Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni gostje, pa seveda vsi, ki spremljate sejo preko televizijskih ekranov!

Pričenjam s 16. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas…, obveščam vas, da je zadržan poslanec Jani Prednik, seje se namreč ne more udeležiti in je pravočasno sporočil tudi svojo odsotnost, ni pa obvestil o nadomestnih članicah in članih.

Torej, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen dnevni red seje takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - REVIZIJSKO POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE "RAČUNOVODSKI IZKAZI IN PRAVILNOST POSLOVANJA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE V LETU 2022".

Komisija revizijsko poročilo z dne 22. 11., ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje obravnava na podlagi 39. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki sem vabil gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča Republike Slovenije, dr. Tatjano Mlakar, generalno direktorico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Besedo za uvodno predstavitev revizijskega poročila sedaj dajem gospe Nataši Musar Mišeljić, vrhovni državni revizorki, ob tem pa opozarjam, da smo prejeli včeraj obvestilo s strani ZZZS, da je, da smo malce časovno omejeni in jaz upam, da bomo v eni uri spravili to sejo skupaj. Tako, da direktorica... / oglašanje iz dvorane/ Saj bodo razumeli, bodo na skupščini razumeli, kako pomemben je Državni zbor.

Tako, da izvolite najprej, gospa revizorka.

Hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni!

Bom v skladu s tem, kar sem slišala, bila čim krajša.

Računsko sodišče je, kar mu nalaga tudi zakon, izvedlo revizijo računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja ZZZS tudi za leto 2022 in posebej sem vesela in bom izkoristila to priložnost, da povem, da smo držali obljubo, ki smo jo dali julija tukaj lansko leto, to je, da bomo poročili za obe blagajni za leto 2022, izdali še v letu 2023 in to je želja tudi, ta trend, za naprej, ta časovna dinamika. Zavodu smo o računovodskih izkazih izrekli pozitivno mnenje, o pravilnosti poslovanja pa mnenje s pridržkom. Zavod je v letu 2022 ustvaril za 3 milijarde, 3 milijarde 941 milijonov prihodkov, kar je 8 % več kot leto poprej, vendar je hkrati ustvaril tudi za 15 % več odhodkov, to je 4 milijarde in 50 milijonov, kar pomeni, da je v letu 2022 ustvaril presežek odhodkov nad prihodki v vrednosti slabih 110 milijonov evrov.

Naše najpomembnejše ugotovitve s področja pravilnosti poslovanja so seveda tiste, ki se tičejo najpomembnejšega dela poslovanja zavoda, to je izplačil za zagotavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Približno dve tretjini odhodkov zavoda predstavljajo transferji izvajalcem zdravstvene dejavnosti in na tem področju ugotavljamo, kot že nekaj let, da zavod v končnem poračunu, v pač posameznih primerih, ne upošteva meril iz splošnega dogovora, ki so pač tam določena za obračun storitev, zaradi česar prihaja do tega, da izvajalcem prizna bodisi manj, bodisi več storitev, kot so jih dejansko opravili, posledica tega so seveda tudi plačila, ki so prenizka ali pa previsoka. Poleg tega smo ugotovili, da zavod na terciarni dejavnosti ni ustrezno preverjal ali so vsi tisti projekti, ki jim v skladu s pogodbami namenja sredstva, dejansko zaključeni in je sredstva nakazoval tudi za projekte za katere dokazil o tem, da so zaključeni, ni imel. Na področju izplačil posameznikom in gospodinjstvom, smo ugotavljali, da zavod pri povračilih storitev in zdravil in medicinskih pripomočkov iz tujine izdaja odločbe bistveno kasneje kot ga k temu zavezuje Zakon o upravnem postopku. Tam je določen rok enega meseca, zavod potrebuje dva meseca ali več za to, da izda odločbe. Po drugi strani pa pri povračilih stroškov zdravstvenih storitev in medicinskih pripomočkov v določenih primerih ta ne temeljijo na odločbi, kar bi spet v skladu z Zakonom o upravnem postopku morala biti podlaga za izplačilo, ampak zavod to imenuje obvestila o povračilu stroškov, izplačuje jih pa celo še pred izdajo tudi teh obvestil. V letu 2022 je stroške skupinske obnovitvene rehabilitacije in zdravstvenega letovanja otrok še kril Zavod za zdravstveno zavarovanje. Temu je namenil slabih 5 milijonov evrov, pri čemer še vedno o teh pravicah ni odločil, kar ga zavezuje zakon v upravnem postopku, ampak je odločanje prenesel na organizatorje programov. Pa to še ni vse. Potem, ko smo pogledali posamezne postopke izbire izvajalcev smo ugotovili, da najmanj v enem primeru ni upošteval meril, ki si jih je določil za izbiro izvajalcev, kar je vplivalo na to koga je izbral za izvajanje teh storitev, hkrati ni zahteval oziroma je toleriral, da so mu izvajalci predložili nepopolna poročila in sicer ravno v tem delu, ki je sporen že zaradi postopka, to je poročila kjer so manjkale navedbe o tem koliko pritožb je organizator prejel na izbiro tega komu bo zagotovil pravico do obnovitvene rehabilitacije oziroma vsebine teh pritožb oziroma tega kakšne odgovore je zavod, in so organizatorji na te pritožbe podali, kljub temu, da so bila torej poročila pomanjkljiva, zavod na to ni odreagiral.

Potem je pa tukaj še nekaj nepravilnosti, ki se nanašajo na poslovanje zavoda v ožjem smislu služb zavoda. Pri javnem naročanju smo ugotovili nepravilnosti v vrednosti najmanj slabih 130 tisoč evrov. Ugotovili smo, da je zavod v svojem notranjem aktu omogočil spregled zahtevane strokovne izobrazbe za zasedbo delovnih mest, kadar je šlo za premestitev pri njemu zaposlenih, kar seveda nima nobene podlage v zakonu, in določenem zneskovno manjše nepravilnosti pa smo ugotavljali še na področju določanja osnovnih plač, mase plače za redno delovno uspešnost, ter pri izplačilu odpravnin in solidarnostnih pomoči. Vse tiste nepravilnosti za katere je to bilo mogoče, je zavod do izdaje revizijskega poročila odpravil, zaradi tega nismo zahtevali od njega predložitve odzivnega poročila, smo pa mu podali še nekaj priporočil za izboljšanje poslovanja na nekaterih področjih. Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo generalni direktorici. Izvolite.

Lepa hvala, predsednik. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Ugotovitve revizije Računskega sodišča za leto 2022, mogoče ne bi ponavljala, ker jih je gospa revizorka zelo natančno predstavila. Zdi se nam pomembno, da je Računsko sodišče ZZZS že več kot 20 let zapored izdalo pozitivno mnenje na računovodske izkaze in to tudi za leto 2022, odzivnega poročila Računsko sodišče ni zahtevalo, saj smo vse njihove zahteve po ugotovitvah na področju pravilnosti poslovanja odpravili že v času izvajanja revizije.

Če dovolite, bi morda svoj uvod aktualizirala, da bo mogoče izhodišče za morebitno nadaljnjo razpravo in seveda tudi pojasnila, če boste imeli še kakšna vprašanja glede zapisnika Računskega sodišča. Izjemno ponosna sem na ZZZS in tudi na strokovne sodelavce, ki so ponovno izkazali visok nivo strokovnosti, kredibilnosti in operativnosti, saj je obdobje zadnjih let dejansko obdobje konstantnih izrednih razmer, ko se dnevno soočamo z interventnimi zakonskimi spremembami, nočnimi verzijami novel in popravkov sprejetih zakonov, ki jih je potrebno sistemsko vključiti v delovanje vsebinske in informacijske podpore, s katero ZZZS povezuje celotni slovenski zdravstveni sistem. Povezani smo z vsakim deloviščem pri vsakem izvajalcu in drugem deležniku v sistemu. Spremembe pa je vedno potrebno implementirati tako, da dopolnitve sistemsko funkcionirajo in da deležniki nimajo težav z evidentiranjem, obračunavanjem ter spremljanjem svojega dela.

Zadnji primer je decembrski interventni zakon, ki je popravljal prejšnje interventne in druge novele zakonov in je bil objavljen 30. decembra, veljati pa je pričel 1. 1. letošnjega leta. Praktično identično velja za Zakon o čezmejnem izvajanju zdravstvenih storitev, ker je zakonodajalec prav tako do zadnjih dni decembra tehtal s spremembami, ki so pričele veljati 1. 1. letošnjega leta. ZZZS je izvedel brezhibno implementacijo, kot so nam sporočili izvajalci in njihove softwarske hiše. Naš informacijski sistem on line za preverjanje veljavnosti zavarovanj in neveljavnosti kart iz zdravstvenega zavarovanja, deluje nemoteno in omogoča zavarovanim osebam uresničevanje njihovih pravic tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s 1. 1.. Godi tudi dejstvo, da je ZZZS tako zaupanja vredna institucija, ki ji vse politične strukture nenehno nalagajo nova vsebinska pooblastila in nove naloge.

Zakon o dolgotrajni oskrbi že iz prejšnje vlade iz leta 2021 nam je naložil nove naloge, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja enako, hkrati pa je ZZZS očitno izjemen strokovni potencial, kar dokazujejo dnevne prošnje ključnih strokovnih in političnih deležnikov v državi, ki se obračajo na ZZZS s prošnjami za pripravo strokovnih mnenj, predlogov, zakonskih sprememb, stališč, podatkovnih analiz in dokumentov. Edini fokus ZZZS je skrb za zavarovane osebe. Vsa namensko zbrana sredstva namenimo izključno za izvajanje zdravstvenih storitev in pravic iz obveznega zavarovanja, seveda strogo po zakonskih pravilih kar nenazadnje preverja tudi vsakoletna revizija Računskega sodišča ob tem pa vztrajno ponavljamo, kateri so tisti organizacijski in ne finančni ukrepi, ki so nujno potrebni, da bomo v izvajalskem smislu dvignili učinkovitost upravljanja in izvajanja zdravstvenih storitev v sistemu. Podatki kažejo, da je prostora za boljšo organizacijo, večji izkoristek kadra, opreme in prostorov pri izvajalcih še precej veliko, zato je naloga vseh sistemov, da te možnosti izkoristimo.

Res je, da so se odgovorni v zadnjih mesecih pričeli osredotočati na potrebe po spremljanju storilnosti, izkoriščenosti kadrov in opreme, nagrajevanja po opravljenem delu in ne po uravnilovki na kadrovsko načrtovanje. Vse to so predlogi, ki jih ZZZS posreduje in predstavlja vsem strokovnim in političnim strukturam že več let. Mnogo več sredstev predstavlja transfer iz ZZZS blagajne v zadnjih petih letih, milijardo in pol več. Žal od tega 1 milijardo za vsebine, o katerih je odločala Vlada sama, plače, višje cene, plačilo po realizaciji, za kar pa nobena vlada ni zagotovila blagajni novega trajnega vira financiranja. Tudi učinka teh ukrepov plačne politike v zadnjih letih ni zaznati, saj plače zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v javnem sektorju niso vezane na produktivnost in kakovost opravljenega dela. Ukrepi, ki so trenutno potrebni, so izključno organizacijski. Merjenje in spremljanje storilnosti in variabilno nagrajevanje učinkovitih in kakovostnih v sistemu, medtem ko bomo urejali te osnovne organizacijske vsebine, pa je potrebno urediti še sistem e-naročanja pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Podatki o čakajočih in čakalnih dobah niso pravilni, postavljanje ukrepov ali predlaganje zakonskih sprememb na osnovi napačnih podatkov, pa ni najboljši sistemski pristop. Število zdravnikov na sekundarju se je v zadnjih desetih letih praktično podvojilo, obseg opravljenih storitev v letu 2022 še vedno ni dosegel obsega opravljenih storitev pred covidnega obdobja, za leto 2023 bomo točne podatke imeli čez nekaj dni, vendar trendi tekom leta 2023, v marsikateri slovenski bolnišnici glede tega niso bili ugodni, tudi zaradi odliva dela kadra v zasebni sektor, ki ga je spodbujala zdaj sicer že ukinjena določba interventnega zakona. Na nek način veseli tudi dejstvo, da določene strukture predlagajo spremembe v zdravstvenem sistemu, kot je na primer angažma vseh kadrovskih kapacitet, tudi tistih ki izvajajo tako imenovane samoplačniške storitve in dejavnost. Z veseljem bomo vse te kadre, ki sedaj delujejo v samoplačniških ambulantah, sprejeli v javni zdravstveni sistem. Še več, na voljo je kar nekaj še ne oddanih programov za izvajanje zdravstvenih dejavnosti na osnovi katerih lahko zdravstveni delavci izven javnega zdravstvenega sistema pridobijo koncesijo za delo v javnem zdravstvenem sistemu pod temi enakimi sistemskimi pogoji. Pomembno pa je, da javni zdravstveni sistem, ki ga vsaj v besedah podpirajo vse strokovne in politične strukture, ohranimo kot učinkovito delujoč sistem, učinkovitost tega delovanja pa je potrebno doseči, meriti in nagrajevati z že omenjenimi organizacijskimi ukrepi. In še, v vsakem organizacijskem sistemu je potrebno načrtovanje. V tako pomembnem in zahtevnem, kot je sistem zdravstvenega varstva, je načrtovanje še posebej pomembno, saj je vsaka družba omejena s finančnimi sredstvi, zato je potrebno opredeliti koliko in katere standarde si lahko privošči. Velja to tudi za sistem zdravstvenega varstva. ZZZS je v vlogi aktivnega kupca, ki ne more in ne sme pavšalno slediti željam izvajalcev po plačilu in cenah, ampak cene določa na osnovi kalkulativnih elementov in stroškovnega spremljanja, ki je v pristojnosti izvajalcev samih. Finančni transferji iz proračuna v blagajno ZZZS še vedno niso zadostni. V letu 2023 smo črpali 283 milijonov evrov, v letu 2024 je predvideno črpanje 420 milijonov evrov, vendar naraščajo ti transferji predvsem zaradi vsakoletnega dviga plač v zdravstvu. Organizacijski sistem iz katerega bo vsak vzel tisto kar si želi in kolikor si želi v praksi, ne deluje. Še več, v neenakost postavlja predvsem naše zavarovance, ki jim je ta sistem namenjen, saj ne odgovarja v celoti na njihove utemeljene potrebe, tega pa predvsem ZZZS ne želi, ker delujemo izključno in samo v korist zavarovanih oseb z enakimi možnostmi dostopa tudi tistih ranljivih. Dostopnost do zdravstvenih storitev je potrebno dvigniti, ampak najprej preveriti ali je trenutna storilnost izvajanja zdravstvenih storitev optimalna oziroma koliko jo lahko še povečamo v korist zavarovanih oseb dokazano, da še precej in to z obstoječimi kapacitetami, in predvsem ugotoviti koliko je tistih, ki na storitve dejansko čakajo, javno objavljeni podatki o številu čakajočih in čakalnih dobah niso točni. Zanje je odgovoren sistem e-naročanja na NIJZ-ju in izvajalci zdravstvenih storitev, ki ga polnijo. To je pač naš prispevek, da bi mogoče spodbudili razpravo in vprašanja, ki pač seveda bodo vezana tudi na pravkar predstavljeno poročilo Računskega sodišča, ob predpostavki, da sem predstavila trenutno stanje, vezano na sistem zdravstvenega varstva.

Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj odpiram razpravo med poslankami in poslanci. Najprej bi sam razpravljal, pa bom samo uvod, samo par vprašanj, potem pa dajem besedo naprej.

Nimam nobenih vprašanj iz samega poročila, gospa direktorica, zaradi tega, ker mislim, da je poročilo jasno, ja, razumem, tudi odziv je bil, če sem prav razumel Računsko sodišče, ni bil niti potreben. Gre pač za sistem, ki je utečen skozi celotno zgodovino ZZZS oziroma že dalj časa in tukaj ne vidim nobenih težav, bi imel pa na splošno par vprašanj.

Vi ste dejali, učinkovitost zdravstvenega sistema je potrebno izboljšati. Jaz se samo sprašujem, koliko je to sploh odvisno od ZZZS, se pravi, učinkovitost zdravstvenega sistema je treba izboljšati. Vemo, kakšno je delovanje ZZZS, vemo kako je sestavljena skupščina, na zelo zakompliciran način, ampak tudi Vlada v tej skupščini nima škarij in platna, da bi lahko rekla, okej, kajne, mi bomo pa tukaj ZZZS pomagali, ker vemo, kako imamo zakompliciran skupščinski sistem ZZZS -ja in da nima Vlada in ne zakonodajna veja oblasti, ta Državni zbor, pri ureditvi na primer sistema delovanja ZZZS, nima, se pravi, ključnih vzvodov, na kakšen način se lahko ta sistem potem takem izboljša. Torej, ali je to naloga na eni strani zakonodajne veje oblasti, izvršilne veje oblasti, izboljšanje, se pravi, kot ste dejali, zdravstvenega sistema, učinkovitosti, ali je to naloga samega ZZZS. Če je to naloga ZZZS, vemo, da tukaj Vlada in zakonodajna veja oblasti imajo pičle možnosti, da se lahko to izboljša, glede na sestavo skupščine.

Druga stvar, dejali ste, dostopnost do zdravstvenih storitev je treba dvigniti, s tem se, mislim, da vsi strinjamo in absolutno, kajne, čakalne vrste. Jaz mislim, da poslušam že od leta 2014, da ne vemo, koliko je dejansko čakajočih, da te številke niso točne. Pa mi povejte, če poslušamo to že enih 10 let, kdo je tisti, ki lahko to končno prečisti? To se zdaj zaenkrat ni zgodilo pod nobeno vlado, da se bo to prečistilo, pod nobenim direktorjem NIJZ-ja se ni zgodilo in pod nobenim direktorjem ZZZS-ja, če bomo samo govorili, bomo to prečistili, da točno dobimo, kdo čaka. Jaz mislim, da vsakdo, ki čaka nad dopustno dobo, je nesprejemljivo. Imamo točen pregled in pravilnike, koliko časa je dopustno, koliko ni dopustno, iz ene storitve, se pravi, se pride takoj na vrsto, za druge ne, ampak, da ne bo pomote, imamo ene stvari, ne vem, če smo, se spomnite, ko smo poslušali generalnega direktorja UKC-ja tukaj, imamo ene stvari, ki so urgentne, res top, kajne, v tej državi; dostopnost urgence, operacij, pa tako naprej, imamo res vrhunsko urejeno, imamo pa ene stvari, ki se čaka pa leta in nam jih ljudje pošiljajo na službene maile, se pravi, ne vem, pregled, operacija kolka, pregled tega, onega, kajne, pride tam, da ne govorimo o zobozdravstvenih storitev, pa nam pošiljajo datume 2025, pa tako naprej. A veste, to, to ljudi vrže s tira in potem se resno sprašujem, v kakšni državi živimo, ker jaz mislim, da smo dovolj bogata država, da nihče ne sme čakati, ne vem, za katerokoli zdravstveno storitev, za katerokoli, več kot 3 mesece. Če pa je treba to prečistiti, pa mi vi povejte, kot generalna direktorica, kdo je tisti, ki lahko to prečisti, seznam čakajočih, ker to venomer poslušamo, pa dajmo enkrat za vselej razčistiti v naslednje pol ure.

Aha še ena stvar in z vami se strinjam, v tako velikem sistemu, ste dejali, je potrebno načrtovanje. Absolutno je ZZZS zelo velik konglomerat, imate par tisoč zaposlenih, ogromno, ogromno stvari in dejali ste naprej, kakšne standarde si lahko privoščimo. Jaz mislim, da Slovenija si lahko privošči najboljše, največje standarde, da imamo pač dovolj visoke proračune, dovolj dobre plače, da lahko si privoščimo dobre standarde. Zakaj je to sploh vprašanje? Jaz mislim, da tukaj vprašanja ni. Glede na našo razvitost, mislim, da imamo že zdaj visoke standarde pri ponujanju zdravstvenih storitev, da pa ni tukaj vprašanje, kakšne ampak najboljše mora biti venomer odgovor, kajne in pri tem je potrebno se pa združiti različne stebre zdravstvenih institucij in zagotavljati te najboljše, najboljše standarde.

Torej najlepša hvala. Jaz sem s tem končal.

Odpiram diskusijo naprej, tukaj sem videl roke med poslanci. / oglašanje iz dvorane/ Ženske prednost, v redu.

Gospa Monika Pekošak, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Hvala za predstavitev.

Jaz sem malo pogledala to poročilo, pa imam enih par vprašanj, pa par ugotovitev. Najbolj me veseli, da glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da ste uredili tako, da bo ta zadeva delovala nemoteno. Videla sem v samem izkazu, da so prihodki večji nekje za 7 %, to je verjetno večja zaposlenost, pa dvig plač, pa vse skupaj, odhodki za 17 % narasli, skupni, da ste pokrivali iz sklada. Zdi se mi to razmerje, kar veliko, razumem tudi energija, da je šla gor. Zanimalo bi me, glede na to, da imate veliko zaposlenih, kaj je toliko, milijon 200 v podjemnih pogodbah? Recimo, verjamem, da je sistem velik, varčevanje mora biti na mestu na vseh področjih. Videla sem tudi na strani 47, da je ravno na račun bolniških zelo velik porast, kajne, ker je bil v letu 2022 teh, se pravi iz 20 oziroma iz 30 na 20 dni, bolniška, tako, da upam, da bo v letu 2024 kaj boljše na podlagi sprejetega zakona, pa me samo zanima prognoza za te številke, za leto 2023, samo toliko, da si znam predstavljati, ali je še naraslo, ja, ali je še naraslo, za 2023? Ja, ali je še naraslo, pa kaj menite za 2024, če ste delali načrte, kako bo v 2024? To me zanima, ker to je lahko v bistvu cela ta razlika za presežek odhodkov nad, presežek odhodkov nad prihodki, ker v letu 2021 vidim, da je bilo pa presežek prihodkov.

Tako, da nisem najbolj razumela, pa bi prosila še enkrat za obrazložitev glede vašega ocenjevanja učinkovitosti delovanja, se pravi, kjer ste predlagali neke rešitve, kako bi boljše uporabili prostor in pa tudi zaposlene oziroma vse te resurse, ki jih imate in pa tudi od kolega Vrtovca me zelo zanima, te čakalne vrste no, kako je s tem, ker dobivamo vsi prav ista vprašanja in tudi jaz sem ena izmed tistih, ko sem morala iti na en pregled, pa sem dobila leto 2027, tako da, hvala lepa.

Jaz?

Ja.

Jaz?

Ja.