Dobro jutro, dober dan!

Predlagam da kar pričnemo z 8. sejo Odbora za zdravstvo.

Vse kolegice in kolege ter vabljene lepo pozdravljam!

Istočasno vas obveščam, da je svojo odsotnost opravičil poslanec Felice Žiža, medtem, ko nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Bojan Čebela, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, mag. Rastislav Vrečko, ki nadomešča nezasedeno mesto in poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 3. januarja 2024 ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Preden preidemo na 1. točko, pa naj tudi povem da poslanca Miha Kordiša po pooblastilu nadomešča dr. Matej Tašner Vatovec.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, po rednem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, in sicer, predlog zakona z dne 26. maj 2023, nato smo prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. januar 2024, mnenje Vlade z dne 27. julij 2023, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 27. december 2023, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 15. junij 2023 ter predlog amandmaja iniciative Glas ljudstva k predlogu zakona z dne 8. junij 2023.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Na seji so bili k obravnavi te točke vabljeni seveda predstavniki predlagatelji, v imenu predlagatelja dr. Vida Čadonič Špelič, predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki Zveze organizacij pacientov ter Zdravniške zbornice Slovenije.

Naj, preden nadaljujemo z obravnavo 1. točke, še povem, da poslanko…, poslanka Anja Bah Žibert nadomešča poslanko Alenko Jeraj.

Pričenjamo torej z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Dajem besedo predstavnici predlagatelja in sicer dr. Vidi Čadonič špelič, da nam predstavi obrazložitev.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Pozdravljeni poslanke in poslanci, vsi vabljeni na današnjo sejo!

Hvala, da ste se je udeležili in da boste lahko še enkrat slišali razloge, zakaj smo se, kot poslanska skupina Nove Slovenije odločili, da vložimo omenjeni predlog zakona. Zdaj, težave v slovenskem zdravstvenem sistemu so nam vsem znane, posebno tem, ki sedimo tukaj. Dogajajo se že vrsto let, tisto, kar pa je zaskrbljujoče, je, da se težave samo kopičijo, rešitev pa ni od nikoder. Kdo je tisti, na račun koga se težave kopičijo, seveda so to pacienti. Ko je Vlada nastopila svoj mandat, je bila ena od reform, ki jo naj bi prvo sprovedla in ki naj bi bila tudi glavna reforma te Vlade, ravno reforma zdravstvenega sistema. Tudi takratni minister, ki je bil povedno tudi podpredsednik Vlade, je obljubljal učinkovito zdravstveno reformo, ob podpori seveda predsednika Vlade, dokler se ni zgodil odstop ministra. Od takrat naprej pa pravzaprav dejansko ne vidimo niti enega koraka, ki bi kazal na to, da bo vladajoča koalicija pravzaprav sploh pristopila k spremembi zdravstvenega sistema in s tem omogočila ljudem, ki vse dlje časa čakajo na zdravstvene storitve, tisto, kar jim omogoča Ustava; se pravi osnovno zdravstveno varstvo.

Da, zdravstveni sistem je star toliko, kot je stara naša država. V tem času smo se naučili, da ne deluje in da deluje vsako leto manj. Torej, treba bo narediti korenite spremembe in ena od korenitih sprememb je gotovo zmanjšanje čakalnih vrst, kajti čakalne vrste se iz leta v leto podaljšujejo in to seveda v breme bolnika, na račun zdravja celotne slovenske populacije. Če bomo delali enako, kot smo delali do zdaj in če bomo samo jamrali, vili roke in seveda obljubljali, pacienti od tega ne bodo imeli nič. Zato smo se v Novi Sloveniji odločili, da vložimo zelo kratek zakon, ob tem pa seveda tudi pogledali, kakšno je stanje v slovenskem zdravstvu in kako dolge so čakalne vrste.

Prebrala bom samo, da osvežimo spomin zadnje podatke NIJZ iz 1. 11., ki govori, da nad dopustno mejo na prve specialistične preglede čaka kar 74 tisoč 152 oseb. Se pravi, da je to zelo velika številka, še večja je številka 137 tisoč 576 oseb, ki čaka na prve preglede in ostale storitve v zdravstvu. V skladu s pravilnikom ki določa stopnje nujnosti in ga je seveda določilo ministrstvo in regulira stopnje nujnosti v javni zdravstveni mreži, je največ čakajočih, tako spet NIJZ, nad nedopustno mejo tisti, ki čakajo z napotnico zelo nujno oziroma zelo hitro, se opravičujem, in to je več kot 14 dni; takih je 74 %. Vemo, da je v skladu s pravilnikom to čakanje lahko tudi obremenjujoče, ne samo za zdravje ampak tudi za življenje, saj se napotni zdravniki odločajo pravzaprav največkrat za to vrsto napotnice, ker ocenjujejo, da rabijo pacienti znotraj 14 dni zdravstveno obravnavo.

Torej, zato smo pripravili zakon, ki pravzaprav pomeni le dopolnitev 80. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v skladu s katerim bi pacient, ki nedopustno dolgo čaka v skladu s pravilnikom Ministrstva za zdravje in v skladu s pravili javne mreže zdravstvenih storitev, torej, da bi ta pacient lahko opravil svojo storitev tudi pri izvajalcu, ki ni znotraj javne zdravstvene mreže, pod enakimi pogoji, kot bi jo opravil v javni zdravstveni mreži in po isti ceni, kar je najbolj pomembno, kot bi jo opravil v javni zdravstveni mreži, storitev bi seveda plačala zdravstvena zavarovalnica. S tem bi, prepričani smo, skrajšali v razumnem roku čakalne vrste, ki se samo podaljšujejo in prepričani smo, da niti ena zdravstvena reforma ne bo uspešna, če ne bo začela z nule, tukaj pa imamo velik primanjkljaj storitev, ki pravzaprav hromijo zdravstveni sistem.

Prepričani smo, da je v Sloveniji premalo ponudnikov zdravstvenih storitev, začenši od zdravnikov, medicinskih sester in ostalega osebja, in če je res temu tako, potem moramo, zato, da bi zaščitili zdravje populacije, v reševanje oziroma skrajševanje čakalnih vrst in s tem z dvigom nivoja zdravstvenih storitev, storitev, vključiti vse kapacitete, ki jih imamo v državi. To pravzaprav že zdaj omogoča zakon, če se pacient odloči, da bo to storitev opravil na teritoriju Evropske unije, zunaj Slovenije, če seveda, tako kot pravimo, mi čaka nad dopustno čakalno dobo. To se pravi, da imamo že zdaj uveljavljen ta sistem, vendar se ljudje za njega ne odločajo iz več razlogov, da bi šli v tujino in bi potem uveljavljali to storitev pri zdravstveni zavarovalnici, mi pa pač predlagamo, da damo prednost zdravju pred političnimi odločitvami, ko še vedno čakamo zdravstveni sistem, torej dajmo ljudem najprej to, za kar vsak dan plačujejo, dajmo jim zdravstveno storitev, kot jo potrebujejo, istočasno pa paralelno pričakujemo, da bo Vlada pač pripravila celovito reformo zdravstvenega sistema. Naš predlog zakona je podprla Zdravniška zbornica kot tudi Komisija Državnega sveta in tudi, če Vlada resno misli to kar govori, da ji je zdravje ljudi na prvem mestu, da bo zagotovila ljudem hitrejšo dostopnost do zdravstvenih storitev, potem bo Vlada naš predlog podprla, mi smo odprti tudi za amandmaje in potem lahko v miru, miru res ni več veliko, ker ljudje čakajo, vendar lažje potem pripravi celovito reformo zdravstvenega sistema, istočasno pa z uveljavitvijo našega zakona pa rešujemo tisto, kar v tem trenutku mislimo, da je najbolj pereče v zdravstvenem sistemu, to pa je, da pacienti, ki plačujejo za zdravstveno storitev, takrat, ko to storitev potrebujejo, je ne dobijo v razumnem času in to se seveda pozna na njihovem zdravju in potem tudi na zdravju celotne populacije.

Toliko za zdaj. V kolikor bo potrebno, se bom še kot predlagateljica vključila v razpravo.

Hvala lepa.

Hvala za dopolnilno obrazložitev.

Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, državnemu sekretarju Marjanu Pintarju, da nam podajo svojo predstavitev glede mnenja zakona.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni gostje, hvala za besedo!

Vlada Republike Slovenije je po seznanitvi s Predlogom novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki posega v 80. člen zakona, oblikovala mnenje, v katerem predlagani dopolnitvi zakona nasprotuje.

Vlada meni, da tovrstne spremembe ni mogoče izvesti zgolj z dodajanjem dveh odstavkov v 80. členu, saj sta po mnenju Vlade določbi nedoločni in dopuščata možnost različnih interpretacij. S predlagano dopolnitvijo 80. člena zakona, bi v sistemsko ureditev posegli s parcialnimi rešitvami, brez upoštevanja vseh vidikov sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji. V skladu z 9. členom Zakona o pacientovih pravicah ima pacient pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mu zaupa svoje zdravljenje. Hkrati ima v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja. V Republiki Sloveniji je uveljavljen sistem zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe. Obveznost vodenja čakalnih seznamov velja le za izvajalce javne zdravstvene službe v mreži javne zdravstvene službe. Prav zato Vlada poudarja, da zgolj dopolnitev 80. člena, ki se nanaša le na zdravstvene storitve, pri katerih se vodijo čakalni seznami, ni ustrezna, če hkrati niso naslovljene določbe, ki urejajo izbiro osebnega zdravnika in določba, ki pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje, da uresničevanje pravice do izbire osebnega zdravnika uredi s splošnim aktom Vlada dodatno ugotavlja, da bi iz predloga, da iz predloga zakona ni jasno, kateri kriteriji bodo uporabljeni pri presoji okoliščin iz prvega odstavka predlaganega novega drugega odstavka 80. člena in sicer gre za zapis, če je pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja presežena najdaljša dopustna čakalna doba.

V nadalje ni razvidno, kako se bo izvajala pacientova pravica do proste izbire izvajalca zdravstvene dejavnosti izven mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, saj slednji ni zavezan k vodenju čakalnega seznama, niti ni jasno, kako bo zagotovljen nadzor nad spoštovanjem vrstnega reda obravnav. Na drugi strani pa vodenje čakalnih seznamov že ureja več členov Zakona o pacientovih pravicah. V petem odstavku 14. člena je denimo opredeljena najdaljša dopustna čakalna doba, v petem odstavku 15. člena je določena omejitev terminov, v desetem odstavku istega člena pa prepoved izvajanja zdravstvenih storitev za paciente, ki niso uvrščeni na čakalni seznam, seveda z upoštevanjem določenih zakonskih izjem, če gre za nujno medicinsko pomoč.

Poudarjam, da je način plačevanja zdravstvenih storitev na podlagi predloga zakona vključenim izvajalcem zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe pomanjkljivo urejen, da v predlogu zakona manjka določitev standarda zdravstvenih storitev, da ni jasno razmerje med zasebnimi izvajalci zdravstvene dejavnosti in Zavodom za zdravstveno zavarovanje, ni jasno kako poteka napotovanje pacienta k izvajalcu zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe, prav tako tudi ni jasno, kako se izvaja nadzor nad izvajanjem storitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe.

Vlada poudarja, da iz predloga zakona ni mogoče izluščiti ali se predlog zakona v okviru pravice do proste izbire omejuje le na prosto izbiro zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti ali tudi drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti oziroma drugih zdravstvenih delavcev, na primer fizioterapevt in podobno.

Drugi odstavek 1. člena predloga zakona, ki določa pravico do izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti namreč ni terminološko usklajen s prvim odstavkom 80. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Vlada še ugotavlja, da je predlagana dopolnitev 80. člena oblikovana kot trajni in ne začasni poseg, sam predlog zakona pa ne vsebuje analize in ocene finančnih posledic. V predlogu zakona prav tako ni pojasnjeno, kako bo sprememba vplivala na druga javnofinančna sredstva, predvsem na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja.

kot je bilo uvodoma izpostavljeno, je upoštevaje vse navedene argumente, Vlada podala odklonilno stališče do predlagane vsebine in ocenila, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa

Hvala.

Naj povem, da tudi poslanca mag. Miroslava Gregoriča nadomešča poslanka Andreja Živic.

Sedaj pa nadaljujemo s predstavitvijo mnenj. Besedo dajem podpredsednici Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Gospa, Monika Ažman, izvolite.

Spoštovana predsedujoča!

Poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, ostali prisotni, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 18. seji 30. novembra lanskega leta. Pri tem se je seznanila z mnenjem Vlade Republike Slovenije s stališčem upravnega odbora Zavoda za zavarovanje Slovenije in pisnim mnenjem Zdravniške zbornice Slovenije. Komisija meni, da bi bilo treba aktualno stanje s čakalnimi dobami v zdravstvu odpraviti čim prej, saj se ne glede na sredstva, vložena v rešitev te problematike v zadnjih treh letih več kot 1 milijon evrov, slednja zgolj še poslabšuje. Razprava, v kateri so člani komisije do predlaganih zakonskih rešitev zavzeli različna stališča, je bila v večjem delu namenjena odzivu na stališča Vlade in upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izrazila sta namreč skrb, da se s predlaganimi rešitvami ruši javno zdravstveno mrežo in dodatno finančno obremenjuje sistem.

Predložene zakonske rešitve so bile po eni strani prepoznane kot eden od možnih odzivov na kritično situacijo s čakalnimi dobami, po drugi pa kot premalo domišljena rešitev, ki bi lahko povzročila veliko težav tudi dolgoročnega značaja. Poudarjeno je bilo, da je vprašanje čakalnih dob kompleksno, zato bi morali pred oblikovanjem ukrepov opraviti podrobnejše analize sistema. Kot možen dodaten ukrep za sprejemanje boljših odločitev povezanih s skrajševanjem čakalnih dob, je bila prepoznana tudi analiza upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, predvsem zdravstvenih domov, s poudarkom na analizi velike fluktuacije kadra, s katero se trenutno sooča predvsem primarna zdravstvena raven.

Kot eno od ključnih odprtih vprašanj povezanih z dostopnostjo zdravstvenega sistema je bila izpostavljena tudi problematika absentizma, ki postaja rak rana, tako za delodajalce kot zdravstveni sistem. Predlagana rešitev vključevanja čistih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v skrajševanje čakalnih dob je bila v razpravi tistega dela članov komisije, ki so bili naklonjeni predlogu zakona, prepoznana kot način za zagotovitev, da se bodo sredstva iz zdravstvene blagajne, ki so zbrana z namenom zagotavljanja zdravstvene oskrbe v Sloveniji tudi porabila. Trenutno se namreč kar nekaj sredstev iz blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja namenja za kritje storitev, ki so izvedene v tujini pri tujih izvajalcih zdravstvenih storitev.

Opozorjeno je bilo tudi na to, da ni utemeljeno ustrezno, utemeljena je ustreznost rešitev v zvezi s skrajševanjem čakalnih dob ocenjevati zgolj na podlagi tega ali vključujejo zgolj izvajalce iz javne zdravstvene mreže ali ne, ampak predvsem z vidika njihovega potenciala, da se to problematiko čim prej razreši. Odprto je bilo tudi vprašanje potrebe po reorganizaciji javnega zdravstvenega sistema, saj poglabljanje težav z dolgimi čakalnimi dobami kaže, da na podlagi trenutnega načina delovanja slednji ni sposoben sam razrešiti nastale situacije. Tisti člani komisije, ki predlogu zakona niso bili naklonjeni pa so ocenili, da bi morale biti rešitve za skrajševanje čakalnih dob v prvi vrsti sistemske narave, usmerjene v zaščito javnega zdravstvenega sistema, predvsem pa bolj dodelane. Izrazili so tudi skrb, da bi ob nespremenjenem številu zdravnikov v državi vključevanje zasebnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v skrajševanje čakalnih vrst lahko imelo zgolj eno posledico, da se bodo iz javne zdravstvene mreže kadri selili v čisti zasebni del zdravstvene dejavnosti in se bo s tem kadrovsko še bolj osiromašilo javni zdravstveni sistem. Pri tem sta bila Vlada in Ministrstvo za zdravje prepoznana kot tista ključna akterja, ki bi morala skrbeti za ukrepe, ki bodo vodili v bolj učinkovit javni zdravstveni sistem. Komisija je po opravljeni razpravi predlogu zakona v okviru glasovanj izrekla podporo.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, ker sem pomotoma vrstni red spremenila, za kar se opravičujem.

Gospa Miroslava Palhartinger, izvolite. Hvala.

Dober dan in hvala za besedo!

ZPS je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog, torej z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. Pripravila je tudi pisno mnenje. Ker k predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi, so vse pripombe iz tega pisnega mnenja še zmeraj relevantne.

Če jih na kratko strnem, se pripombe nanašajo na nepravilnost navedbe v zakonodajnem gradivu, da je veljavna zakonska ureditev v neskladju z 51. členom Ustave, saj ta ustavna določba ne zagotavlja takšne pravice do proste izbire zdravnika, kot jo utemeljuje predlagatelj. Javna zdravstvena služba in javna služba obveznega zdravstvenega zavarovanja sta povezani, kar je prepoznano tudi v ustaljeni ustavno sodni presoji, zlasti pa v odločbi U 1 125/97, iz leta 1998, v kateri je Ustavno sodišče razložilo 80. člen ZZVZZ in ni posegla v ureditev, po kateri zavarovanec sam krije stroške zdravstvenih storitev, opravljenih v samoplačniški ambulanti pri izvajalcih izven javne zdravstvene službe.

Javna zdravstvena služba izvajalcem zdravstvene dejavnosti tudi nalaga določene omejitve, zlasti pa dolžnost, da pacienta ne zavrnejo in da zagotavljajo enako dostopnost do zdravstvenih storitev. Predlagana dopolnitev 80. člena pa izvajalcem izven javne zdravstvene službe ne nalaga izvajanja načela enake dostopnosti, poleg tega pa tudi ne rešuje vseh razmerij do zavarovanca in do ZZZS, kot izvajalca obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar bi lahko predstavljalo kršitev 51. člena Ustave.

Hvala lepa.

Hvala.

Sedaj dajem besedo še preostalim vabljenim na sejo in najprej dobi besedo generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dr. Tatjana Mlakar.

Izvolite.

Lepa hvala, predsednica, za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Povzela bom stališče Zavoda za zdravstveno zavarovanje na predlog zakona, ki pač je izpostavljen v smislu da predlagana ureditev pomeni, da obvezno zdravstveno zavarovanje ni več mreža javne zdravstvene službe, temveč, da bi ZZZS bil dolžan plačevati opravljene zdravstvene storitve vsem izvajalcem, torej tudi tistim izven mreže. Ob tem je treba izpostaviti, da predlog zakona ne zagotavlja neselektivne in celovite obravnave pacientov, to je tudi izvedbo vseh potrebnih laboratorijskih in diagnostičnih storitev. Izvajalec izven mreže nima nobene obveznosti, da pacienta sprejme v zdravljenje. Glede na predlagano ureditev ga lahko sprejme ali pa tudi ne. Posledično lahko pričakujemo, da bodo izvajalci izven mreže v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja izvajali zgolj zdravstvene storitve, ki jim bodo po njihovi oceni zagotavljale profit in se izogibali stroškovno zahtevnim pacientom. Ob tej neceloviti obravnavi se bi lahko dogodilo, da bi dolgoročno vračali paciente nazaj v javni sistem.

Predlagani pristop pomeni usmerjanje sistema v izvajanje profitabilnih zdravstvenih storitev, kar je zgolj v korist izvajalcem izven mreže in ne v korist pacientov. Ob tveganju odliva kadra iz mreže lahko pričakujemo še več težav z dostopnostjo v javni zdravstveni mreži. Ni namreč nobene varovalke, da ne bodo pri izvajalcih izven mreže zdravstvene storitve dejansko opravljali zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki so sicer zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. Predlog zakona prav tako ne določa, da so se vsi izvajalci izven mreže dolžni vključiti v e-zdravje in e-poslovanje z ZZZS. Posledično tudi ni zahtevano, da se zavarovana oseba pri izvajalcu izkazuje s kartico zdravstvenega zavarovanja in da tudi ta izvajalec preverja urejenost zavarovanja. Ni jasno, ali bo torej ZZZS izvajalcu izven mreže plačal tudi zdravstvene storitve, ki so opravljene osebi, ki na primer nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po tej predlagani ureditvi je neustrezna tudi vloga ZZZS, ki naj bi bil zgolj plačnik brez pristojnosti kakršnegakoli nadzora nad izvajanjem storitev izven mreže. Predlagatelj bi po našem mnenju moral zaradi pravne varnosti pacientov že v samem zakonu jasno določiti postopek in merila za ugotavljanje preseganja najdaljše dopustne dobe. V predlogu zakona niso opredeljeni kriteriji preseganja najdaljše dopustne čakalne dobe in ni določeno, kako bo zavarovana oseba seznanjena s preseženo najdaljšo dopustno čakalno dobo. Zaradi teh nejasnosti obstaja tveganje nekontroliranega uveljavljanja pravic izven mreže. Posledično pač ni možno predvideti potrebnih finančnih učinkov. Predlagatelj zakona tudi ne upošteva dejstva, da obstaja trenutno razkorak med čakalnimi dobami, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje in dejanskimi čakalnimi dobami, ki jih prejme pacient, ko se obrne na posameznega izvajalca. Dodatno izpostavljamo, da predlagatelj ni predložil analize trga, to je, katere in koliko zdravstvenih storitev bi izvajalci izven mreže sploh izvedli in kakšne so njihove kadrovske kapacitete. Predlagatelj tudi ocenjuje, da finančnih posledic za državni proračun ni, ni finančnih posledic za blagajno oziroma predlagatelj zakona torej ocenjuje, da bistvenega povečanja odhodkov od zdravstvene blagajne ni pričakovati, pri čemer pa ugotovitev ni podkrepljena s podatki in finančnimi izračuni. V uvodu je le navedeno, da se zaradi skrajšanja čakalnih dob skrajša tudi obdobje uveljavljanja pravic zaradi začasne nezmožnosti za delo in za čas, ko zavarovana oseba čaka na zdravstveno storitev, ter da bi se posledično izdatki ZZZS znižali. V uvodu pa niso ocenjeni izdatki iz naslova zadržanosti od dela. Zaradi predolgih čakalnih dob podatki o številu teh zavarovanih oseb niti niso na voljo oz. se ne evidentirajo glede na razlog zadržanosti. Torej, če bo predlog zakona iz naslova uveljavljanja pravic izven javne zdravstvene mreže povzročil primanjkljaj odhodkov nad prihodki, bo ta sredstva moral zagotoviti državni proračun oz. bo treba zagotoviti drug vir financiranja.

Naj pa zaključim še z dejstvom, ja, težave v zdravstvenem sistemu so znane, ampak tudi rešitve so znane in jih je treba samo s konsenzom podsistemov in deležnikov v zdravstvenem sistemu uveljaviti. In naj povem ponovno, model zdravstvenega varstva, slovenski model zdravstvenega varstva je zelo dober, posnemajo in kopirajo ga mnoge evropske države. Res pa je, da zdravstveni sistem, kamor ta model vgradimo, ne deluje optimalno, to pa zaradi tega, ker ni optimalno upravljanje na različnih nivojih tega zdravstvenega sistema. Zaradi tega predlagamo, da pač realiziramo rešitve, ki jih imamo, in ohranimo v bistvu dober javni zdravstveni sistem, ki lahko s temi rešitvami odpravi tudi vse trenutne anomalije.

Hvala.