Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 64. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 64. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 20. februarja 2024, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za je glasovalo 67.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 64. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade gospe Janji Zupančič, državni sekretarki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Izvolite.
Janja ZupančičHvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki vam je podan v tretjo obravnavo, je rezultat strokovnega dela in petletnega izvajanja poskusa. Prinaša spremembe in dopolnitve, ki na zakonsko raven umeščajo rešitve, ki jih osnovna šola v tem času potrebuje. V procesu oblikovanja predloga je potekala široka razprava, dosežen je bil visok nivo soglasja. Ključni razlog za sprejetje novele zakona je stalna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa. Predlog novele stremi k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja ter k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja. Ključne spremembe posegajo na naslednja področja: učenje tujih jezikov ,razširjeni program, izobraževanje učencev na domu, izobraževanje učencev s posebnimi potrebami, izobraževanje učencev, katerih materni jezik ni slovenščina in pa na področju nacionalnega preverjanja znanja. Uvedba obveznega učenja prvega tujega jezika v 1. razredu predstavlja umestitev že sedaj široko podprte prakse učenja prvega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v obvezni program. Prenovljeni koncept razširjenega programa ima osnovo v uspešno izvedenem poskusu; ta podpira razvoj otrokove osebnosti, nadarjenosti, kognitivnih in telesnih sposobnosti z namenom, da ga pripravlja na odgovorno življenje v družbi in ga spodbuja k samostojnosti. Razširjeni program temelji na programskih dokumentih, ki jih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Zakon o osnovni šoli nadalje predpisuje dolžnost staršev, da svojemu otroku zagotovijo izpolnjevanje devetletne osnovnošolske obveznosti, pri čemer se lahko otrok izobražuje v javni ali zasebni šoli ali na domu, če se tako odločijo njegovi starši. Učenec, ki se izobražuje na domu, mora pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard kot ga zagotavlja obvezen program javne osnovne šole. Zato novela uvaja ocenjevanje znanja iz vseh predmetov posameznega razreda. Pomembno je ponovno poudariti, da bo kljub, da bo temu ustrezno prilagojen tudi pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, ki bo omogočal daljše časovno obdobje za opravljanje izpitov kot je to določeno sedaj. Predlog novele zakona določa tudi obveznosti šole do staršev in njihovih otrok, ki se izobražujejo na domu. Na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami novela zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi. potrebami. Sprememba zakona prinaša tudi pravno podlago za umestitev jezika gluhoslepih ter slovenskega znakovnega jezika v predmetnik.
Nadalje novela zakona uvaja spremembe za učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Šole bodo imele več možnosti za prilagajanje potrebam in znanju posameznega učenca, učencem pa bo omogočeno tako učenje slovenščine kot tudi stalen stik s slovensko govorečimi vrstniki. Postopno vključevanje teh učencev se bo izvajalo na podlagi strokovnih smernic, ki jih sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje. Ključno spremembo na področju nacionalnega preverjanja znanja predstavlja uvedba obveznega nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce. V tretjem razredu se s preverjanjem znanja spremlja predvsem uspešnost razvoja bralne in matematične pismenosti učencev, kar je še kako aktualno in potrebno tudi z vidika sprotnih in nedavnih rezultatov raziskav bralne pismenosti učencev v Sloveniji. Pri tem je potrebno poudariti, da bo v tem šolskem letu, ko se NPZ v tretjem razredu izvaja še vedno na podlagi odločitve posamezne šole, preverjanje izvajalo več kot polovica osnovnih šol.
In še za konec, predlog zakona ponuja tudi možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.
Hvala lepa.
Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Gospod Damijan Zrim bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Izvoli.
Spoštovani podpredsednik, spoštovani kolegice in kolegi!
Pred nami je novela Zakona o osnovni šoli, ki vsebuje tako pozitivne kot tudi nekaj negativnih rešitev, ampak pozitivno vedno prevlada. Tako smo veseli, da kot pozitivno lahko štejemo prvi tuji jezik v prvem razredu, da se bo razširjeni program v osnovnih šolah končno uredil, pa da bodo učenci imeli tudi znakovni jezik, vsaj tisti s posebnimi potrebami.
Socialni demokrati smo imeli tudi nekaj zadržkov glede NPZ v tretjem razredu in seveda tudi poučevanje na domu bi moralo ostati tako kot je bilo. Žal ti predlogi niso bili sprejeti, ampak, ker je zakon v dokajšnji meri dober, da se lahko sprejme in da je bil deležen širše podpore, napovedujemo, da ga bomo soglasno v tretjem branju podprli.
Hvala.
Hvala, predsedujoči za besedo.
Spoštovani vsi prisotni!
Dovolite, da uvodoma spomnim na današnji mednarodni dan maternih jezikov. Med slovanskimi jeziki je slovenščina, ki jo skupaj z zamejci govori dva in pol milijona ljudi, narečno najbolj razvejana, poznamo več kot 50 narečij in da je materni jezik vsakogar od nas, naše rodno narečje. Cenimo, spoštujmo in negujmo ga.
Zdaj pa pobliže k zakonu. Le ta uvaja več vidnih sprememb na področju osnovnega šolstva. Med pomembnejšimi je uvedba poučevanja znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot zakonsko obvezo osnovnih šol, ki jih obiskujejo učenci s to vrsto oviranosti. Zelo pomembna je tudi mini reforma izobraževanja na domu; uvajajo se strožji pogoji za šolanje otrok na domu, zlasti kar zadeva preverjanje znanja in samo izvedbo izobraževanja. Šola je najbolj vitalen mehanizem za uvajanje otrok v družbeno življenje in razumevanje sveta, zato v Levici nasprotujemo šolanju doma ter izključevanju otrok iz družine, ki se jih opehari za socializacijo, rast in razvoj v krogu sebi enakih vrstnikov, kadar je to brez upravičenih razlogov. Izobraževanje na domu mora biti izključno v korist otroka in ne kakršnakoli kaprica staršev. Avstrijska cesarica Marija Terezija je leta 1774 uvedla obvezno šolstvo za vse otroke od 6. do 12. leta, ne glede na spol, in prosvetljeno razmišljala, da samo od izobraženega človeka lahko pričakujemo napredek.
Zakon daje večji poudarek učenju slovenščine za otroke priseljencev, ki se med obveznim izobraževanjem vključijo v dopolnilni pouk slovenščine. Obravnavani so med svojimi vrstniki in napredujejo skupaj z istim razredom. Ob tem velja opozoriti na neodtujljivo pravico otroka do uporabe lastne materinščine, kajti dobro znanje materinščine, kajti dobro znanje materinščine je pogoj za uspešno učenje drugih jezikov. Razširjeni program se ureja na način, da sta dodatni pouk za nadarjene učence in dopolnilni pouk za učence z učnimi težavami obravnavana enako. Tako se otrokom z različnim talentom in potencialom omogoči, da svoje talente in potenciale kar najbolje razvijejo. Nacionalno preverjanje znanja bo izvajano že v tretjem razredu osnovne šole. Tu gre za preverjanje opismenosti, vendar spodbujanje tekmovalnosti namesto sodelovanja in empatije ne bo moglo izostati, zato v sami izvedbeni fazi pozivamo k previdnosti. Obvezni prvi tuji jezik se uvaja v 1. razred. Kot navaja UNESCO je prav večjezičnost steber medgeneracijskega sodelovanja in razvoja. Večjezičnost tudi pozitivno vpliva na pozornost, spomin in splošno kognitivno delovanje. Uvaja se organizirano varstvo za otroke s posebnimi potrebami in brezplačni prevoz za učence nad 18 let v posebnem izobraževanju. Šolski prostor je preplavila digitalizacija, kar bistveno vpliva na vzgojno formiranje otroka in mladostnika. Pasti digitalizacije še kako prežijo prav na najmlajše. Prav zaradi tega nekateri otroci danes ne znajo več pisati z roko. Tukaj velja še posebno opozorilo v kontekstu digitalizacije v šolah. Zakon bomo v Levici, tako kot že v drugem branju, podprli. Hvala.
Hvala.
Gospa Katarina Štravs bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda. Izvoli.
Hvala, podpredsednik. Spoštovani! Osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajamo v naši državi, uživa ugled in spoštovanje tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu. Ta kakovost ni nastajala priložnostno. Gradila in soustvarjala se je z mnogimi deležniki, mednarodnimi raziskavami, strokovnimi razpravami ter izmenjavo pedagoških praks. Kljub temu pa vedno obstaja možnost za izboljšave. Tako je tudi zakon, ki je pred nami, plod konstruktivnega sodelovanja in izsledkov analiz delovanja našega šolskega sistema. Cilj predlaganih zakonskih sprememb je ohranjanje in izboljšanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zakonske spremembe, ki jih zakon uvaja, predstavljajo poskus reševanja različnih problematik na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki so bile v preteklosti zaznane in opredeljene kot akutne.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki je danes pred nami tako uvaja naslednje ključne spremembe. Nacionalno preverjanje znanja umešča tudi v 3. razred z namenom pridobitve dodatnih informacij o znanju učencev, ki so izhodišče za izboljšave pri pridobivanju znanj v naslednjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Prav tako bodo nacionalno preverjanje znanja obvezno opravljali tudi učenci 6. in 9. razreda v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Dejstvo je, da so mednarodne raziskave, med drugim PISA, pokazale velik padec na področju bralne pismenosti učencev, ne le pri slovenščini, ampak tudi pri ostalih predmetih. Slovenski učenci četrtošolci so z vsakim ciklom raziskave dosegali višje povprečne bralne dosežke. V zadnji raziskavi pa je prvič zaznati njihov upad. Zato je bil strokoven premislek z namenom pravočasnega ugotavljanja znanja učencev in zajezitve njihovega upadanja nujen. Novela prav tako omogoča možnost upoštevanja dosežkov pri nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. Podatki namreč kažejo, da so interne ocene zelo visoke, sprememba, ki je pred nami, pa je smotrna prav z vidika pravičnosti. Predlog zakona prenavlja koncept razširjenega programa osnovne šole. Novela dozdajšnje elemente razširjenega programa torej nadomešča z izvajanjem vsebin različnih področij, med drugim poudarja gibanje telesno in duševno zdravje, državljansko vzgojo, tudi učenje učenja. Koncept predvideva izvajanje razširjenega programa pred začetkom obveznega programa in po njegovem zaključku, kar pomeni, da bosta tudi jutranje varstvo kot podaljšano bivanje še vedno zagotovljena. Šola pa lahko razširjeni program izvaja tudi med potekom obveznega programa pod pogojem, da so v razširjeni program vključeni vsi učenci oddelka. Šola bo tako razvijala spodbudno in varno učno okolje z več prostora za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci, več možnosti za udejanjanje načela enakih možnosti in upoštevanja potreb interesov učencev. Te dejavnosti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju optimalnega učnega okolja za učence, ki se srečujejo z večjimi izzivi pri opismenjevanju in osvajanju znanja, hkrati pa je razširjen program prostor, v katerem lahko učenci razvijajo svoje interese, talente in potencialne nadarjenosti. Nadalje se v prvi razred uvaja obvezen prvi tuji jezik, obetajo pa se tudi sistemske spremembe za izobraževanje učencev na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bodo morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot vrstniki, ki pouk obiskujejo v šoli. Jasneje se ureja izobraževanje na domu za učence s posebnimi potrebami, s posebnimi oblikami izobraževanja zanje. Vse omenjene vsebine smo tekom zakonodajnega postopka še izboljšali in predlagali ustrezna dopolnila. Slovenija ima enega najboljših šolskih sistemov v svetu. Tako je tudi zato, ker smo šolstvo, ki vsem ponuja enake možnosti za pridobivanje znanja, razumeli kot izraz družbene pravičnosti in solidarnosti.
V Poslanski skupini Svoboda bomo novelo Zakona o osnovni šoli, ki predstavlja prvi in pomemben korak k reformi šolskega sistema ponovno podprli. Hvala.
Hvala. Gospa Alenka Helbl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Nekaj pada po Svobodi. Torej, spoštovani. Današnje stališče začenjam drugače, a še vedno tesno povezano z današnjo temo. Podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, Marij Čuk, je ob današnjem dnevu maternega jezika povedal naslednje. Torej materni jezik je kot nenehno vračanje k studencu, postanek popotnika pri rojstvu izvorne vode, da se odžeja, je spomin, sedanjost, prihodnost, je dialog in samogovor, je stisk roke in objem. Toplina v mrzlih burjastih časih je narod, njegovo zrcalo je domovina. Ne pozabimo teh besed.
No, zdaj pa k današnji tretji obravnavi tega predloga zakona. Samo nekaj besed, samo način, sam način dogajanja pri tem sprejemanju je potekal, kot sem že povedala, pri drugi obravnavi v slogu te vladne koalicije, kot barantanje na tržnici, nedopustno. V nadaljevanju pa nekaj na kratko navedenih argumentov, zakaj bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glasovali proti predlogu zakona.
Torej, v noveli se na novo uvaja nacionalno preverjanje v tretjem razredu. Na kakšen način bodo šole merile uspešnost razvoja posameznega devetletnika in na podlagi tega izboljšale kakovost svojega dela. In navsezadnje, kot da učitelji prve triade tega že ne počnejo sedaj, učinkovitost je vprašljiva. Nov pomen dobiva NPZ v devetem razredu, dobiva torej selektivno vlogo in ponovno bodo v ospredju zgolj ocene, točke. Je resnično merjenje znanja, še zlasti ob koncu primarnega izobraževanja na način, ki ne izkazuje celostnega napredovanja znanja, kompetenc 15 letnika res primerno. Uvajati obvezni prvi tuji jezik v prvi razred, ga pozdravljamo, ste pa na račun razširjenega programa kljub prvotno zapisani noveli v maju 2023, na ta račun odrekli možnost vsem otrokom obveznega učenja drugega tujega jezika. S tem se uvrščamo v manjšino držav Evropske unije, v skupino tistih držav torej, ki tega nimajo, hkrati pa se poglablja tudi neenakost med otroki. Na to vas, spoštovani minister opozarjajo tudi ravnatelji osnovnih šol, ki so pet let izvajali poskus uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanju koncepta razširjenega programa v osnovni šoli. Tudi člani delovne skupine za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030 pišejo z besedami: "Ali Slovenija sploh želi uresničiti cilj 1 plus 2?" Minister je tudi sam na prejšnji seji izrazil presenečenje, da je obvezni drugi tuji jezik izpadel v tem predlogu. In kot ključno načelo pri vsem tem navajate načelo zagotavljanja največje koristi za učence; tega v tem primeru v nobenem primeru ne uresničujete. V Sloveniji je v razredih, pri pouku torej, vedno bolj prisotna težava, ko je vključenih v oddelek vedno več otrok tujcev. Neznanje slovenščine ovira tako učence tujce kot ostale sošolce, saj se mora učitelj ukvarjati z učenci, ki ne razumejo snovi. Tudi o tem smo že precej razpravljali. Z vmesnim letom za učenje slovenščine teh otrok se strinjajo učitelji in ravnatelji. In prav učitelji se pogosto znajdejo v težkih situacijah. Pravzaprav njim nalagate vse napore, ves trud, vso odgovornost, ki je sicer sami s tem zakonom ne morete nositi. Področje izobraževanja na domu je izjemno občutljivo. S predlogom, ki je zapisan v zakonu, ste prehitro in brez poglobljene analize vzrokov oz. razlogov za takšno odločitev, odločitve staršev posegli na to področje. V zakon ste zapisali zgolj tehnično rešitev, ki ponovno ne upošteva celostnega razvoja otroka ampak le številčno ocenjevanje in tehnokratsko merjenje. Posegate tudi v izvedbeni program osnovnih šol, torej osnovnih šol v skladu s posebnimi pedagoškimi načeli, kršite.
Torej, spoštovani, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da takšni premalo premišljeni, pravzaprav nestrokovni predlogi zakonov ne pomenijo razvoja prihodnosti področja vzgoje in izobraževanja in bodo imeli posledice. Osnovna šola mora ostati oz. postati varno in spodbudno učno okolje, v katerem bodo resnično postavljeni temelji za nadaljevanje izobraževalnih poti, izbiro poklicnih poti in v življenju uspešnih državljanov. Torej v naši poslanski skupini bomo glasovali proti temu predlogu in lahko že napovem, da bo ta zakon eden tistih prvih, ki jih bo naslednja vlada umaknila in z dialogom izboljšala in nagradila. Hvala lepa.
