Spoštovane kolegice in kolegi.

Pričenjamo 27. sejo Odbora za zdravstvo ter vse lepo pozdravljam, v bistvu lep večer.

Obveščam vas, da so se opravičili in se današnje seje ne bodo udeležili trije poslanci, in sicer kolegica Iva Dimic, kolega Felice Žiža in kolega Miha Kordiš, ki so se seveda opravičili.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednji poslanci in sicer: poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič, ki nadomešča poslanca mag. Dejana Premika, poslanec Tomaž Lah, ki nadomešča poslanko Vero Granfol, poslanec mag. Rastislav Vrečko, ki nadomešča nezasedeno mesto, poslanec Tine Novak, ki nadomešča Terezo Novak in poslanka Sandra Gazinkovski, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora in sicer, s sklicem seje ste 17. januarja 2024 prejeli naslednji dnevni red:

1. točka: Kako resne so razmere glede covid-19.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora, zato ker prehajamo na prvo in edino točko dnevnega reda.

1. TOČKA DNEVNEGA REDA - KAKO RESNE SO RAZMERE GLEDE COVIDA-19.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SD za sklic nujne seje odbora z dne 12. januar 2O24, ki je objavljena tudi na spletnih straneh Državnega zbora.

Na seji so bili k obravnavi te točke povabljeni predlagatelji Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v imenu predlagatelja mag. Dejan Kaloh, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, dr. Valentina Prevolnik Rupel ministrica za zdravje, predstavniki UKC Ljubljana, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, predstavniki UKC Maribor, oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Mateja Logar, infektologinja, dr. Janez Tomažič, infektolog in Znanstveno društvo Sledilnik. Prehajamo na obravnavo predmetne zadeve in dajem kar besedo predstavniku predlagatelja, kolegu mag. Dejanu Kalohu. Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za dano besedo. Zdaj najprej pozdrav kolegicam in kolegom, seveda tudi spoštovanje vsem vabljenim, ki so danes tukaj z nami ter državljankam in državljanom.

Zdaj, v Slovenski demokratski stranki smo seveda predmetno zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z naslovom "Kako resne so razmere glede covid-19" klicali ravno zaradi številnih vprašanj državljank in državljanov, ki so se na nas obračali glede situacije covid-19, pogrešajo pa v prvi vrsti predvsem neke ažurne podatke, pogrešajo odzive, ukrepanje s strani Ministrstva za zdravje. Zdaj ravno zaradi tega naj že uvodoma povem, da pričakujem konstruktivno in dostojno razpravo in mi dovolite, da najprej navedem nekaj teh klicev na pomoč s strani naših državljanov. Zapis državljana na omrežju X, 6. januarja 2024 na temo popolne pasivnosti glede obveščanja javnosti o stanju covid-19 v Sloveniji. Takole je zapisal: "V času covida so nas po omrežjih zdravniki, sestre ozaveščali o pomenu bolezni, pomembnosti cepljenja o stanju po domovih, v bolnicah. Zakaj tokrat, se pravi, v tem danem času, tega ni? Ljudje ne vedo, kakšno je stanje. Res, da so na oblasti proti cepilci, pa vseeno. Kakorkoli boste objavili bom delil." Drugič, pismo državljanke, 11. januarja 2024, je romalo na našo poslansko skupino to pismo glede varovanja javnega zdravja kot takega v luči težkih respiratornih obolenj, bilo pa je naslovljeno na našo vodjo poslanske skupine gospo Jelko Godec. Državljan je napisal tako: "Pozdravljena, gospa Jelka. Na vas se obračam s prošnjo, da postavite ministru za zdravje vprašanje, kaj so storili na področju varovanja javnega zdravja in preprečevanja težkih respiratornih obolenj. Stanje na terenu je resno. Obolevajo dojenčki, aktivna populacija in starejši, na pohodu je covid v kombinaciji z gripo, NIJZ pa nič. Sem ji pisala, se pravi, bila je državljanka, in zahtevala resne zdravstvene preventivne ukrepe, ne politične. Naj si ogledajo stanje na pediatriji."

Zdaj, to sta bila seveda dva anonimna, ki pač na X tako ne moremo ugotoviti identitete, ta druga želi ostati neimenovana, jaz sem si pa za pripravo te seje pogledal, kaj je pisala dr. Javornikova. To gre namreč za gospo Jano Javornik, ki lahko rečem, da je po neki politični usmeritvi, po moji oceni levo liberalno usmerjena, se pravi, da covid jasno ne izbira med nekimi političnimi opcijami, in pred dnevi, 20. januarja 2024 je zapisala en daljši sestanek z naslovom "Beda, 1100 dni življenja z dolgim covidom". Njena izpoved. Zdaj, gospa ima to srečo, da dela in živi v Angliji, ker vemo, da je ta razvejana mreža pocovidnih klinikah dobro organizirana. Zdaj, ona se je tudi cepila proti tej bolezni in tako je zapisala, dva pasusa, bom samo citiral: "Tri leta se moje življenje vrti okoli vprašanja, kaj se dogaja s telesom. Zadela sem na covid loteriji, sodeč po burnosti avtoimunskega odziva. To je zdravniški povzetek, ki vselej doda, da je pomembno, da se ne okužim. Hvala za nasvet, da živim v svetu, v katerem skupnost ni kolektivno zavezana javnemu zdravju, ki odmišlja dolgotrajne posledice okužb in normalizira trpljenje. Ne le, da je moj imunski sistem zaradi virusa postaran, tudi diagnoze, ki jih je tako ali drugače sprožil SARS-CoV2, in ki jih nekatere znajo vsaj teoretsko povezati, me uvrščajo v skupino ranljivih.

In drugi del, ker sistemske podpore v mnogih državah ni, vključno s Slovenijo, ki se zdi posebno, v navednicah, odporna proti dolgemu covidu, sem svojo zgodbo javno že večkrat predstavila. Preprosto zato, ker mnogi trpijo, še bolj osamljeni, prezrti, šikanirani, odpuščeni, ker preredko spregovorimo, kako počasni so diagnostični premiki v razpadajočih zdravstvenih sistemih.

Zdaj torej vidimo po teh treh izpovedih, da Slovenija seveda ni nek osamljen otok, ko gre za covid-19 in njegove posledice, o tem pričajo ravno tovrstna pisanja številnih prizadetih državljanov. Zdaj, dovolite še malo skok čez slovenske meje. V Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni, države Evropske unije v začetku decembra 2023 jasno pozval, naj okrepijo kampanje cepljenja proti covid-19 in jim svetoval, naj se pripravijo na morebitno povečanje potreb na urgencah v intenzivni terapiji. Da je covid-19 oz., da ostaja resna grožnja, je pred dnevi posvarila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Zdaj, danes smo januarja 2024. Zdaj, preventivni ukrepi, kot so razkuževanje rok, nošenje zaščitnih mask, medosebna razdalja, zračenje prostorov, da ostanemo doma v znaku okužbe. Zdaj, v času epidemije covid-19 smo lahko vsi nedvomno ugotovili, da so takšni preventivni ukrepi de facto reševali številna življenja in tudi mnoge pred samo okužbo in pa pred hujšim potekom bolezni. Danes takšnih pozivov, priporočil, vsaj mi jih nismo videli ter številni državljani, ki nam pišejo, in zato ravno iz tega naslova imamo danes toliko zaskrbljenih državljanov, ki so izgubili v epidemiji najbližje in lahko iz prve roke povedo, kako hud je covid-19. Jaz bom bolj tudi potem nekaj plastičnih primerov navedel v kasnejšem izvajanju, in seveda zato od pristojnih pričakujejo ukrepe za zaščito njihovega ter na sploh zaščito javnega zdravja.

Zdaj, dovolite mi še, da povzamem oz. citiram nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Milana Kreka, je na Portal Plus, 10. januarja 2024, je objavil en zapis, zelo, bi rekel ekspliciten v naslovu, dejal je namreč, odkar je na oblasti Golob, je covid vzel že 2 tisoč življenj. Potem pa piše: "Bolnišnice poročajo o veliki zasedenosti infekcijskih oddelkov, ljudje ležijo na hodnikih, Infekcijska klinika išče proste postelje na drugih oddelkih, Ministrstvo za zdravje in NIJZ pa še nista sprožila dovolj ustreznih preventivnih ukrepov." Nadaljuje: "Verjetno bi bilo veliko manj mrtvih, če bi Ministrstvo za zdravje in NIJZ bila bolj proaktivna na preventivnem področju in aktivno pristopila k prebivalstvu na področju preprečevanja prenosa covida." Krek zdaj na koncu članka nekako to poantira v tem besednem zajemu, ker ne uporabljamo javnozdravstvenih ukrepov v populaciji, se ne smemo čuditi, da imamo zasedene vse postelje, da se iščejo postelje po ostalih oddelkih, in da bomo imeli nove umrle tudi zaradi slabe javno zdravstvene politike, za katere je najbolj politično odgovorna ministrica za zdravje, strokovno pa zdravstvene inštitucije, ki so zadolžene za preventivno delovanje.

Zdaj tudi mediji so potem začeli biti plat zvona na to temo. Jaz verjamem, mi, štajerski poslanci, še kdaj pogledamo kakšen Večer, ne glede na to, da so se zdaj sicer preselili pod eno drugo streho. Pred dnevi, mislim, da včeraj, so napisali članek z naslovom: "UKC Maribor, vrh okužb dihal je tukaj, na pediatriji zasedeni vsi respiratorji. Na Pediatrični kliniki UKC Maribor in na njegovem infekcijskem oddelku so razmere zaradi sezone okužb dihal težke. Več kot lani je okužb z respiratornim sincicijskim virusom in angin, te so tudi v težjih oblikah, seveda je tudi prisotna gripa, pa tudi covid. Kar se tiče naših malčkov, naših najmlajših državljanov, imajo to srečo - vsaj tako zdravniki -, da povzroča težave pri covidu, če imajo še kakšno drugo okužbo." Lahko rečem samo hvala bogu, da je temu tako.

Pod drugim segmentom bi rad predstavil finančni aspekt boja zoper covid-19, ki gre iz državnega Erarja. Konec oktobra 2022 je koalicija v Državnem zboru sprejela interventni zakon, s katerim je za leto 2023, delno tudi za leto, ki se je že začelo s polnim zamahom, se pravi v letu 2024, zagotovila zelo veliko davkoplačevalskega denarja ravno za nujne ukrepe za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19. Naj vam jih nekaj naštejem. Za izvajanje mikrobioloških preiskav, sekvenciranja in spremljanja virusa v odpadnih vodah ter natančno karakterizacijo variantnih virusov 2 milijona evrov, za samotestiranje 79,2 milijona evrov, za podaljšano obravnavo 3,5 milijona evrov, za zdravljenje s kisikom 410 tisoč €, za naloge s področja javnega zdravja 8,7 milijona evrov; tu pa gre za storitve opravljanja koordinacije, vključno z zagotovitvijo delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranje gibanja virusa. Torej, šlo naj bi za delo epidemiološke službe, storitev pridobivanja beleženja podatkov v zvezi s covidom, modeliranje podatkov, napoved trendov gibanja, vzdrževanje IT infrastrukture, itd. Se pravi, vidimo, gre za velike milijone, ki so bili namenjeni za boj s covid-19. Kot vidimo, je še vedno zelo prisoten med nami, zato je javnost, kot sem rekel, ti zaskrbljeni državljani in državljanke so vsekakor upravičeni do pojasnil, kje in na kakšen način se zdaj v njihovih življenjih to čuti, se pravi pri zaščiti njihovega zdravja ter javnega zdravja nasploh. Kam so šla vsa finančna sredstva? Jaz mislim, da bo Ministrstvo za zdravje to transparentno in jasno pojasnilo.

Tudi pri 33. členu interventnega zakona je recimo navedeno: "Iz sredstev proračuna Republike Slovenije se zagotovijo dodatna sredstva za naloge s področja javnega zdravja, ki jih NIJZ izvaja v zvezi s covidom-19, in sicer upravljanje in koordinacija odziva na covid-19, vključno z zagotavljanjem delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranjem gibanja sars-cov2 in odzivom na dolgotrajne posledice covid-19 in vzdrževanje in nadgradnjo aplikacije Ostani zdrav. Ne glede na zakonsko določbo je potem na vladnih straneh. 31. Marca 2023, se pravi pred slabim letom, so oblastniki navedli, da glede na trenutno epidemiološko sliko v Evropi in ukinjanje uporabe aplikacije v državah članicah Evropske unije bo z 31. marcem 2023 aplikacija Ostani zdrav prenehala delovati tudi v Sloveniji. Okej, potem mine spet skoraj leto dni in potem najdemo spet na taisti vladni strani 4. januarja 2024, se pravi pred dvema tednoma, nekdo se je zdaj očitno zbudil iz zimskega spanca in objavil sledeče: "Na Ministrstvu za zdravje redno spremljamo epidemiološko situacijo vseh nalezljivih bolezni, kamor spada tudi covid 19. Na tem področju tesno sodelujemo s strokovnjaki epidemiologi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, torej z NIJZ, ki redno spremljajo epidemiološko sliko v državi in širše in na osnovi te pripravljajo strokovna priporočila za zajezitev širitve nalezljivih bolezni." Po moji oceni gre za en tak ležeren piar tekst, ki v bistvu ni odraz tega, kaj se dogaja na samem terenu. NIJZ tudi, mislim, da je danes - potem je STA o tem pisal -, ja, ravno danes, kot naročeno, bi lahko rekel kot bivši novinar, 25. januar, torej, danes STA povzema seveda NIJZ, ki pravi, da virus covid-19 oz. virus SARS-CoV2, ki povzroča covid-19, še vedno kroži v družbi. Podatki o potrjenih okužbah pa ne odražajo dejanskega stanja, pač pa ga podcenjujejo, opozarjajo na NIJZ. Se pravi, notica iz današnje Slovenske tiskovne agencije. Torej, število prijavljenih primerov okužb s covid-19 podcenjuje število, naj poudarim, resničnih okužb, ki so v družbi. Spreminjanje števila torej ni odvisno le od spreminjanja števila novih okužb ampak tudi od spreminjanja števila novih okužb, ampak tudi od spreminjanja priporočil za testiranje in prakse testiranja. Se pravi, da mi neke realne ocene, koliko je primerov okužb s covid-19, enostavno nimamo. In da se tudi pristojni zdaj po moje, po naši oceni preveč ne trudijo, da bi to oceno pridobili, vse v duhu pač te krilatice, ki se je nekako recimo prijela v družbi, smo se pač nekako naučili živeti s covid-19. Zdaj, s tem se seveda ne morejo strinjati svojci umrlih, to se ne more strinjati s tistimi, ki so zadeli na nesrečni loteriji, kot se je izrazila dr. Javornikova. Zato danes tukaj pričakujemo te, kot sem dejal, eksaktne odgovore.

Zdaj mi dovolite še par besed o tem dolgem covidu, ker je pač bila koalicijska zaveza, da ga boste nekako poservirali, če se tako izrazim. Mnogi slovenski državljani se še vedno ubadajo z dolgim covidom. Jaz imam celo v ožji družini primer, kjer je prej popolnoma zdrava oseba, športnik, bi rekel, na višku intelektualnih sposobnosti, z dolgim covidom dejansko postal druga oseba, tako po performansu, če rečemo iz angleščine, v telesnem smislu, kakor tudi v umanjkanju nekih čisto kognitivnih zaznav. Tako so ti bolniki res ubogi, ker so prepuščeni sami sebi, doživljajo različne dolgotrajne simptome. Poleg najpogostejših, od utrujenosti, težkega dihanja, glavobolov, možgansko meglo, bolečine v sklepih, mišicah, bolečinami v prsnem košu, tudi se pojavlja lahko stalna izguba okusa in vonja; teh simptomov naj bi bilo po tujih raziskavah okrog 200. In jaz iz prve roke, ker pač tega družinskega člana opazujem, dejansko je en velik siromak glede tega, kako ga je ta dolgi covid prizadel. Kot rečeno, relevantnih nekih raziskav v naši ljubi Sloveniji, podatkov, ni, tudi ni na voljo diagnostičnega testa za opredelitev dolgega covida, ni tudi standardnega protokola za nabor diagnostičnih preiskav. Pristop je individualen, glede na težave, ki jih pač oseba ima. Zdaj ta moj sorodnik, ker pač ni vedel, kaj mu je, si je šel pregledati pljuča, si je šel pregledati srce, si je šel pregledati abdominalni predel, si je šel z magnetom glavo poslikati. Enostavno je izgubljen v tem zdravstvenem vesolju, zato ker enostavno ni v Sloveniji skoraj nikogar, ki bi lahko kompetentno povedal, kaj mu je in potem na osnovi teh simptomov mu dejansko ustrezno pomagali. Poleg tega trpijo seveda tudi njihovi svojci, ki so pač priče tem ljudem brez pomoči.

Da se vrnem. Ko sem prej govoril o koalicijskem sporazumu 2022-2026, na strani 70 ste spoštovani kolegi iz koalicije zapisali sledeče: "Rehabilitacija prebolevnikov covid-19," je bil naslov, in potem pišete: "Prebolevniki covid-19, ki imajo zaradi bolezni dolgotrajne posledice, moramo ustrezno rehabilitirati. Pripraviti moramo nove programe za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo." Nič od tega, nič od tega, razen... bom potem povedal. V Soči se kaj strašnega v zvezi s tem, vašo obljubljeno koalicijsko zavezo, ne dogaja. Ministrica za zdravje dr. Valentina Bolnik Rupel na moje pisno poslansko vprašanje, kjer sem jo ravno že spraševal pred časom, kaj je v zvezi s to rehabilitacijo prebolevnikov, je priznala, da pri približno 40 % osebah, ki so imele težave po prebolelem covidu, dejansko še te vztrajajo in da so dejansko njihove poklicne, kakor tudi družinske dejavnosti zaradi tega okrnjene. Zdaj, po njenih besedah, je rekla, da je v tem trenutku v Sloveniji vsaj ena ambulanta namenjena bolnikom, ki imajo dolgi covid, ministrica pa pravi, da potrebe po dodatnih ambulantah in bolnišničnih oddelkih, enostavno, ona jih vsaj ne vidi kot glava Ministrstva za zdravje. Kot sem prej že dejal, nasprotno s Slovenijo ima Velika Britanija, izjema je seveda Škotska, organizirano široko javno mrežo klinik za dolgi covid v okviru javnega zdravstvenega sistema. Jaz sem si šel potem pogledati, da znotraj te mreže so še dodatno vzpostavljene specialistične covid klinike za covid, nevrološka klinika, klinika za izgubo vonja in okusa ter še ekstra covid klinika za otroke in mladostnike. Se pravi, tako se na Otoku lotevajo resno teh hudih zadev pri nas v Sloveniji. Torej, imamo dve takšni točki, govoril sem že za Inštitut Soča, ampak, glejte, tam so bili zdravljeni hudi bolniki, ki so pristali na ventilatorju. In pa ministrica je imela v mislih ambulanto za dolgi covid na infekcijski kliniki v UKC Ljubljana. Ampak ti bolniki, ki so potrebovali rehabilitacijo v Soči, so bili zelo, zelo v minimalnem odstotku, majhen odstotek so predstavljali teh primerov dolgotrajnega covida, mnogo več pa je tistih, kot sem prej našteval te različne simptome. Pa dovolite mi še, da poleg teh, ki sem jih že naštel, utrujenost, zmanjšanje telesne zmogljivosti, bolečine, so še bili: motnje spanja, težave s koncentracijo, pomnjenjem, tudi razbijanje srca, motnje srčnega ritma, neprijetni občutki strahu, žalosti, jeze, negativnih misli, tudi depresije itd. Ampak te psihološke predpostavke se pa razvijejo zaradi tega, ker je človek v tisti svoji nemoči, ker mu pač zdravstveni sistem mora pomagati, se potem, predvidevam, zateka k nekim črnogledim mislim in tako še dodatno poslabšuje svoje zdravje, kar je po moji oceni delanje dvojne škode.

Zdaj za zaključek tega covid dela. Se pravi, kot rečeno, jim res močno otežuje poklicno in družinsko življenje. Verjetno imate kakšnega znanca, ker tega je res dosti, ki vam je lahko tudi iz prve roke povedal o teh njihovih težavah. Kot sem rekel, v več tekstih je o tem govorila dr. Javornikova. Zdaj ta skupina, ki bi to morala delati, pa je praktično nevidna. Jaz bi danes tukaj želel videti tudi ministrico gospo Prevolnik Ruplovo, pa je verjetno službeno, predvidevam, odsotna. Pa vendar bi gospa lahko, zlasti v zaostrenih zdravstvenih razmerah, zdaj že enajsti ali dvanajsti dan poteka stavka, lahko prišla tudi se pokazati nam, parlamentarcem, predvsem na tem odboru.

In zdaj dovolite, spoštovani, pripravili smo še v Slovenski demokratski stranki štiri sklepe, ki naslavljajo ravno to, po moji oceni, po naši oceni, zatečeno stanje na področju obvladovanja razmer covid-19. Dovolite mi, da jih preberem - saj ste si jih poslanci že prebrali -, zaradi javnosti in zaradi naših zaskrbljenih državljanov in državljank. Glasijo se takole: Prvi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da spremlja pojavnost covida 19 in zagotavlja nemoteno sekvenciranje covid-19 ter zagotovi zadostno testiranje, zdravljenje in cepiva proti covid-19. Drugi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da ažurno in celovito obvešča javnost o stanju covida-19 v Sloveniji. Tretji sklep: Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da sledi pozivu Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni ter okrepi kampanjo cepljenja proti covidu-19. In zadnji sklep, četrti: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da pripravi poročilo o dosedanji porabi davkoplačevalskega denarja v zvezi s covid 19 na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva ter ga odboru posreduje v 30 dnevih.

To so naši predlagani sklepi. Jaz mislim, da zelo precizno naslavljajo te težave, ki so bile izpostavljene v naši zahtevi za sklic te nujne seje. Jaz tudi seveda koalicijo, spoštovano, ki ste se tekom leta pa pol, vsaj nekateri, bi rekel, zelo, zelo dobro, po moji oceni, seznanili z rak ranami slovenskega zdravstva, nekateri poslanci so tudi že več mandatov v tem odboru, tako vas res tukaj prosim za konstruktivno debato, brez nekih, že vnaprej povem, nepotrebnih, brezplodnih, podpasnih političnih obračunavanj, ker ste vendar zdaj vi že leto pa pol nosilci škarij in platna. Tako tukaj res pričakujemo vašo aktivno vlogo na Ministrstvu za zdravje, kakor tudi v vaši koalicijski moči, ki jo imate v tem Državnem zboru.

Jaz se bom seveda kot predlagatelj še po potrebi vključeval v samo razpravo, si pa res želim - sem vesel, da je tudi direktor UKC Ljubljana z nami, ne vem pa, ali je kdo od UKC Maribor. Potem bomo videli, ko se bodo.... Aha, ja, se opravičujem, nisem takoj vas opazil. Tako da hvala vam, da sta tudi iz obeh naših največjih kliničnih centrov tukaj, da slišimo, kot se reče, s terena, kako zaskrbljujoče je to stanje. Zato je tudi naslov naše seje bil v tem duhu. Tako, predsednica, zaenkrat toliko. Hvala.

Hvala predlagatelju.

Naj ob tem, preden nadaljujemo z državno sekretarko Ministrstva za zdravje, povem, da je z nami tudi poslanec Tomaž Lisec, ki nadomešča Zvonka Černača.

Besedo dajem državni sekretarki Evi Vodnik z Ministrstva za zdravje. Izvolite.

Spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, spoštovani vsi gostje!

Me veseli, da smo se danes zbrali tukaj v Državnem zboru, da se podrobneje seznanimo z epidemiološko situacijo in razmerami glede okužbe s covid-19 v Sloveniji. Podatke o pojavnosti covid-19 zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje preko različnih sistemov spremljanja, in sicer preko nacionalnega sistema spremljanja okužb s covid-19 z obvezno prijavo, preko integriranega sistema spremljanja okužb dihal s covid 19 na primarni ravni, preko spremljanja SARS covid-19 v odpadnih vodah, spremljanje števila smrti oseb, ki so umrle in so bile znotraj 28 dni pred smrtjo, testiranje s covid-19 in hospitaliziranih oseb s covid-19 s spremljanjem podatkov o različicah covid-19, ki krožijo v Sloveniji, na podlagi sekvencioniranja, spremljanjem precepljenosti proti covid-19. Kaj nam ti podatki povedo in kaj nam pokažejo? Pokažejo nam, da je pojavnost okužb s covid-19 dosegla vrh konec decembra, začela naraščati že v zgodnji jeseni 2023 in dosegla vrh v decembru. Od začetka decembra 2023 je pojavnost v upadanju. Če primerjamo epidemiološko situacijo v decembru 2022 z decembrom 2023, je prijavljeno število okužb bistveno nižje, med njimi je največ okužb v starostni skupini nad 65 let, za razliko od lani, ko so okužbe prevladovale med 20- in 64- letniki. Podatki, zbrani preko obveznih prijav, in podatki, zbrani preko integriranega sistema spremljanja okužb dihal s covid-19 na primarni ravni, kažejo enak trend. NIJZ spremlja in na spletnih straneh sproti objavlja tudi podatke o tedenskem številu hospitaliziranih oseb s covid-19 in težje potekajočo boleznijo. Vse slovenske bolnišnice tedensko poročajo podatke o pacientih z resno akutno okužbo dihal, ki so bili ob sprejemu v bolnišnici v bolnišnico pozitivni na ta virus. V jesenskem valu je bilo največ sprejetih v bolnišnico v tednu od 4. 12. do 10. 12. 2023 skupno 88 pacientov. Od takrat naprej pa je število sprejemov zaradi covid-19 v upadu, in sicer med 8. 1. in 14. 1. 2024 je bilo sprejetih 34 pacientov s covid-19. Tedensko število sprejemov v enote intenzivne terapije je v jesenskem valu relativno nizko, večina sprejetih v bolnišnice zaradi težje potekajočega covid-19 v zadnjih šestih mesecih pred hospitalizacijo ni bilo cepljenih.

Enako kot druge države Evropske unije smo tudi v Sloveniji uvedli spremljanje covid 19 v odpadnih vodah. Ta sistem spremljanja temelji na tedenskem zbiranju vzorcev odpadnih vod, zaznavi genoma covid-19 virusa in sekvencioniranju različic, ki so prisotne v odpadni vodi. Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji najbolj razširjena različica omikron B 286. Podatki spremljanja umrlih, ki so bili znotraj 28 dni pred smrtjo testirani in pozitivni na SARS-CoV-2, kažejo, da je v letu 2023 zaradi te bolezni umrlo tisoč 37 oseb od skupno 46 tisoč 797 potrjenih okužb, kar je približno 2,2 %. V prvi polovici leta 2023, je umrlo 562 oseb, v drugi polovici 475 oseb, največ umrlih je bilo v januarju 2023 in decembru 2023, 216 in 215 smrti. V obeh mesecih preteklega leta je bilo tudi največ obolelih, pa tudi sicer je umrljivost najvišja v hladnejših mesecih leta, ko so tudi druge okužbe dihal bolj prisotne. V drugem tednu, januarja 2024 je zaznati nižje tedensko število umrlih z dokazano okužbo SARS-CoV-2, kar se ujema s trendom upadanja števila prijavljenih primerov covid 19 in trendom na vzorcu iz primarnega zdravstva. Podatki v okviru spremljanja splošne umrljivosti v realnem času, to je umrljivosti zaradi kakršnegakoli razloga, s katerimi zaznavamo presežno umrljivost, torej več smrti, kot se pričakuje za določeno obdobje. V letu oz. tednu kaže, da v januarju 2024 ni bilo presežne vrednosti za to obdobje.

V zvezi s precepljenostjo nas podatki ne morejo navdajati z optimizmom. Res, zadnji podatki o precepljenosti proti covid 19 s cepivom, ki vsebuje antigene različice omikron XBB, kažejo, da je bilo od 3. oktobra 2023 v Sloveniji cepljenih 37 tisoč 407 oseb, od tega je bilo večina starejših od 65 let. 74,9 %, to pomeni, da je bilo proti covid-19 v splošni celi populaciji oziroma, da je bilo samo 6,2 % starejših od 65 let cepljenih, pa ravno o tem se cepljenje najbolj priporoča. Nekoliko več ljudi se je cepilo proti gripi. Od 1. 10. 2023 do 22. 1. 2024 je bilo proti gripi cepljenih 116 tisoč 472 oseb, od tega je bilo 68 % oseb starejših od 65 let. Je pa res, da precepljenost še vedno ne dosega ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, kjer bi moralo biti cepljenih vsaj 75 oseb starejših od 65 let. V Sloveniji je bilo do sedaj cepljenih 17,9 % te ciljne populacije, to se pravi starejših od 65 let. Predstavljeni podatki so odraz dejstva, da je pandemija covid 19 v precejšnji meri zamajala zaupanje javnosti v uradne institucije in vire informacij. Veliko je informacij danes, ki krožijo, pojavlja se nezaupanje ljudi, močno je vplivala tudi na odnos slovenskih prebivalcev do cepljenja, v ta najbolj učinkovit javnozdravstveni ukrep, pač to zmanjšanje zaupanja. To je ugotavljal NIJZ v raziskavah v času pandemije. Na podlagi teh ugotovitev in tudi drugih raziskav, je NIJZ za jesensko-zimsko obdobje zasnoval in izvajal komunikacijsko kampanjo, o kateri bodo kasneje povedali več kolegi iz NIJZ. Dejstvo pa je, da ostaja komunikacija o zaščitnih ukrepih za preprečevanje nalezljivih bolezni in o dobrobiti cepljenja v Sloveniji velik družbeni izziv, za to na Ministrstvu za zdravje skupaj z NIJZ, ki je tudi odgovoren, ki je odgovoren za osveščanje in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Redno seznanjamo javnost o zaščitnih ukrepih, o preprečevanju nalezljivih bolezni in o dobrih lastnostih cepljenja. Redno se objavljajo tudi poročila, tako za strokovno javnost kot informacije, ki so namenjene vsem državljanom.

V zvezi z interventnim zakonom, ki je bil sprejet konec oktobra 2022, lahko rečem, da je bil sprejet v času, ko je še vedno veljalo, da Covid-19 predstavlja izredne zdravstvene razmere na svetovni ravni. Ukrepi, določeni v zakonu, so bili usmerjeni v spremljanje in celovito obvladovanje širjenja okužb ter zdravstveno oskrbo in načrtovana sredstva so upoštevala razmere in potrebe iz leta 2022. Zaradi spremenjenih lastnosti virusa, precepljenosti in prekuženosti prebivalstva je število okužb začelo znatno upadati tako v Sloveniji kot globalno. Svetovna zdravstvena organizacija je 5. maja 2023 razglasila, da Covid-19 ne predstavlja več izrednih zdravstvenih razmer na svetovni ravni. Iz teh razlogov, določenih potreb po izvajanju in financiranju nekaterih ukrepov, ki jih je določil interventni zakon, ni bilo več ali pa so se izvajale v zmanjšanem obsegu, zato je bila dejanska poraba sredstev za izvajanje ukrepov iz interventnega zakona mnogo nižja od načrtovane.

V zvezi z obravnavo dolgega Covida bi rada pojasnila, da so znani rezultati raziskave SI-PANDA, kjer sta najpogostejši dolgotrajni težavi, ki so ju navajali anketiranci po prvi ali drugi okužbi utrujenost in pomanjkanje energije. Drugi dve najpogostejši težavi sta zmanjšana telesna zmogljivost ter bolečine v mišicah in sklepih. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja deluje postcovidna ambulanta, kjer delajo starejši specialisti, ki se bolj poglobljeno ukvarjajo z dolgim Covidom. NIJZ je bolnikom z dolgim Covidom izdal jasna priporočila. Za rehabilitacijo in obravnavo teh bolnikov se ukvarjajo centri za krepitev zdravja, ki so povsod po Sloveniji, rehabilitacijske programe pa izvajajo tudi Soča in nekatere psihiatrične bolnišnice, na primer Idrija.

Glede na to, da je obravnava bolnikov z dolgim Covidom izziv za številne države, je na ravni Evropske unije ustanovljena mreža za dolgi Covid. Ministrstvo za zdravje je kot predstavnika Slovenije v mrežo imenovalo Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki ima v Sloveniji s tem največ izkušenj. Naloga evropske mreže pa je postaviti definicijo, priporočila in sisteme za spremljanje dolgega Covida, z namenom prenosa znanja in najboljših praks za optimalne pristope k obvladovanju te bolezni.

Naj končam z ugotovitvijo, da sistemi spremljanja Covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal, kažejo na umirjanje kroženja SARS-CoV-2, vendar pa naraščata kroženje virusa gripe in respiratornega sincicijskega virusa. Vsaj še do sredine februarja lahko pričakujemo povečane obremenitve zdravstvenega sistema na vseh ravneh, predvsem zaradi sprejemov starejših oseb v bolnišnice zaradi gripe in najmlajših zaradi okužb z RSV. Zato je toliko bolj pomembno, da je bila prejšnji petek podpisana pogodba za dograditev klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, in sicer prva faza s pogodbeno vrednostjo 95,5 milijonov evra. Predvidena je tudi novogradnja Infekcijske klinike v Mariboru, kjer trenutno poteka izdelava projektne in investicijske dokumentacije, začela pa so se rušitvena dela. Namen investicije je izboljšati infrastrukturno pripravljenost javnega zdravstva v Republiki Sloveniji za odkrivanje, omejevanje širjenja in zdravljenja nalezljivih bolezni ter okrepiti odpornost slovenske družbe kot celote na pandemije in epidemije kot tudi izboljšati pogoje za izvajanje kakovoste zdravstvene obravnave vseh bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Hvala.

Hvala. Besedo sedaj dajem dr. Maji Sočan, predstavnici Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodja Centra za nalezljive bolezni. Izvolite.

Hvala lepa. Jaz nisem vodja Centra za nalezljive bolezni, jaz sem epidemiolog, zaposlena v centru za nalezljive bolezni. Moja skrb so bolj, da zbiramo podatke in podatke interpretiramo. Sem nekako slišala, da naj se, da naj predstavim v imenu NIJZ komunikacijsko kampanjo. Zdaj, zelo na kratko bi jaz lahko to samo komentirala, kakor so me seznanili kolegi, ki delajo na oddelku za komuniciranje, da sproti obveščajo javnost preko družbenih omrežij, da so že pred začetkom sezone okužb dihal precej dodelali in izdelali spletno stran s precej informacij kar se tiče preprečevanja širjenja respiratornih okužb, kakor tudi ostalih okužb, vendar drugih podrobnosti, razen tega, da se sproti komunicira preko X, preko Instagrama, preko Facebooka, se pravi, preko profila NIJZ na vsa ta družbena omrežja, jaz težko podam. Seveda, kadar smo nekako povabljeni, pozvani, vedno epidemiologi pristopimo in komuniciramo z javnostjo, podajamo informacije splošni javnosti. Strokovno javnost redno tedensko obveščamo preko preko obvestil, ki so rezervirane za strokovno javnost, ki jo dobijo tisti po elektronski pošti.

Zdaj, če pa bi mogoče še komentirala epidemiološko situacijo, ker pravzaprav nekako bolj se čutim, da sem tukaj zaradi tega, pa lahko rečem to, da sezona okužb dihal je bila sprva težka ravno zaradi koronavirusa oz. SARS-CoV2, covid-19, kakor je povedala kolegica iz MZ, se je situacija definitivno nekako začela, kar se tega tiče, umirjati, vendar veliko breme predstavljata trenutno kroženje virusa influence, ki ekspotencialno narašča in bo še naraščalo, kakor tudi pri najmlajših okužbe z respiratornim sincicijskim virusom. Kar se tega tiče, ni prav dobra sezona, vendar so take sezone bile že v predpandemskem obdobju, kar nekako bi lahko zaključili, da je ta pripravljenost na večje obremenitve zdravstva mora biti kontinuirana in ni neka specifika zgolj sezone 2023-2024 oz. te trenutne situacije.

Kar se tiče presežne umrljivosti, če govorimo o celotnem pandemskem obdobju, je bila nedvomno največja v jeseni 2020, teh številk presežna ali exess mortality dejansko v sezoni 2023-20 24 ni dosegla, bila je minimalno čez. Kar se pa tiče uvida, kako razširjen je covid, pa zdaj velja zanj, ko ni več tega množičnega testiranja, da ga lahko samo približno ocenjujemo iz podatkov, ki so na voljo, in se pri tem vsi zavedamo, kakor je tudi jasno objavljeno na spletni strani NIJZ, da nimamo celotnega uvida na vse obolele, tega ne moremo imeti, kakor nismo niti prej imeli uvida za vse obolele z ostalimi respiratornimi okužbami. Vidimo nekako vrh ledene gore, torej tiste, ki vstopajo v zdravstveni sistem, potrebujejo neko pomoč na primarni ravni, na sekundarni ravni, vendar se moramo zavedati, da večina teh, ki se okužijo in zbolijo za covidom, ne potrebuje zdravstvene oskrbe in zato jih na nek način, da preprosto povem, ne moremo prešteti. Jasno pa vemo, da je breme pogledano v celoti, v populaciji, kar se covida tiče, večje, ampak še enkrat bi pa želela poudariti, da to tudi na spletni strani jasno piše in nima, nismo pod vtisom, vsaj jaz upam, da nihče ni pod vtisom, da gre za neko malenkostno zadevo in situacijo, samo prešteti ne moremo vsega, jo lahko ocenjujemo.

Hvala lepa. Sedaj predajam besedo generalnemu direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana dr. Marko Jugu, nato pa še predstojnici katedre. Izvolite.

Zahvaljujem se za vabilo in mojim predhodnikom, da so nekako osvetlili situacijo. Dejansko v Univerzitetnem kliničnem centru smo opažali podobno stanje, kakor ga opisujete. V decembru smo imeli kar nekaj težav zagotoviti dovolj posteljnih kapacitet za vse respiratorne okužbe. Del tega so predstavljali tudi covid. Trenutno je stanje izboljšano. Bi pa rad povedal, da je to nekaj, kar pričakujemo vsako sezono. To so sezonski premiki in smo na to relativno pripravljeni, kolikor smo pač v razmerah v katerih živimo, pri odprti bolnišnici, na gradbenih delih tudi lahko zagotavljamo. Tako da ta trenutek zaradi samega covida ne poročamo oziroma se ne soočamo z nekimi posebnimi zahtevami. Bi pa prosil prof. Lejko, predstojnico Klinike za infekcijske bolezni, da nas bolj natančno seznani s potekom letošnje sezone in tudi s predvidevanji, kako bo potekalo naprej. Hvala.

Ja, izvolite postopkovno?

Hvala za predstavitev generalnega direktorja UKC Ljubljana. Ni nobenega problema. Jaz sem pustila, da poveste svoje, ampak me zanima, je dobil gospod vabilo ali je na kakšen način oziroma ker v vabilih nimamo gospoda navedenega.../oglašanje iz klopi/