Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ostali prisotni na današnji seji! Začenjam 14. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prav lepo pozdravljam!

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo oziroma sodeluje poslanec Lenart Žavbi, ki nadomešča poslanca Miho Lamuta.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama. Po sklicu v ponedeljek, 15. 1. 2024, je Poslanska skupina NSi posredovala predlog, da se dnevni red današnje seje razširi z novo, 3. točko dnevnega reda, in sicer Predlog za sklic javne predstavitve mnenj o Predlogu energetskega zakona (EZ-2, EPA 1223-IX). V zvezi z omenjenim predlogom za širitev sem včeraj Poslanski skupini NSi posredovala dopis z ugotovitvijo, v vednost pa ste ga dobili tudi članice in člani odbora, da ta ne izpolnjuje pogojev za razširitev iz šestega in sedmega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora, saj razlogi za širitev niso nastali po sklicu seje, prav tako pa v predlagani širitvi ne gre za eno izmed zadev, določenih v drugem odstavku 58. člena Poslovnika Državnega zbora. Posledično o predlagani razširitvi odbor ne more in ne bo odločal. Ob tem naj dodatno povem še to, da bo v predlaganem sklicu javne predstavitve mnenj o predlogu energetskega zakona, ki ga je poslanska skupina NSi vložila predhodno že v petek 12. 1. 2024, odbor odločal na eni izmed prihodnjih sej. Ob tem bom poudarila še to, da menim, da bi bilo o tem smiselno odločiti po splošni razpravi o predlogu zakona, ki bo predvidoma opravljena na redni januarski seji Državnega zbora in je to že predvideno s terminskim načrtom za delo v mesecu januarju. Namreč šele po opravljeni splošni razpravi in sprejetju sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bo predlog zakona sploh dodeljen v obravnavo Odboru za infrastrukturo okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu, zato je smiselno z odločitvijo o organizaciji in terminu javne predstavitve mnenj počakati do takrat. Ja, bom še nadaljevala. Na tem mestu pa bom poudarila še to, da javni predstavitvi mnenj ne nasprotujemo ne kot poslanska skupina in ne kot predsednica odbora, se pa mora to zgoditi na pravih podlagah in za to v zrelih okoliščinah, torej tudi po dodelitvi predloga zakona matičnemu delovnemu telesu, ne pa kar tako na pamet in v okviru zgolj in samo politične propagande, tako vsaj ocenjujem vsa vaša zadnja postopanja konkretno v zvezi z energetskim zakonom, ki je bil v mesecu decembru uvrščen v zakonodajni postopek in bo na zahtevo poslanske skupine SDS v mesecu januarju obravnavan najprej s splošno razpravo, kot je to predvideno s Poslovnikom na takšno zahtevo. Vsekakor pa bi pričakovala od poslanske skupine NSi, da v samem predlogu za sklic javne predstavitve mnenj, bi se bolj potrudila in že tudi pri predložitvi navedla vsaj minimalen nabor vprašanj na katera naj se odgovori v okviru javne predstavitve mnenj in tudi povabila vabljenih. Verjetno sem sicer v tem smislu mogoče naivna, ker še vedno mislim, da naše delo ni in ne sme biti samo politično nabijanje kdo ima prav, na primer ravno v primeru drv, ko oboji pravimo, da jih ne smemo izvzeti iz načina ogrevanja naših domov ali pa denimo, ko se oboji zavzemamo za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ampak da smo tukaj dejansko zato, da skušamo pripomoči k čim večjemu strokovnemu izplenu takšne javne predstavitve mnenj. Vsekakor bomo o tem inštitutu, torej o javni predstavitvi mnenj odločali kmalu v okviru zakonodajnega postopka in v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, torej takoj po splošni obravnavi tega zakona v Državnem zboru, ki pa bo, kot sem že rekla, v mesecu januarju.

Zdaj pa še postopkovno ja, kolega Žakelj, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča za besedo. Seveda v novi Sloveniji pozdravljamo to vašo trditev oziroma dejstvo, da ste rekli, da bo sklic predstavitve javnih mnenj, ne moremo se pa strinjati, ne morem se pa strinjati z vašo ugotovitvijo, da gre za politično delovanje, ker dejansko pri tem zakonu gre za tako pomembna vprašanja, bolj široko smo razsvetlili to zadevo že prej, strokovna vprašanja, ki bodo vplivala na vsa področja življenja naših državljank in državljanov, tudi industrije, zato seveda pozdravljamo, da bo čim prej ta javna predstavitev mnenj opravljena, da bo tudi strokovna javnost to lahko obdelala, ne bom pa šel v detajle.

Hvala.

Najlepša hvala, predsedujoča za besedo. Seveda v novi Sloveniji pozdravljamo to vašo trditev oziroma dejstvo, da ste rekli, da bo sklic predstavitve javnih mnenj, ne moremo se pa strinjati, ne morem se pa strinjati z vašo ugotovitvijo, da gre za politično delovanje, ker dejansko pri tem zakonu gre za tako pomembna vprašanja, bolj široko smo razsvetlili to zadevo že prej, strokovna vprašanja, ki bodo vplivala na vsa področja življenja naših državljank in državljanov, tudi industrije, zato seveda pozdravljamo, da bo čim prej ta javna predstavitev mnenj opravljena, da bo tudi strokovna javnost to lahko obdelala, ne bom pa šel v detajle.

Hvala.

Hvala tudi vam. Tako kot sem rekla, bo. Še kolegica Sukič ima proceduralno, izvolite.

Ja, spoštovana. Proceduralno seveda, no proceduralno,, podpiram to kar ste predlagala ker naj javnost ve in izve enkrat za vselej, da tudi v koaliciji drv ne damo. Hvala lepa.

Ja, spoštovana. Proceduralno seveda, no proceduralno,, podpiram to kar ste predlagala ker naj javnost ve in izve enkrat za vselej, da tudi v koaliciji drv ne damo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ker predlog za razširitev dnevnega reda današnje seje torej ne zadostuje zahtevam Poslovnika, je dnevni red določen takšen kot ste ga prejeli s sklicem za današnjo sejo.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo poslala skupina 5 tisoč volivk in volivcev s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 57. seji, 6. 10. 2023, sklenil, da se predlog zakona obravnava po rednem postopku. Državni zbor je o predlogu zakona na 14. seji opravil splošno razpravo in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 22. 9. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 1. 2024, mnenje Vlade z dne 16. 1. 2024, skupno mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zainteresirane Komisije za socialno varstvo delo zdravstvo in invalide z dne 12. 1. 2024 ter večje število pripomb mnenj in stališč k predlogu zakona s strani zainteresirane javnosti oziroma zainteresiranih organizacij. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji odbora koalicijskih poslanskih skupin.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj predloga zakona, to je skupina volivk in volivcev, Ministrstvo za okolje podnebje in energijo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zakonodajnopravna služba ter večje število predstavnikov zainteresirane javnosti oziroma organizacij.

Pričenjamo torej z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in o vloženih amandmajih.

Besedo dajem zdaj predstavnikom predlagatelja, da nam podajo dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Kdo želi besedo v imenu predlagatelja? Lepo prosim, gospa Mateja Sattler izvolite besedo.

Hvala za besedo, predsedujoča. Mateja Sattler, Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, predstavnica predlagatelja. Jaz sem tukaj tudi v imenu prebivalcev občine Kanal ob Soči. Sem namreč tudi občinska svetnica občine Kanal ob Soči.

Predlog novele zakona, ki smo ga s podporo volivk in volivcev vložili v državnozborsko proceduro na sistemski ravni izenačuje sežig odpadkov in sosežig odpadkov v industrijskih pečeh. Izenačitev standardov za sosežigalnice s tistimi, ki veljajo za specializirane sežigalnice odpadkov je nujna in je naša temeljna zahteva od katere ne odstopamo. Izenačitev standardov na sistemski ravni je nujno potrebna, ker odpravlja izredno diskriminatorno nesmiselno in za državljane, ki živimo ob takih obratih zelo krivično ureditev, ki nekatere prebivalce obravnava kot tretjerazredne državljane. Poleg tega trenutna ureditev omogoča sosežigalnicam med katere sodijo tudi cementarne bistveno večje obremenjevanje okolja, kot je to dovoljeno uradnim specializiranim sežigalnicam odpadkov. Poleg tega je pomembna tukaj še ena razlika, in sicer način izvajanja meritev. Za sežigalnice so predpisane polurne mejne vrednosti izpustov emisij, kar pomeni, da morajo sežigalnice odpadkov vsake pol ure zagotavljati predpisane emisijske mejne vrednosti. Za sosežigalnice pa so predpisane samo dnevne povprečne mejne vrednosti, torej 24 urna povprečja, kar pomeni, da sosežigalnice tekom dneva lahko izpuščajo tudi bistveno večje količine, bistveno večje emisije škodljivih snovi. V tem primeru je pomembno le, da jih nato tekom dneva za nekaj časa zmanjšajo na način, da se celodnevno povprečje izravna in s tem zagotovi to tako imenovano in tolikokrat slišano skladnost s predpisi. Poleg tega so za cementarne značilni tudi zelo veliki pretoki odpadnih dimnih plinov, kar pomeni, da smo prebivalci, ki živimo ob takih obratih izpostavljeni še večjim obremenitvam kot naši sodržavljani, ki živijo ob sežigalnicah odpadkov, kar je svojevrsten absurd v bistvu. Dovolite mi, spoštovani, da navedem samo primer. V letu dva 2022 je imela cementarna, sosežigalnica Salonit Anhovo uradno zabeleženih 4 tisoč 834 primerov preseganj po urnih mejnih vrednosti dušikovih oksidov enoiksov, kar pomeni da je bila več kot 30 procentov celotnega časa delovanja v tem istem letu pravzaprav v prekršku oziroma so bile te mejne vrednosti prekoračene, vendar pa se je potem po zaslugi odpustkov kot je štiriindvajset urno povprečje, so se te mejne vrednosti preračunale na štiriindvajset ur in na ta način je potem zagotovila lahko oziroma izkazala skladnost delovanja z okoljevarstvenim dovoljenjem, zato je treba te standarde in takšno delovanje v bistvu zaostriti, kajti te prekoračitve, za katere mi prebivalci, ki živimo ob takih napravah ne vemo kdaj se dogajajo, pomenijo za naše zdravje, za zdravje ljudi, ki so že obremenjeni, ki so bolni. Kaj to pomeni za mamico, ki se z dojenčkom sprehaja tam mimo v tem okolju, tega ne vemo. Še enkrat poudarjam, da se teh prekoračitev v bistvu v lokalnih skup…, da za te prekoračitve izvemo šele po dobrem letu, ko pristojno ministrstvo prosimo oziroma od njih zahtevamo, da nam posredujejo uradne podatke kot informacijo javnega značaja, takrat šele izvemo koliko je bilo teh kršitev in kdaj so se dogajale. Zaradi vsega navedenega je nujno potrebno, da se standardi za sosežig izenačijo s tistimi za sežig v specializiranih sežigalnicah odpadkov. Izenačitev standardov je edina odgovorna, pravilna in pravična odločitev, ki si jo zaslužimo prebivalci in nenazadnje tudi naše okolje v Posočju, ki je že več kot stoletje izpostavljeno eni najbolj umazanih in okoljsko uničujočih industrij. Predlog novele zakona med drugim uvaja tudi določbo, da se na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu. To predlagamo zato, ker pri trenutni, ker je pri trenutni ureditvi zelo veliko izpustov na industrijskih napravah pravzaprav nenadzorovanih in zanje sploh ne vemo. Samo za primer bom spet navedla primer iz Salonita, namreč iz okoljevarstvenega dovoljenja je razvidno, da ima naprava 49 različnih odvodnikov odpadnih snovi, trajne meritve se zagotavljajo samo na glavnem dimniku oziroma na enem izpustu.

Predlog novele zakona uvaja povečanje frekvence poročanja o obratovalnem monitoringu iz letne v mesečno, kar je nujno z vidika ustreznega nadzora in preglednosti delovanja onesnaževanja. Prej sem tudi že povedala zakaj je to nujno potrebno. Cilj predloga zakona je zagotoviti prebivalcem, ki živijo v okolici takšnih obratov, enako raven zaščite kot našim sodržavljanom, ki živijo ob sežigalnicah. Mi s tem predlogom zakona ne zahtevamo ničesar drugega kot samo to, da bi bili deležni enake obravnave kot naši sodržavljani. Ne zahtevamo luksuza, ampak le minimalne standarde, ki bodo pripomogli k odpravi krivic, ki so nam bile prizadejane v preteklosti.

Drage, spoštovane članice, člani odbora, poslanke in poslanci. Čez dober mesec dni bodo minila natanko 4 leta kar smo skupaj sedeli tukaj na takratni skupni seji dveh odborov, in sicer Odbora za zdravstvo in Odbora za infrastrukturo. Več kot štiri leta je že minilo odkar je skoraj 600 slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov s podporo zdravniške zbornice takrat pozvalo odločevalce naj mejne vrednosti teh emisij, torej za vsakršno obremenitev okolja določijo po meri zdravja ljudi in ne po meri onesnaževalcev. V tem času sta se zmenili dve vladi, zgodil se je covid in še mnogo drugih stvari, za nas prebivalce se žal ni spremenilo popolnoma nič oziroma stvari so se spremenile v bistvu na slabše. Prav nasprotno pa je cementarna v lanskem letu obratoval..., obratovala rekordno število ur, prav tako so bili rekordni njeni lanskoletni dobički, ki so se seveda prelili v zasebne avstrijske in italijanske žepe. Prav tako v vsem tem času cementarna ni nikoli skrivala ambicij po povečanju proizvodnje klinkerja in tudi povečanje količine, povečanju količine sežganih smeti v rotacijski peči navkljub ostremu nasprotovanju lokalne skupnosti, v kateri deluje. Če bi se načrti cementarne uresničili, bi to za nas in za naše okolje pomenilo kolaps, dokončno uničenje in tega ne bomo nikoli zapustili.

Dovolite mi samo zaključek, bom kratka. Danes imate spoštovane poslanke in poslanci članice in člani odbora priložnost in odgovornost, da odpravite krivice in glasujete tako kot je prav. Predlog novele zakona ne bo ogrozil obstoja nobenega podjetja, jih bo pa seveda prisilil v nujno potrebne posodobitve. Predlog novele zakona prinaša majhno od rešitev prebivalcem, ki živimo v takih okoljih. Izenačitev normativov izpustov je nujno potrebno urediti na zakonski sistemski, sistemski ravni, saj lahko le na takšen način postane pravno zavezujoča, kar je po našem mnenju nujno potrebno. Vsaka druga alternativa, ki ne bo podprla izenačitve na zakonski ravni, bo še en odpustek onesnaževalcem, za nas prebivalce pa še ena v vrsti praznih obljub in birokratskih predpisov, ki nam in našemu okolju ne bodo prinesle boljših časov. Življenje v čistem in zdravem okolju je pravica vseh nas ne glede na politično prepričanost, status v družbi, socialni položaj, versko pripadnost, politično opredelitev, spolno usmerjenost. Prebivalci srednjega Posočja s podporo več kot 6 tisoč volivk in volivcev zahtevamo nič drugega kot le ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. In danes imate, spoštovani, izjemno priložnost, da prekinete že znano politiko ohranjanja statusa quo, nas podprete v prizadevanjih za čistejše za življenje v čistejšem okolju in seveda podprete to našo predlagano novelo zakona. Hvala.

Hvala za besedo, predsedujoča. Mateja Sattler, Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, predstavnica predlagatelja. Jaz sem tukaj tudi v imenu prebivalcev občine Kanal ob Soči. Sem namreč tudi občinska svetnica občine Kanal ob Soči.

Predlog novele zakona, ki smo ga s podporo volivk in volivcev vložili v državnozborsko proceduro na sistemski ravni izenačuje sežig odpadkov in sosežig odpadkov v industrijskih pečeh. Izenačitev standardov za sosežigalnice s tistimi, ki veljajo za specializirane sežigalnice odpadkov je nujna in je naša temeljna zahteva od katere ne odstopamo. Izenačitev standardov na sistemski ravni je nujno potrebna, ker odpravlja izredno diskriminatorno nesmiselno in za državljane, ki živimo ob takih obratih zelo krivično ureditev, ki nekatere prebivalce obravnava kot tretjerazredne državljane. Poleg tega trenutna ureditev omogoča sosežigalnicam med katere sodijo tudi cementarne bistveno večje obremenjevanje okolja, kot je to dovoljeno uradnim specializiranim sežigalnicam odpadkov. Poleg tega je pomembna tukaj še ena razlika, in sicer način izvajanja meritev. Za sežigalnice so predpisane polurne mejne vrednosti izpustov emisij, kar pomeni, da morajo sežigalnice odpadkov vsake pol ure zagotavljati predpisane emisijske mejne vrednosti. Za sosežigalnice pa so predpisane samo dnevne povprečne mejne vrednosti, torej 24 urna povprečja, kar pomeni, da sosežigalnice tekom dneva lahko izpuščajo tudi bistveno večje količine, bistveno večje emisije škodljivih snovi. V tem primeru je pomembno le, da jih nato tekom dneva za nekaj časa zmanjšajo na način, da se celodnevno povprečje izravna in s tem zagotovi to tako imenovano in tolikokrat slišano skladnost s predpisi. Poleg tega so za cementarne značilni tudi zelo veliki pretoki odpadnih dimnih plinov, kar pomeni, da smo prebivalci, ki živimo ob takih obratih izpostavljeni še večjim obremenitvam kot naši sodržavljani, ki živijo ob sežigalnicah odpadkov, kar je svojevrsten absurd v bistvu. Dovolite mi, spoštovani, da navedem samo primer. V letu dva 2022 je imela cementarna, sosežigalnica Salonit Anhovo uradno zabeleženih 4 tisoč 834 primerov preseganj po urnih mejnih vrednosti dušikovih oksidov enoiksov, kar pomeni da je bila več kot 30 procentov celotnega časa delovanja v tem istem letu pravzaprav v prekršku oziroma so bile te mejne vrednosti prekoračene, vendar pa se je potem po zaslugi odpustkov kot je štiriindvajset urno povprečje, so se te mejne vrednosti preračunale na štiriindvajset ur in na ta način je potem zagotovila lahko oziroma izkazala skladnost delovanja z okoljevarstvenim dovoljenjem, zato je treba te standarde in takšno delovanje v bistvu zaostriti, kajti te prekoračitve, za katere mi prebivalci, ki živimo ob takih napravah ne vemo kdaj se dogajajo, pomenijo za naše zdravje, za zdravje ljudi, ki so že obremenjeni, ki so bolni. Kaj to pomeni za mamico, ki se z dojenčkom sprehaja tam mimo v tem okolju, tega ne vemo. Še enkrat poudarjam, da se teh prekoračitev v bistvu v lokalnih skup…, da za te prekoračitve izvemo šele po dobrem letu, ko pristojno ministrstvo prosimo oziroma od njih zahtevamo, da nam posredujejo uradne podatke kot informacijo javnega značaja, takrat šele izvemo koliko je bilo teh kršitev in kdaj so se dogajale. Zaradi vsega navedenega je nujno potrebno, da se standardi za sosežig izenačijo s tistimi za sežig v specializiranih sežigalnicah odpadkov. Izenačitev standardov je edina odgovorna, pravilna in pravična odločitev, ki si jo zaslužimo prebivalci in nenazadnje tudi naše okolje v Posočju, ki je že več kot stoletje izpostavljeno eni najbolj umazanih in okoljsko uničujočih industrij. Predlog novele zakona med drugim uvaja tudi določbo, da se na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu. To predlagamo zato, ker pri trenutni, ker je pri trenutni ureditvi zelo veliko izpustov na industrijskih napravah pravzaprav nenadzorovanih in zanje sploh ne vemo. Samo za primer bom spet navedla primer iz Salonita, namreč iz okoljevarstvenega dovoljenja je razvidno, da ima naprava 49 različnih odvodnikov odpadnih snovi, trajne meritve se zagotavljajo samo na glavnem dimniku oziroma na enem izpustu.

Predlog novele zakona uvaja povečanje frekvence poročanja o obratovalnem monitoringu iz letne v mesečno, kar je nujno z vidika ustreznega nadzora in preglednosti delovanja onesnaževanja. Prej sem tudi že povedala zakaj je to nujno potrebno. Cilj predloga zakona je zagotoviti prebivalcem, ki živijo v okolici takšnih obratov, enako raven zaščite kot našim sodržavljanom, ki živijo ob sežigalnicah. Mi s tem predlogom zakona ne zahtevamo ničesar drugega kot samo to, da bi bili deležni enake obravnave kot naši sodržavljani. Ne zahtevamo luksuza, ampak le minimalne standarde, ki bodo pripomogli k odpravi krivic, ki so nam bile prizadejane v preteklosti.

Drage, spoštovane članice, člani odbora, poslanke in poslanci. Čez dober mesec dni bodo minila natanko 4 leta kar smo skupaj sedeli tukaj na takratni skupni seji dveh odborov, in sicer Odbora za zdravstvo in Odbora za infrastrukturo. Več kot štiri leta je že minilo odkar je skoraj 600 slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov s podporo zdravniške zbornice takrat pozvalo odločevalce naj mejne vrednosti teh emisij, torej za vsakršno obremenitev okolja določijo po meri zdravja ljudi in ne po meri onesnaževalcev. V tem času sta se zmenili dve vladi, zgodil se je covid in še mnogo drugih stvari, za nas prebivalce se žal ni spremenilo popolnoma nič oziroma stvari so se spremenile v bistvu na slabše. Prav nasprotno pa je cementarna v lanskem letu obratoval..., obratovala rekordno število ur, prav tako so bili rekordni njeni lanskoletni dobički, ki so se seveda prelili v zasebne avstrijske in italijanske žepe. Prav tako v vsem tem času cementarna ni nikoli skrivala ambicij po povečanju proizvodnje klinkerja in tudi povečanje količine, povečanju količine sežganih smeti v rotacijski peči navkljub ostremu nasprotovanju lokalne skupnosti, v kateri deluje. Če bi se načrti cementarne uresničili, bi to za nas in za naše okolje pomenilo kolaps, dokončno uničenje in tega ne bomo nikoli zapustili.

Dovolite mi samo zaključek, bom kratka. Danes imate spoštovane poslanke in poslanci članice in člani odbora priložnost in odgovornost, da odpravite krivice in glasujete tako kot je prav. Predlog novele zakona ne bo ogrozil obstoja nobenega podjetja, jih bo pa seveda prisilil v nujno potrebne posodobitve. Predlog novele zakona prinaša majhno od rešitev prebivalcem, ki živimo v takih okoljih. Izenačitev normativov izpustov je nujno potrebno urediti na zakonski sistemski, sistemski ravni, saj lahko le na takšen način postane pravno zavezujoča, kar je po našem mnenju nujno potrebno. Vsaka druga alternativa, ki ne bo podprla izenačitve na zakonski ravni, bo še en odpustek onesnaževalcem, za nas prebivalce pa še ena v vrsti praznih obljub in birokratskih predpisov, ki nam in našemu okolju ne bodo prinesle boljših časov. Življenje v čistem in zdravem okolju je pravica vseh nas ne glede na politično prepričanost, status v družbi, socialni položaj, versko pripadnost, politično opredelitev, spolno usmerjenost. Prebivalci srednjega Posočja s podporo več kot 6 tisoč volivk in volivcev zahtevamo nič drugega kot le ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. In danes imate, spoštovani, izjemno priložnost, da prekinete že znano politiko ohranjanja statusa quo, nas podprete v prizadevanjih za čistejše za življenje v čistejšem okolju in seveda podprete to našo predlagano novelo zakona. Hvala.

Hvala lepa za vašo dodatno obrazložitev.

Besedo pa dajem zdaj predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin. Izvolite.