Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo odbora, ki je sedaj po desetih minutah odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 29. JANUARJA 2024.

Tudi pri tej točki bom prosil državnega sekretarja, mag. Marka Štucina, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 29. januarja potekalo v Bruslju.

Belgijsko predsedstvo bo v prvem delu zasedanja, ki bo odprto za javnost, predstavilo svoje prednostne naloge za delo Sveta Evropske unije v prvi polovici letošnjega leta s poudarkom na vsebinah, ki jih obravnava Svet za splošne zadeve. Belgijsko predsedstvo bo posebej zaznamovano z vidika izteka mandatov Evropske komisije in Evropskega parlamenta z volitvami v Evropski parlament in parlamentarnimi ter regionalnimi volitvami, ki bodo v Belgiji. Zato bo večina vsebinskega dela skoncentrirana v prvih mesecih in zadnjem mesecu belgijskega predsedovanja.

Ker ste člani in članice obeh odborov že prejšnji teden podrobneje bili seznanjeni s prednostnimi nalogami belgijskega predsedstva, ki jih je na tem odboru predstavila veleposlanica Belgije, naj le ponovno poudarim, da Slovenija te prioritete podpira. Pozdravljamo poudarek na zaščiti demokracije, krepitvi pravne države in zagotavljanju nemotenega prehoda na naslednji institucionalni cikel ter svobodnih in poštenih evropskih volitev. V interesu Slovenije je tudi, da dosežemo dogovor glede vmesnega pregleda večletnega finančnega okvirja.

Poleg tega izpostavljamo velik pomen nadaljevanja dela glede širitve EU in praznovanja 20. obletnice tako imenovane velike širitve, katere del je bila tudi Slovenija, in razpravo o prihodnosti Evrope. Na zasedanju sveta je predvidena orientacijska razprava o svežnju za obrambo demokracije, ki ga je evropska komisija objavila decembra lani. Sveženj je namenjen spopadanju z nevarnostmi tujega vmešavanja ter krepitvi demokratične odpornosti, s spodbujanjem sodelovanja državljank in državljanov v demokratičnih procesih Evropske unije. Sveženj vsebuje predlog direktive, s katerim želi evropska komisija zagotoviti preglednost zastopanja tujih interesov, katerih namen je vplivati na postopke odločanja v Evropski uniji. Predlaga uvedbo skupnih standardov odgovornosti in vzpostavitev registra preglednosti za subjekte, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav. Sveženj vsebuje tudi dve priporočili: prvo o vključujočih in odpornih volilnih procesih v Evropski uniji ter učinkoviti izvedbi volitev v Evropski parlament ter drugo o spodbujanju udejstvovanja in učinkovite udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe v procesih oblikovanja javnih politik.

Slovenija zakonodajni predlog in priporočila Evropske komisije še podrobneje preučuje in bo sprejela stališče v skladu z uveljavljenim postopkom odločanja o zadevah Evropske unije. Prikrito vmešavanje držav zunaj EU predstavlja tveganje za EU kot demokracijo, saj slabi njene demokratične institucije in procese kot celoto. Na to je treba biti še posebej pozoren v času pred prihajajočimi Evropskimi volitvami.

Zato podpiramo prizadevanja Evropske komisije, njeno prepoznavanje tveganj in groženj ter potrebo po uveljavitvi učinkovitih ukrepov za zaščito pred nevarnostmi, s katerimi se soočajo demokracije. Strinjamo se, da je treba povečati varnost, integriteto in odpornost volitev, posebno pozornost pa je treba nameniti ustreznemu ravnovesju med učinkovitim zoperstavljanjem nevarnosti na eni strani ter doslednim spoštovanjem temeljnih načel in vrednot Evropske unije na drugi strani. Menimo tudi, da je treba preučiti skladnost predlogov z nacionalnimi pravnimi redi ter razjasniti nekatera pravna vprašanja, ki se ob tem zastavljajo.

Svet za splošne zadeve bo v okviru okrepljenega letnega dialoga v pravni državi opravil osmo specifično razpravo o stanju vladavine prava. Skladno s sklepi španskega predsedstva, ki je v drugi polovici lanskega leta izvedlo oceno poteka letnega dialoga v pravni državi, bo razprava prvič osredotočena zgolj na štiri države članice: Francijo, Italijo, Španijo in sosednjo Hrvaško. Razprava bo temeljila na poročilu Evropske komisije o vladavini prava za leto 2023, s poudarkom na ugotovitvah nacionalnih poglavij in priporočilih relevantnim državam.

Slovenija ocenjuje, da je specifična razprava v okviru rednega letnega dialoga koristno preventivno orodje, ki preko izmenjave izkušenj in dobrih praks prispeva h krepitvi vladavine prava v Evropski uniji in v posameznih državah članicah. Nov, fokusiran pristop bo omogočil še bolj poglobljeno razpravo in dodatno okrepil dialog v pravni državi.

Naj omenim še, da bosta pod točko razno Slovenija in Nemčija skupaj predstavili skupno pobudo oziroma tako imenovani "nonpaper" o učinkovitejšem širitvenem procesu s predlogi za tehnične spremembe širitvene metodologije. Gre za pobudo, kako pospešiti širitveni proces z novimi metodami glasovanja, na podlagi česar bi lahko prišlo do depolitizacije in s tem do pospešitve širitvenega procesa.

Spoštovani! S tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve v Bruslju in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno predstavitev državnemu sekretarju.

Odpiram razpravo kolegic in kolegov pri 2. točki. Kolega Hoivik se je prijavil.

Izvolite kolega Hoivik.

Hvala lepa, predsedujoči.

Hvala državnemu sekretarju za predstavitev.

Jaz bi se dotaknil šeste točke, torej letnega dialoga v pravni državi.

Zdaj, res je, kot ste navedli, da se bo predvsem osredotočila na štiri države, torej tudi na sosednji dve, Hrvaško in Italijo. Mene pa zdaj zanima, kakšno je stališče Republike Slovenije na aktualno situacijo v Republiki Sloveniji, glede na to, da smo vsi bili seznanjeni s poročilom za leto 2023, zdaj v tem letu pa je prišlo seveda tudi do preobrata. To pomeni, pred tistim obljubljenim dodatkom predsednika Vlade na srečanju s sodniki, o 600. evrih je bilo govora, smo zdaj v letu 2024, kjer stavkajo oziroma, oni sicer rečejo, da ne stavkajo, ker ne smejo po zakonu, ampak vseeno, postopki se zavlačujejo na sodiščih, pri tem trpijo državljani in državljanke in mislim, da je tudi bilo že v medijih, da so, da je Sodniško društvo že pisalo tudi evropski komisarki oziroma predsednici Evropske komisije, Ursuli von der Leyen glede kršitve ustavnih pravic sodnikov in sodnic.

Zato me zanima, ali bo tudi Slovenija na tem srečanju odprla to razpravo, kako si predstavlja materialno neodvisnost sodstva? Kako si predstavlja vladavino prava, če sodna veja oblasti ni zadovoljna s svojim gmotnim položajem in kako bo pač tudi to reševala Slovenija? Saj pravim, to sicer ni tema čisto direktno tega odbora, ampak glede na to, da je seznanjena tudi Evropska komisija s stanjem v Sloveniji, me zanima, ali bo tudi na tem sicer splošnem pogovoru se odprla tudi razprava glede akutne situacije v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa.

Hvala kolega Hoivik. Izvolite.

Hvala predsednik.

Ja, veseli me, da stranka podpira pravosodje. Še pred dvemi leti smo iz iste stranke slišali govorice o krivosodju in ta stranka je tudi več kot leto dni preprečevala imenovanje državnih tožilcev.

Skratka, veseli me, da se je kurz spremenil. Hvala.

/ oglašanje iz dvorane/ Izvolite, kolega Hoivik.

Spoštovani kolega Gregorič, vem, da me zelo dobro poslušate in to, kar ste pa zdajle rekli, pa absolutno sem bil narobe razumljen.

Jaz sem samo prebral oziroma citiral, kar je bilo navedeno v medijih. V Slovenski demokratski stranki nikoli, vsaj jaz ne, nisem označil nobenega sodnika za krivo sodnika ali karkoli, so pa res, se pa porajajo dvomi glede na vse postopke in je že znana zgodba od Depale vasi do Patrie, od afer, ki so bile sprožene, pa ne bomo danes o tej temi.

Tako, da jaz samo govorim o tem, da je Evropska komisija seznanjena, po mnenju sodstva, da so, da se ustavne določbe, ki se dotikajo njihovega gmotnega položaja, da se ne uresničujejo s takim tempom, kot si želijo in me zanima, kako bo to vplivalo tudi na verodostojnost Republike Slovenije, ko bo odprla dialog glede na vladavino prava, na primer v sosednjih dveh državah, Italiji in Hrvaški.

Hvala lepa.

Hvala kolega Hoivik za dodatno obrazložitev.

Vidim, da ni več prijavljenega.

Izvolite, mag. Štucin.

Malo pozornosti samo prosim, kolegi. Izvolite.

Hvala lepa.

Kot je poslanec Hoivik ugotovil tudi sam, Slovenija tokrat ni na agendi Sveta za splošne zadeve. Dialog o vladavini prava je zelo jasno strukturiran in predsedstvo na agendo uvrsti razpravo o štirih državah, to se zgodi trikrat na leto, se pravi, v letošnjem letu bo obravnavanih 12 držav, tokrat bodo obravnavane Francija, Hrvaška, Italija in Španija. Slovenija bo konstruktivno sodelovala v tej razpravi in državam postavila tudi vprašanja.

Zdaj, kar se tiče sodelovanja Slovenije v postopkih Evropske komisije glede vladavine prava, naj poudarim, da vse države članice z Evropsko komisijo sodelujemo v rednih, v rednem dialogu, ki je namenjen pripravi letnega poročila Evropske komisije, kar mislim, da se zgodi nekje poleti, tam so tudi za prejšnje leto, tam so potem tudi navedena priporočila. Mi z Evropsko komisijo na več ravneh vodimo ta dialog, tako, da odgovarjamo tudi v tem dialogu na morebitna vprašanja, pomisleke in dajemo pojasnila. V lanskem, se pravi poročilo za predlansko leto, za leto 2022 je bilo s strani Evropske komisije relativno kritično. Slovenija je bila tudi takrat potem dejansko na agendi Sveta za splošne zadeve, kjer smo odgovarjali na vprašanja držav članic, je pa bilo potem za lansko leto bistveno, bistveno boljše.

Tako, da mi bomo seveda, kot do sedaj, aktivno in konstruktivno ta dialog z Evropsko komisijo vodili in bomo seveda počakali, da bo, da bo poročilo poleti objavljeno in se na to potem tudi ustrezno odzvali.

Hvala.