Spoštovani članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, cenjeni gostje, spoštovana ministrica prvič na naši seji, prav vsi lepo pozdravljeni, posebno ministrica s svojo ekipo iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Torej pričenjam 27. nujno sejo našega odbora.

Obveščam vas, da imamo nekaj pooblastil, in sicer gospod Jurij Lep nadomešča Bojana Čebelo in poslanka Jožica Derganc nadomešča nezasedeno mesto poslancev Svobode v tem odboru. Pridružila se nam je še Tatjana Greifova, tako da smo res vsi prisotni tukaj in res lahko začnemo z delom.

S sklicem te seje, to je bilo 28. januarja, ste prejeli naslednji dnevni red: Zahteva Državnega sveta za oceno ustavnosti petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici. Ker smo po sklicu te seje s strani Vlade prejeli v obravnavo še predlog stališča, ki ga moramo obravnavati do, in smo ga dobili 19. januarja, ga moramo obravnavati do 2. februarja, smo širili dnevni red s točko 2. in to je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za monitoring odpornih evropskih gozdov. Drugih predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejela. Predvidevam ... Ja, Če želi kdo, tako, če želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu dnevnega reda, predvsem o razširitvi, prosim, če se javi. Tako. Ne.

Zato zdaj glasujemo pravzaprav o razširitvi dnevnega reda. Tako dajem na glasovanje, da dnevni red razširimo z 2. točko, ki sem jo prej prebrala. Prosim, da glasujemo.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 14.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je razširjen dnevni red sprejet.

Zdaj pa res lahko preidemo na obravnavo 1. TOČKE - ZAHTEVA DRŽAVNEGA SVETA ZA OCENO USTAVNOSTI PETEGA ODSTAVKA 12. ČLENA ZAKONA O KMETIJSKO-GOZDARSKI ZBORNICI.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru 18. decembra lani posredovalo navedeno zahtevo Državnega sveta za oceno ustavnosti in mu za izjavitev o njem določilo 30. dnevni rok. Odboru sta bili v zvezi s pobudo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

Gradivo k tej točki dnevnega reda je objavljeno s sklicem, in sicer: zahteva za oceno ustavnosti, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. januar in mnenje Vlade z dne 11. januar letos.

Na sejo so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Torej prehajamo na prvo obravnavo.

Besedo najprej dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Miri Palhartinger.

Izvolite, beseda je vaša.

Dober dan, hvala za besedo.

Torej predmet zahteve Državnega sveta za oceno ustavnosti je peti odstavek 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Izpodbijana zakonska ureditev onemogoča, da bi bili v določene obvezne organe zbornice ter njenih območnih enot izvoljene oz. imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oziroma imenovanju ali so bile v obdobju dveh let pred tem člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani ter generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktor občinske uprave ali tajniki občine. Vlagatelj zahteve meni, da določba krši načelo pravne države iz 2. člena Ustave, načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave.

V mnenju navedbe Državnega sveta tudi povzemamo pripombe ustavnopravne narave, ki jih je ZPS podala v postopku obravnave in sprejemanja izpodbijane zakonske ureditve. Predstavljamo pa tudi potek razprave na seji matičnega delovnega telesa.

Iz vsega tega izhaja, da se je Državni zbor v zakonodajnem postopku s pomisleki, ki so primerljivi pomislekom iz obravnavane zahteve, že seznanil ter jih preučil in se do njih tudi opredelil. Na podlagi teh pomislekov o nesorazmernosti predlaganega posega je bil tako sprejet amandma, s katerim je bila omejitev pasivne volilne pravice zožena le še na ključne organe zbornice ter opuščena omejitev za člane organov političnih strank in javne funkcionarje na lokalni ravni. S prvotno predlaganih štirih je bilo na dve leti pred volitvami oz. imenovanjem skrajšano tudi obdobje ugotavljanja razlogov za omejitev pasivne volilne pravice. Prevladalo je torej stališče, da so bile pripombe, ki so se nanašale na spornost ureditve z vidika 44., 2. in 14. člena ustave, s sprejetjem amandmaja ustrezno upoštevane in na koncu pač mnenje sklenemo s predlogom Ustavnemu sodišču, da zahtevo zavrne.

Hvala.

Hvala lepa za vaše mnenje.

Sedaj pa dajem besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić.

Izvoli.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu spoštovanim poslankam, spoštovanim poslancem ter vsem ostalim!

Na tej točki bi glede na to, ko je bil sam zakon vložen o Kmetijsko gozdarski zbornici, mislim, da vsi vemo, v kakšnem položaju sem takrat bila kot prvopodpisana pod zakon. In potem v vsem kronološkem poteku, ko je Državni svet podal vlogo za oceno ustavnosti se je mnenje Vlade pripravljalo na tisti točki, nisem bila še imenovana kot kandidatka, zato iz transparentnega vidika in vidika integritete kot ministrica predlagam, da predam besedo svojemu strokovnemu sodelavcu, ki je pripravljal mnenje, in na ta način podal obrazložitev mnenja.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Bo to gospod Hafner? Ja.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem skupaj!

Dovolite mi v uvodu, da se pridružim mnenju, ki ga je podala kolegica iz Zakonodajno-pravne službe. Tekom obravnave novele Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici je bil ta krog, za katere je predpisana neizvoljivost, zožen, prav tako je bilo tudi to obdobje iz štirih let zmanjšano na dve leti, tako menimo, Vlada meni, da so bili že s tem ustrezno upoštevani pomisleki, ki so jih podali tako Zakonodajno-pravna služba kot nekateri drugi pravni strokovnjaki.

V uvodu bi izpostavil še to, da je Kmetijsko gozdarska zbornica pravna oseba javnega prava. Torej, zato moramo pri iskanju oziroma pri utemeljevanju te rešitve oziroma skladnosti z Ustavo, izhaja iz iskanja javnega interesa. Cilji zbornice so varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva, svetovanje posameznikom in pravnim osebam, pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva. Vlada Republike Slovenije tako podpira osnovna izhodišča za oblikovanje določb 5. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici. Pri tem se sicer zdaj izpostavlja določba, da organe zbornice ne more biti imenovana oseba, ki je ob izvolitvi, oz. imenovanju ali je bila v obdobju zadnjih devet let pred imenovanjem član organa politične stranke na državni ravni, ponavljam, na državni ravni. Vlada meni, da je treba zgoraj navedeno ureditev presojati predvsem z vidika zagotavljanja javnega interesa. Kljub pomislekom, da ureditev posega v nekatere člene Ustave, tukaj izpostavljam 14. člen Ustave, ki določa temeljne pravice in svoboščine in v nadaljnjem določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, itn.. Vlada Republike Slovenije meni, da ureditev petega odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici temelji na legitimnem, stvarno upravičenem cilju kot je zagotavljanje javnega interesa in zagotavlja transparentnost pri delovanju organov zbornice, kar so osnovna izhodišča za predlagano ureditev.

Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše mnenje.

Zdaj pa odpiram razpravo članov in članic. Sprašujem, če želi kdo razpravljati? (Da.)

Ja, gospod Jožef Horvat. Še kdo? (Ne.) Za zdaj, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Lep pozdrav spoštovana gospa ministrica s sodelavcema, lepo da ste danes z nami!

Cenim vašo korajžo. Zakaj? Zato, ker ste bili, kot ste sami povedali, prvopodpisana poslanka pod to novelo Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici, ki je doživela tekom parlamentarne razprave kar nekaj kritik. Res je, res je, da je tekom parlamentarne obravnave zakon doživel nekaj omilitev, in da to ni zdaj tista trda, najbolj trda oblika tako imenovane depolitizacije v kmetijsko gozdarski zbornici, ampak sami začetki so pa bili, oprostite izrazu, strašljivi. Celo eden od članov Poslanske skupine Svoboda je povedal, da je povod za ta zakon, to boste vi najbolj potrdili, gospa ministrica, prav Tarča, kritična televizijska oddaja, ki jo z zanimanjem spremljamo vsak četrtek. Namen spremembe naj bi bil zagotoviti avtonomijo zbornice in izključiti možnost poseganja politike v njeno delovanje, vendar ravno, gospe in gospodje, ravno ta sprememba pomeni aktualen in nesorazmeren poseg politike v avtonomno upravljanje zbornice. Kaj pomeni avtonomija? Zelo preprosto, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki se nam je večkrat pridružil, večkrat pravi, nič o kmetijstvu brez kmetov. Ali so kmetje podprli to novelo zakona? Ali so podprli? To je zame ključno vprašanje. Pa, da ne nadaljujem zdaj, kar smo vsi že večkrat prebrali in tudi citirali, mnenje Inštituta za ustavno pravo, ki je ocenil, da je predlagana zakonska novela ustavno nedopustna. Res je, tisti prvi predlog. Morda bi zdaj inštitut imel nekoliko blažje mnenje, ampak zanalašč bom citiral in se tukaj referiral na mnenje nekdanjega ustavnega sodnika, dr. Cirila Ribičiča. Zakaj pravim zanalašč? Morda mi bo celo iz mojih krogov, z moje politične strani, moje politične hemisfere očital, da njega omenjam, ker on svetovno nazorsko ne spada v svetovni nazor, ki ga sam zagovarjam, in mu pripadam, ampak po domače rečeno, gospod Ciril Ribičič je v okviru inštituta in tudi njegov sodelavec dr. Domen Končan, sta praktično ta zakon raztrgala in vedno izjemno cenim mnenje Zakonodajno-pravne službe, naše hiše, naše inštitucije, to naše pa moje sodelavke zelo dobro vedo, tokrat žal tega mnenja ne morem podpreti. Ne morem podpreti in se bojim, če bo šlo tako naprej v smislu, to je pač moje mnenje, upam da je še toliko svobode, da ga lahko svobodno artikuliram, gre za razgradnjo zbornice, in če bo šlo naprej, pravim, tudi v tej smeri, da se bo, kot se napoveduje ali pa se je napovedovalo pred časom, šlo v reorganizacijo kmetijsko svetovalne službe, ki sedaj funkcionira znotraj stanovske organizacije, to je Kmetijsko gozdarska zbornica, če se bo še to odvzelo, potem je dejansko oziroma bo postala Kmetijsko gozdarska zbornica samo nek debatni klub, ki ne bo služil prav ničemur. Gotovo pa ne kmetu.

In zaključujem z vprašanjem, zakaj takšen strahovit napad prav na slovensko kmetstvo? Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj se je javil k besedi še gospod Tomaž Lisec. Če želi še kdo naj se javi.

Izvolite, gospod Tomaž Lisec.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica z ekipo, člani in članice odbora, vsem skupaj lep pozdrav!

V Poslanski skupini SDS podpiramo to, kar je pripravil Državni svet, na kar smo tudi opozarjali tekom sprejemanja tega zakona, ko smo opozarjali, da so posamezni stavki tega zelo kratkega zakona po našem mnenju ustavno sporni. Mi želimo, da bi, če že politika, bom rekel, tišči predvsem leva, v to reševanje, da bi Ustavno sodišče imelo možnost odločati o tej zadevi oziroma o tem zakonu oziroma celo v 5. odstavku 12. člena, kjer tudi upamo, da bi Ustavno sodišče odločilo na podlagi svoje strokovnosti, ne pa svojih političnih primesi, ki so na žalost v zadnjem času prevečkrat tudi tema dnevnih zadev glede delovanja Ustavnega sodišča, ampak stvar je takšna kot je.

Tukaj bi tudi nadaljeval s tem, kar je predhodnik povedal. Zelo zanimiv je bil čas vložitve tega zakona, medtem ko smo bili pred koncem razprave na predlog Poslanske skupine SDS, ko smo sklicali izredno sejo glede stanja v kmetijstvu in vseh slabih ukrepov, ki jih je ta vlada sprejela na področju kmetijstva, smo za piko na i dobili ta predlog zakona, kjer je bila morda tudi posledica predhodna oddaja na javni oziroma državni televiziji, kjer se je targetiralo samo eno zbornico. Zdaj, če bi bila ta Vlada konsistentna v svojem delovanju, bi sprejela nek zakon, kjer bi noter dalo, da se morajo vse zbornice obravnavati enako, ampak ne, vi ste šli samo v strikten napad na Kmetijsko gozdarsko zbornico. Nihče ni govoril o Obrtni zbornici, gospodarski zbornici ali kakšnih drugih zbornicah, ki jih imamo ustanovljene po naši zakonodaji, ampak ne, bil je izključno napad na Kmetijsko gozdarsko zbornico, kjer ste povedali, da pač nekaj politikov, ene izven parlamentarne stranke vam ne leži in so vam v napoto in je treba to zbornico nekako v nekem doglednem času spraviti, bom rekel, ali v stečaj ali pa ga dati na nek nivo nekega brezzobega tigra, kar je po mojem mnenju ravno nasprotno v tem o čemer ta Vlada vseskozi govori, stroka, stroka, stroka, dogaja se pa to predpis zakaj politizacija, politizacija, politizacija. In tukaj se ravno to dogaja. Zato v Poslanski skupini SDS ne bomo podprli mnenja Zakonodajno-pravne službe, kljub temu, da je tekom obravnave zakona prišlo do manjših vsebinskih popravkov predloga zakona. Ampak še vedno mislimo, da to, kar se je ta vlada ali pa ta koalicija odločila narediti s Kmetijsko gozdarsko zbornico je v posmeh resni zbornici. In tukaj je tudi moj apel Kmetijsko gozdarski zbornici, da morda pogleda kaj se dogaja v Evropi in tudi sama malo bolj konkretno predstavi tej, bom rekel, anti kmetijski politiki te Vlade.

Najlepša hvala.