesu, slednji ga je obravnaval na 13. seji 10. januarja 2024 in sprejel mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli.

Sedaj bom prosil državnega sekretarja, gospoda mag. Dejana Židana, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite, mag. Židan.

Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani poslanke, spoštovane, spoštovani poslanci, lep pozdrav ostalim prisotnim. Ker se v tej zasedbi vidimo prvič, dovolite, da tudi tukaj v imenu obeh prisotnih iz MGTŠ vam zaželim prijetno leto 2024.

Pred vami je predlog, predlog, evropski predlog in mnenje Vlade Republike Slovenije, ki se s predlogom komisije strinja, in sicer, da se uredba, ki velja od leta 2013, operativno pa uporablja od leta 2016 naprej, Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov, razveljavi. Razlog je dosti preprost: gre za mehanizem, ki na let..., na letni ravni pomeni strošek okoli pol milijona evrov, na evropski ravni je pa povsem neučinkovit. Če vam povem primer Slovenije. V Sloveniji se letno prijavi za tovrstni način reševanja potrošniških sporov do deset primerov, nimamo v tem trenutku niti ene informacije, da bi kateri od sporov bil uspešno rešen, medtem ko se pa po nekih drugih, tudi alternativnih načinih reševanja sporov v Sloveniji rešuje okoli 220 pritožb, pa se jih 60, torej preden se gre na sodišče, uspešno reši. Tako da mi podpiramo predlog Evropske komisije, da se neko digitalno orodje, ki obstaja in je samo strošek in nima nobenega učinka, razveljavi, in predlagamo, da tovrstno mnenje podprete tudi na tem spoštovanem odboru. Bi pa rad povedal, da to ne pomeni, da se na ravni Evrope odpovedujemo ideji iskanja učinkovitega digitalnega orodja. Mimogrede, tudi v tem trenutku se pa tovrstna direktiva obravnava z željo, da se najdejo neke širše rešitve in tudi za ta konkretni problem. Tako da po mnenju Vlade ukinitev mehanizma, ki ne daje nobenega učinka, je koristna.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar, za dodatno obrazložitev samega stališča Republike Slovenije.

Na 27. seji 9. januarja 2024 je gradivo od 1. in pa tudi do 3. točke, je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih prav tako tudi prejeli. Za dodatno predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta sedaj prosim člana komisije, gospoda Andreja Poglajna. Izvolite, gospod, Poglajen.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi uredbe EU številka 524/2013 ter spremembi Uredbe EU 2017/2394 in EU 2018/1724 v zvezi z ukinitvijo evropske platforme za SRS.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno obrazložitev s strani Državnega sveta, gospod Poglajen. Tako sedaj odpiram razpravo pri tej točki. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni prijavljenih. Končujem razpravo. Ker je predlog stališča daljši, če se strinjate, ga ne bi bral v celoti? Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je bil objavljen na peti in pa seveda tudi šesti strani prejetega gradiva.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UPORABI ZMOGLJIVOSTI ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE NA ENOTNEM EVROPSKEM ŽELEZNIŠKEM OBMOČJU.

Gre za spremembo direktive 2012/34 in razveljavitev uredbe številka 913/2010. Gradivo k drugi in 3. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjeni gradivo je obravnaval na 13. seji 10. januarja 2024 in sprejel mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli. Pri tej točki prosim državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andreja Rajha, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite, gospod državni sekretar.

Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci.

Pred nami je predlog uredbe in stališča, ki ga seveda Vlada podpira o uporabi železniške infrastrukture na enotnem železniškem območju, ki se v Sloveniji nanaša na podjetje Slovenske železnice infrastruktura d. o. o., ki upravlja v Sloveniji z javno železniško infrastrukturo. In ta predlog uredbe, ki bo pravno direktno izvršljiva prenaša pristojnost upravljavca železniške infrastrukture iz nacionalne na evropsko raven za potrebe čezmejnega prometa. Taka delitev se vzpostavlja predvsem za to, da se vsem prevoznikom na železniškem omrežju zagotovi nediskriminatoren dostop do železniških tirov, torej javne infrastrukture. Upravljavci infrastrukture morajo učinkovito upravljati železniški promet in infrastrukturne zmogljivosti. Trenutno se to izvaja na ravni nacionalnih omrežij, medtem pa storitve čezmejnega železniškega prometa zahtevajo boljše usklajevanje med omrežji, kot smo mu priča danes. Predlagana uredba, zato predvsem določa mehanizme za usklajevanje med nacionalnimi upravljavci infrastrukture in drugimi, ki sodelujejo pri izvajanju čezmejnih železniških storitev, to pomeni pravočasno usklajevanje voznih redov vključno z določanjem minimalnih rokov za njihovo uskladitev. Tako se tudi skrajša čas načrtovanja poti iz leta pa pol na eno leto. Prav tako je danes način odpovedi vlakovne poti regulirana precej togo, po sprejetju te uredbe bo to nekoliko prožnejše. Ob tem se zagotavlja učinkovitejše delovanje železniške infrastrukturne zmogljivosti z uvedbo prožnosti v postopek s ciljem zagotovitve večje vloge upravljavcem infrastrukture pri določanju potreb po prevozu. Sami upravljavci infrastrukture bodo tako lahko na primer rezervirali nekatere zmogljivosti, ki bodo dodeljene kasneje. To bo predvsem koristilo storitvam železniškega tovornega prometa, ki jih ni mogoče vedno načrtovati dovolj vnaprej, tako, da bi one po zdajšnjih kriterijih ustrezale načrtovanemu letnemu voznemu redu. Direktiva, oziroma uredba vzpostavlja tudi določene spodbude. To v praksi pomeni penale ali pa tudi ne za upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, s ciljem, da izpolnijo obveznosti v zvezi z zmogljivostjo, zmogljivostmi in se izognejo spremembam v kratkem času, ki bi sicer imele negativne posledice za druge uporabnike omrežja. To pomeni, da se spodbuja, da če nekdo želi uvesti spremembo, da to pravočasno spremeni, v tem primeru ne bo sankcioniran, v kolikor pa bo naredil spremembo ad hoc, hitro, nenačrtovano, bo pa za to kaznovan in bo v tem smislu spodbujen, da se drži dogovora. Hkrati uredba vzpostavlja digitalizacijo postopkov, povezanih z zmogljivostmi, ki bodo pripomogle k večji učinkovitosti storitev in izboljšanju njihove kakovosti. Predlog uredbe predvideva tudi dodatno krepitev regulatornih sistemov na ravni EU, torej vzpostavitev evropske mreže železniških regulatornih organov in ustanovitve neodvisne skupine strokovnjakov za železniški promet.

Slovenija podpira predlog uredbe o uporabi zmogljivosti železniške infrastrukture na enotnem evropskem železniškem območju. V postopku pogajanj pa bo opozorila na nujnost prilagoditve posameznih določb ter na zmanjšanje administrativnega in finančnega bremena upravljavcev kot tudi regulatornih organov, ker zavedati se moramo, da pač večje države imajo večje tudi administrativne kapacitete, večje potrebe, manjše, imamo manjše kapacitete in v bistvu mi želimo, da so, tudi, bom rekel, naše relativno omejene zmogljivosti napram večjim državam, kar se administrativnih bremen tiče, ustrezno upoštevane.

Najlepša hvala za predstavitev.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta pa še enkrat prosim člana komisije, gospoda Andreja Poglajna.

Izvolite, gospod Poglajen.

Predsedujoči, hvala za ponovno besedo.

Komisija za mednarodne odnose in Evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi zmogljivosti železniške infrastrukture na enotnem evropskem železniškem območju, spremembe direktive 2012/34 (EU) in razveljavitvi uredbe (EU) št. 913/2010.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta.

Odpiram razpravo kolegic in kolegov pri tej točki.

Gospod mag. Miroslav Gregorič, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik.

Jaz imam najprej eno opombo, sicer moram reči, da prvič vidim, ampak prosil bi, da je drugič gradivo v slovenščini, v pravilni slovenščini. Jaz sicer nisem lingvist, ampak me pa vrže, ko vidim v stavku, brez da bi bile, mislim, da se to ne, da to ni slovenščina.

Okej, zdaj pa vsebino. Rekli ste, da se prenaša s to uredbo del na, ne vem kam, v Bruselj. To, ali lahko poveste točno, katere pristojnosti se s to uredbo prenašajo v Bruselj? In, ali to pomeni zdaj pri določevanju voznih redov, da se bo nekdo iz Nemčije spomnil, da bi nemški vlak peljal čez Slovenijo in Bruselj o tem odloči in mi pač nimamo pri tem nič. Ali pa, da bo italijanski vlak peljal ali pa avstrijski vlak peljal. Ali lahko majčkeno bolj poveste, kaj se prenaša v Bruselj?

Hvala lepa, oziroma ne vem kam, ne vem kam, kajne, na kateri sekretariat.