Lep pozdrav, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora danes vodil jaz in s tem pričenjam 63. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. To so: gospod Zoran Mojškerc, gospod Franc Breznik, gospod Andrej Kosi. In še par pooblastil imam tu: gospod mag. Dean Premik nadomešča ... Se opravičujem, gospa mag. Alma Intihar nadomešča ... Se opravičujem, malo sem iz forme. Petek je pa sneg je zunaj. Torej gospod mag. Dean Premik nadomešča mag. Almo Intihar, gospod Bojan Čebela nadomešča kolegico Lucijo Tacer in gospod Dušan Stojanovič nadomešča gospoda Gašperja Ovnika. Se opravičujem še enkrat za lapsus.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni: poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, dne 17. 1. pa ste prejeli tudi obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se dnevni red seje razširi z naslednjo točko: A1., in to je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za reforme in rast za zahodni Balkan. To razširitev določa 154. člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red današnje seje odbora kot ste ga prejeli s sklicem in s to razširitvijo.

In prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA REFORME IN RAST ZA ZAHODNI BALKAN.

Gradivo k 1. točki smo prejeli od Vlade 16. 1. k 1. in, 2. točki pa 11. 1. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva 1., k A1. točki v Državnem zboru je 26. 1., k 1. in 2. točki pa danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

In sedaj prosim državno sekretarko gospo Sanjo Štiglic na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Spoštovana državna sekretarka, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Predlog uredbe Sveta in Evropskega parlamenta o vzpostavitvi instrumenta za reforme in rast na zahodnem Balkanu je osrednji del načrta za rast, ki ga je Evropska komisija predstavila skupaj s širitvenim paketom novembra lani. Gre za zakonodajni akt oz. pravno podlago, s katero se ureja dodelitev dodatne finančne podpore državam zahodnega Balkana. Dodatna sredstva bodo namenjena zmanjšanju socialno-ekonomskega razkoraka med državami zahodnega Balkana in državami članicami Evropske unije, kar Vlada podpira. S predlaganim instrumentom za reforme in rast se uresničuje zaveza z vrha Evropskega sveta v Solunu leta 2003, s katero je Evropska unija potrdila evropsko perspektivo zahodnega Balkana, države iz regije pa so podprle skupne vrednote Evropske unije. Cilj je, da se omogoči sprejem uredbe še v sklicu aktualnega Evropskega parlamenta in izplačila državam zahodnega Balkana že v letošnjem letu, kar v Vladi podpiramo. In zaradi navedenega je bilo treba tudi skrajšati roke za obravnavo predloga uredbe tako na Vladi kot v Državnem zboru, zato se zahvaljujemo predsedniku in članom Odbora za širitev dnevnega reda današnje seje s to točko dnevnega reda. Z instrumentom se povečuje pomoč državam zahodnega Balkana za 6 milijard evrov, od katerih je 2 milijardi evrov nepovratnih sredstev in 4 milijarde evrov ugodnih posojil, ki jih bo za države zahodnega Balkana najela Evropska komisija. Vlada ocenjuje, da EU lahko izkoristi svojo sposobnost najemanja posojil pod ugodnimi pogoji in soglaša, da se v zvezi s tem podeli pooblastilo komisiji. Nepovratna sredstva v višini 2 milijardi evrov so vezana na sprejem revizije večletnega finančnega okvira 2021-2027, o kateri bo Evropski svet ponovno odločal 1. februarja letos. Predlagani instrument dopolnjuje instrument za predpristopno pomoč. Njegova glavna značilnost pa je, da bo temeljil na uspešnosti in predhodni pogojenosti. Države Zahodnega Balkana bodo morale podpirati in spoštovati t. i. temelje, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in varstvo manjšin. Poleg navedenih osnovnih pogojev pa bodo morale države izpolnjevati tudi splošne pogoje za plačila, kot so makro finančna stabilnost, dobro javno finančno poslovodenje, preglednost in nadzor nad proračunom in pa tudi pripraviti reformne programe, ki jih bo potrdila komisija. Sredstva bodo zagotovljena preko dveh izvedbenih mehanizmov, in sicer proračunska podpora in pa podpora infrastrukturnim naložbam preko naložbenega okvira za Zahodni Balkan. Prek slednjega se bodo projekti izvajali v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami in razvojnimi bankami držav članic Evropske unije, kar bo pritegnilo dodatna sredstva za naložbe v državah Zahodnega Balkana. Predlog uredbe vsebuje podrobne določbe v zvezi z izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem. Z inštrumentom bo opravljala Evropska komisija, ki bo tudi spremljala izvajanje inštrumenta in pripravila ocene ter poročala svetu in pristojnemu komitološkemu odboru. Pri izvajanju instrumenta pa bo komisija sodelovala z evropsko službo za zunanje delovanje in visokim predstavnikom Evropske unije za zunanje odnose in varnostno politiko. Vlada s tem soglaša. Prizadevali pa si bomo za transparentno izmenjavo informacij glede bistvenih elementov izvajanja uredbe, pri čemer pričakujemo, da bo Evropska komisija upoštevala mnenje sveta. Sredstva se bodo državam Zahodnega Balkana dodeljevala v skladu z metodologijo, ki je določena v prilogi predloga uredbe. Vzpostavljajo se nacionalne ovojnice, delitev sredstev med državami zahodnega Balkana pa se bo izvedla po ključu, ki upošteva število prebivalcev in bruto družbeni proizvod na prebivalca, s čimer Slovenija tudi soglaša. Hvala lepa.

Spoštovana državna sekretarka, hvala lepa za predstavljena izhodišča. Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. S tem torej končujem razpravo. In ker je predlog stališča daljši, ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Tako pa dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na četrti in peti strani prejetega gradiva in prosim člane, da glasujemo.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je s tem stališče sprejeto.

S tem končujem 1.a točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE PROTOKOLA O SPREMEMBI SPORAZUMA O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN JAPONSKO, KAR ZADEVA PROST PRETOK PODATKOV.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. slednjega je obravnaval na 14. seji 17. januarja in sprejel mnenje, ki smo ga tudi prejeli. Prosim gospoda Matevža Frangeža, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi predlog sklepa sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Najlepša hvala, gospod podpredsednik.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko je v veljavi od februarja 2019. Ta sporazum odpravlja trgovinske ovire na področju trgovine z blagom, storitvami in javnih naročil, vsebuje pa tudi poglavje o elektronski trgovini. Takrat vanj niso bile vključene določbe o pretoku podatkov, tako kot je to praksa v kasneje dogovorjenih trgovinskih sporazumih Evropske unije, denimo z Veliko Britanijo ali z Novo Zelandijo, zato s protokolom spreminjamo takrat sklenjen sporazum. Za to, da na ustrezen urejen način zaščitimo podatke, ki so življenjskega pomena tako za gospodarstvo, številna podjetja, ključna sestavina poslovnih modelov in dobavnih verig v številnih gospodarskih sektorjih, seveda pa tudi varovanja osebnih pravic in zasebnosti podatkov ljudi. Takrat, v času zaključevanja pogajanj z Japonsko, stališče EU glede teh vprašanj še ni dozorelo, je bilo še predmet usklajevanj, zato dogovor o teh sestavinah ob sklenitvi samega sporazuma ni bil mogoč, je pa bilo že takrat dogovorjeno posebno revizijsko določilo, ki je predvidelo naknadno dopolnjevanje samega sporazuma s kasneje dogovorjenimi sestavinami glede podatkov.

Pogajanja so se o protokolu začela oktobra 2022, julija lani je pogajalske smernice EU potrdil tudi ta odbor in nato je bil oktobra lani, torej pred nekaj meseci, tudi dosežen dogovor o vsebini protokola. Določbe protokola, ki vsebujejo pravno potrebne prilagoditve obstoječega besedila sporazuma in dogovor glede čezmejnega prenosa podatkov z elektronskimi sredstvi in glede varstva osebnih podatkov bodo tako vključene v obstoječe poglavje o elektronski trgovini. V skladu s prakso EU, že omenjenimi sklenjenimi, kasneje sklenjenimi sporazumi, pa tudi omenjenimi pogajalskimi smernicami, ki so imele tudi mandat tega Državnega zbora, se z dogovorom odpravljajo neupravičene ovire za pretok podatkov na način oblikovanja izčrpnega seznama prepovedanih ukrepov in povezanih izjem. Glede varstva podatkov in zasebnosti pa se priznava izrecno pravico posamezne pogodbenice, torej EU na eni in Japonske na drugi strani, da sama določi ustrezno raven zasebnosti in varstva osebnih podatkov, s čimer se ohranja regulativna avtonomija pogodbenic. Dogovorjena pravila tako dopolnjujejo vzajemno izdani odločbi o ustreznosti za osebne podatke med EU in Japonsko in prinašajo dodatno pravno varnost za podjetja in za ljudi.

Omeniti velja, da v trenutnem geopolitičnem in ekonomskem kontekstu doseženi dogovor pomeni tudi sporočilo nasprotovanja digitalnemu protekcionizmu, ampak na drugi strani hkrati potrjujejo odločenost Evropske unije, da se pri oblikovanju globalnih pravil glede pretoka podatkov in povezane zaščite osebnih podatkov in zasebnosti spoštujejo njene vrednote, regulatorni pristopi in nedvomno v svetu najvišje uveljavljeni standardi. Glede na vse navedeno predlagamo, da Republika Slovenija predlog sklepa Sveta o podpisu protokola o spremembi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko kar zadeva prost pretok podatkov, podpre. Da to naredimo, pa seveda potrebujemo ustrezno podporo in stališče tega odbora. Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar za predstavitev stališča.

Sedaj pa na to temo odpiram razpravo kolegic in kolegov, vidim, da je prijavljen kolega mag. Gregorič. Še morda kdo? Ne.

Torej, kolega Gregorič, beseda je vaša, izvolite.

): Hvala predsedujoči. Hvala tudi državnemu sekretarju Frangežu za predstavitev. Jaz imam samo eno vprašanje. Ali je upoštevano načelo recipročnosti? Hvala.

Hvala za vprašanje.

Načelo je upoštevano, ampak za to, da bo odgovor dovolj izčrpen, glede na znane standarde gospoda Gregoriča, predlagam, da mi pri odgovoru na vprašanje pomaga ga. Suzana Papež Skubic iz našega Sektorja za trgovinsko politiko.

Prosim, da se vi osebno še enkrat predstavite za magnetogram. Hvala.

Pozdravljeni, hvala za besedo. Moje ime je Suzana Papež Skubic z Ministrstva za gospodarstvo. Evropska unija in Japonska imata že zdaj vzajemno izdani odločbi o ustreznosti, ki zagotavlja, da je raven zaščite podatkov med obema entitetama enakovredna, kar pomeni, da obe zagotavljata enako stopnjo zaščite podatkov in zasebnosti. Sicer pa so ta pravila ki so bila dogovorjena enakovredna za obe strani torej za obe strani enakovredno določata na kakšen način se pretok podatkov ne sme omejevati in obe ohranjata tudi enako pravico da sami določata način varovanja osebnih podatkov in zasebnosti tako, da je uveljavljeno tudi to pravilo recipročnosti. Hvala.