Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 63. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestila o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo so objavljena na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 63. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 13. februarja 2024, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 67 poslancev in poslank, za so glasovali vsi, nihče ni bil proti.

(Za so glasovali vsi.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 63. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 5 tisoč volivk in volivcev. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja Mateji Satller. Izvolite za govornico, prosim.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije!

Danes je za nas pomemben dan. Po dolgih letih opozarjanj in številnih neuslišanih prošnjah in apelih k zaščiti zdravja ljudi v Srednjem Posočju so danes na obzorju lepši časi. Po dolgih letih namreč prvič zares upamo, da se stvari končno obračajo v pravo smer. Noveliran zakon o varstvu okolja prinaša spremembe, s katerimi bomo pridobili vsi prebivalci Anhovega, Soške doline, Krškega in ostalih krajev, kjer obratujejo naprave za sosežig. Noveliran zakon prinaša zaostritve glede izpustov emisij dimnih plinov in uvaja bolj transparenten monitoring. Predlog zakona soglasno in v celoti podpira zdravniška stroka, ki je pred leti pozvala odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi in ne po meri onesnaževalcev.

V naslednjih dneh bodo minila štiri leta, odkar je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, ki naj bi preučila možnosti izenačitve med sežigom in sosežigom. Zdravstvena podskupina te delovne skupine je v svojem končnem poročilu zaključila, da je breme bolezni v veliki meri posledica okoljske in poklicne izpostavljenosti prebivalstva, zato populacija s stališča zdravja in etične odgovornosti potrebuje posebno skrb in zaščito. Zdravniška stroka v celoti podpira predlog novele zakona.

Glavni namen in cilj zakona, to je zaščita ljudi in okolja, ste razumeli tudi vi, cenjene poslanke in poslanci, predlog ste podprli že v prvem branju, na parlamentarnem odboru pa je predlog dobil podporo vseh parlamentarnih strank. Ob upanju, da bo zakon tudi danes dobil podporo vseh parlamentarnih strank, pa vseeno ne moremo mimo številnih krajanov, znancev, bližnjih, ki se naše skupne zmage z nami, žal, ne bodo mogli veseliti, saj se bodo zaradi bolezni, povezanih z azbestom, primorani kmalu posloviti od nas. Ta zakon smo dolžni sprejeti tudi zaradi njih. Zaradi njih in njihovih družin, ki niso storile ničesar narobe, le živele so na napačnem kraju. Ti ljudje so le neke vrste kolateralna škoda industrije, ki je na njihov račun služila krvav denar. To isto podjetje, ki za svojo krvavo dediščino danes pravi, da je del preteklosti, pa si že ves čas prizadeva, da do sprememb ne bi prišlo. Včeraj smo bili priče v Kanalu ob Soči priče plačanemu propagandnemu shodu, kjer so delavci po navodilu lastnikov cementarne trdili, da bo sprejem zakona ogrozil obstoj tovarne in posledično delovnih mest. Ne pozabimo, da je cementarna pred dobrim letom dni sama v svojih plačanih medijskih objavah in na uradnih predstavitvah zatrjevala, da bodo v okviru tako imenovanega zelenega preboja, sami znižali emisije na nivo, ki velja za sežigalnice. Včeraj so bile te trditve umaknjene z njihove spletne strani.

Vsi v tej dvorani vemo, da predlog zakona nikogar in ničesar ne ogroža. Zakon le dviguje okolijske standarde, kar bo pozitivno vplivalo na prebivalce, ki živimo v okolici takih obratov. Sprejetje zakona pa je precej manj ugodno za cementarno, saj jo bo prisililo v drage in obsežne posodobitve, kar bo za posledico imelo dejstvo, da sosežig odpadkov kar naenkrat ne bo več tako zelo dobičkonosna dejavnost, kot je danes. Ne pozabimo, da sosežig odpadkov ne rešuje delovnih mest, ne rešuje niti slovenskih odpadkov, ne prinaša dodane vrednosti, je le izjemno dobičkonosna dejavnost, v našem primeru avstrijsko italijanskih lastnikov, ki v Sloveniji opravi najbolj / znak za konec razprave/ umazan del cementne industrije. Vse to le za to, da lahko generirajo dobičke, ki se v obliki dividend potem prelijejo v zasebne tuje žepe, žal na račun nas in našega okolja.

Danes pred vami stojim zato, da vas v imenu vseh nas, prebivalk in prebivalcev, naših staršev, non in nonotov, ki so tudi pomagali graditi to skupnost, prosim, da temu poslovnemu modelu, / znak za konec razprave/ ki temelji na izkoriščanju našega okolja, naravnih virov in našega zdravja, naredite konec. Mnogih od njih danes ni več z nami. Pomagajmo poskrbeti, da bodo vsaj njihovi potomci lahko živeli v čistem in bolj zdravem okolju.

Cenjene poslanke in poslanci, iskrena hvala za vašo pozornost in za podporo temu zakonu.

Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici mag. Nataši Avšič Bogovič.

Izvoli.

Hvala.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Urošu Vajglu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani! Mnenje Vlade o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja smo podrobneje predstavili že na odboru. Vlada v tem mnenju utemeljuje podporo zahtevi po zagotovitvi zdravega življenjskega okolja. Takšno stališče temelji na ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja, k temu pa smo se zavezali tudi v koalicijski pogodbi.

Vlada v mnenju tudi utemeljuje, da je treba to zdravo življenjsko okolje zagotavljati vsem prebivalkam in prebivalcem naše države in da je za to potrebno k pripravi okolijske zakonodaje na območju celotne države, torej tudi na območju Občine Kanal ob Soči, pristopiti sistematično in skladno z zahtevami evropskega pravnega reda.

Predlog novele zakona namreč posega v sistemske določbe, ki izhajajo iz direktive Evropske unije o industrijskih emisijah, katerih izvršljivost je pogojena s podzakonskimi predpisi za vse zadevne naprave. Naprav, ki sodijo v okvir te direktive in ki povzročajo industrijske emisije, je v naši državi nekaj čez 200 in na ravni zakona se urejajo okvirni pogoji delovanja teh naprav oziroma obratov, podrobni pa so v podzakonskih predpisih. Vsi ti pogoji delovanja morajo slediti smernicam o najboljših razpoložljivih tehnologijah, ki jih določa evropska komisija oziroma njena agencija in veljajo v celotni Evropski uniji in za vsako panogo posebej. Ti standardi se tudi skladno z razvojem tehnologije redno posodabljajo in dolžnost držav članic je, da ob vsakokratni posodobitvi teh standardov zagotovijo, da se ti vsakokrat strožji standardi tudi uveljavljajo. Določanje mejnih vrednosti na ravni zakona predstavlja odmik od sistemskega pristopa, za katerega pa je v obravnavi izkazan enotni interes, da se uveljavi. Vlada samo zaostritev standardov za sosežig odpadkov podpira in smatra, da je uveljavitev strožjih standardov možna, upravičena in tudi skladna z evropsko zakonodajo. Za sosežig je možno uveljavljati strožje mejne vrednosti od tistih, ki jih določajo smernice o najboljših tehnologijah, in prav je, da se take tudi uveljavijo, prav je tudi, da se uveljavljajo polurne vrednosti in ne zgolj dnevne vrednosti teh izpustov tako kot je sedaj. Predlog zakona krepi tudi obratovalni monitoring nad onesnaževalci, kar tudi podpira Vlada.

Ugotavljamo, da so številne nedoslednosti osnovnega predloga in njegovega potencialnega neskladja z EU zakonodajo že naslovili predlagani amandmaji k zakonu, ki jih podpiramo. Predlog sedaj temelji na izenačitvi mejnih vrednosti izpustov iz naprav za sosežig s tistimi, ki veljajo za sežig. V praksi to pomeni uveljavitev najvišjih okolijskih standardov na tem področju v Evropi. Ker se mejne vrednosti za eno in drugo dejavnost vzpostavljajo vzporedno, bi se bilo smotrno opredeliti tudi do morebitnega stanja, da bi bilo nekoč, ob sprejemljivih tveganjih za okolje in zdravje, možno uveljavljati odstopanje od teh standardov, kadar doseganja mejnih vrednosti ne bi bila tehnično izvedljiva. Verjamemo, da bomo lahko to še naslovili ob nadaljnji obravnavi ter, da se bomo lahko kmalu veselili sprejema zakona, ki bo z zaostritvijo okolijskih standardov prispeval k ohranjanju in izboljšanju stanja okolja povsod v državi, tudi v dolini Soče.

Predlog zakona nalaga Vladi, da strožje standarde uveljavlja v podzakonskih predpisih, in k temu bomo rade volje čim prej pristopili po sprejemu zakona. Hvala lepa.

Hvala. Ker je Državni zbor na 14. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen ter amandma 5000 volivk in volivcev in amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je. Odpiram prijavo. Najprej je k razpravi prijavljena gospa Andreja Živic, izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo. Spoštovane državljanke in državljani Anhovega in njene okolice! Kot sem že v več razpravah omenila, sem bila na obisku v Kanalu, ko smo imeli srečanje s prebivalci in predstavniki občine in mi je zelo ostalo v spominu pričevanje gospe, ki je sedela poleg mene, ko mi je dejala: "Preveč ljudi je umrlo, pri nas so umrli trije mladi." Druga gospa je predstavila neupoštevanje okolijskih meril s strani podjetja samo na primeru skladiščenja gum za sežig in sosežig oziroma velike nedovoljene višine metrov, ki so segale, da ne rečem kam. Nekaj dni nazaj sem prejela tudi pošto Društva bolnikov azbestoze, kjer so nas opozorili, da je zadevni zakon samo za peščico ljudi iz iniciative, da se moramo zavedati tudi problematike delovnih mest v Anhovem. In danes sporočam, spoštovani, vsem tem in tudi današnjim opozorilom pred parlamentom, nekaj, nekaj zaposlenih iz Salonita Anhovo, da nam je v Gibanju Svoboda zelo mar za gospodarstvo kot za zaposlene v tem podjetju, vendar ne na račun smrti, ne na račun obolelih, tako tistih, ki so delali in delajo še danes v Salonitu Anhovo.

Zakon, ki je v obravnavi, bom tudi kot primorska poslanka podprla in verjamem, da bodo prebivalci s podjetjem Anhovo in skupaj z okolico tudi našli dolgoročne rešitve. Hvala.

Hvala. Naslednja dobi besedo gospa Lucija Tacer. Izvoli.

Hvala lepa podpredsednik. Spoštovane poslanke poslanci, predstavniki predlagatelja! Danes bomo sprejeli izenačitev sežiga s sosežigom, uporabo istih mejnih vrednosti emisij v zrak, sprejeli bomo dolžnost Vlade, da določi mejne vrednosti, ki so v skladu z BAD za sosežig, če so mejne vrednosti slednjih nižje, milejše kot pri sosežigu. Z današnjim amandmajem bomo sprejeli tudi objektivni kriterij, ki naj ga uporabi Vlada, da določi mejne vrednosti za sosežig in sicer, da to stori z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje. Podrobnejše bomo določili obratovalne monitoringe, uvedla se bo določba, da se na vseh večjih izpustih naprave, izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu. Povečali bomo frekvence poročanja o obratovalnem monitoringu iz letne v mesečno, in sprejeli bomo podrobnejšo določitev načina poročanja podatkov o obratovalnem monitoringu občini. Podatki se bodo tej posredovali v isti obliki in na isti način, kot se zdaj sporočajo ministrstvu. Sprejeli bomo tudi prekvalifikacijo kršitve pri zagotavljanju obratovalnega monitoringa iz lažjega prekrška v prekršek. Vse to bomo sprejeli zato, ker je prav, da tam kjer sosežig znatno vpliva oz. povečuje tveganje za zdravje ljudi, država postavi strožja merila. To glede vsebine.

Pri sprejemu tega zakona želim poudariti še način dela, ki se mi zdi zgleden in pomemben za naše demokratične postopke v državi. Pozdravljam sodelovanje, ki se je odvilo med izvoljenimi predstavniki našega ljudstva in predlagatelji, ki so neposredno predlagali to spremembo. Usklajevanje med poslanskimi skupinami koalicije, med civilno družbo, Eko Anhovo, 8. marec in županom Kanala ob Soči, mislim da je to en zgled kako lahko gremo naprej, da iščemo rešitve in prilagodimo tiste v bistvu prve določbe, ki so gotovo imele dober namen, ampak da jih tekom zakonodajnega postopka prilagodimo, da bo ta namen se dejansko preko zakona tudi prelil v rezultate, ki si jih vsi želimo. Menim, da se je to v tem zakonodajnem postopku zgodilo. To zelo pozdravljam. To je aktivno državljanstvo v praksi, ki ga vedno spodbujamo in to dela našo demokracijo močnejšo, predvsem pa vodi v iskanje rešitev, ki niso populistične, kar tako radi negativno označujemo v tem Državnem zboru, ampak so dobre za državljane. Torej, z moje strani poklon z vidika vsebine, poklon z vidika načina dela in sodelovanja in veselim se tudi, da bo izkazana podpora, kakor kaže iz vseh poslanskih skupin, ker s tem narodu nakazujemo, da se znamo poenotiti takrat, ko gre za tisto najbolj temeljno dobrino naših državljanov in državljank, to je njihovo zdravje in zdravo okolje. Hvala.

Hvala. Naslednja dobi besedo mag. Nataša Ašič Bogovič, izvoli.