Spoštovani članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, spoštovani vsi vabljeni, ki ste se odzvali našemu vabilu, prav lepo vas pozdravljam in začenjam našo 28. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Najprej vas bom obvestila, kdo od poslank oziroma poslancev je danes zadržan, in sicer to je poslanka gospa Alenka Helbl. Imamo tudi nadomestne člane, in sicer poleg mene, Darka Krajnca, ki nadomešča Aleša Rezarja, in Andreja Rajbenšu, ki nadomešča Roberta Janeva.

Pred določitvijo dnevnega reda bi med nami rada pozdravila novega člana našega odbora. To je poslanec Uroš Brežan, ki bo nadomeščal našo bivšo poslanko oziroma sedanjo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ga med nami prav lepo pozdravljam. Spoštovani Uroš, dobrodošel. Gotovo boš veliko lahko pripomogel s svojimi izkušnjami k delu našega odbora.

Tako, zdaj bomo pa prešli na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje 16. februarja letos ste prejeli predlog dnevnega reda z 1 točko in sicer: Čas je za razpravo in dialog o novi viziji kmetijske politike.

Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red določen takšen, kot ste ga sprejeli s sklicem te nujne seje.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - torej še enkrat – ČAS JE ZA RAZPRAVO IN DIALOG O NOVI VIZIJI KMETIJSKE POLITIKE.

Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati smo 16. februarja letos zahtevali sklic nujne seje. Zahtevo ste članice in člani prejeli oziroma je objavljena na spletni strani Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda sem vabila veliko strokovnjakov, predstavnikov kmetov in predstavnikov nevladnih organizacij. Glede na to, da je veliko vabljenih predlagam, da si jih pogledate na vabilu, saj so vsi razvidni iz vabila, vsekakor pa so na prvem mestu seveda vabljeni predstavniki matičnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med nami jih seveda lepo pozdravljam, vidim, da ni ministrice, enako pa so med nami tudi predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, tudi ni ministra, pa zato ostale člane prav lepo pozdravljam!

Kot predstavnica predlagatelja bom pravzaprav najprej zelo na kratko sama predstavila naše zahteve, zakaj smo se odločili za predlaganje tega sklica in seveda kasneje prosila, da se vsi v razpravi držimo te točke dnevnega reda, ki je precej široka, predvsem si pa želim, da bi vsak od vas se opredelil do predlaganih sklepov. Sklepi so bili najprej predlagani s strani predlagatelja, kasneje je tudi koalicija predlagala svoje sklepe. Torej, opredeljevali se bomo in tudi glasovali o obojih sklepih.

Glede na to, kot sem rekla, da je kar veliko vabljenih in da bi res vsi lahko povedali bistvo in predstavili kmete ali znanost ali ministrstvo, vas bi prosila, da zdaj razmislite, da bi bile prvi krog debate dolg približno za vsakega pet do sedem minut, sigurno pa ne bomo nikogar omejevali, saj sem na začetku povedala, da je bistvo današnje seje, poleg strokovnega pristopa h kmetijski politiki, tudi dialog. Toliko na kratko.

Torej, v Poslanski skupini Nove Slovenije - Krščanskih demokratov si želimo, da bi ta Vlada, bodoče vlade in tudi Evropska unija zelo resno pristopila k rešitvi nove kmetijske politike. Kaj pomeni novo? To pomeni, da se moramo zavedati, da bo treba tudi kmetijstvo prilagoditi podnebnim spremembam in da moramo vsi razumeti, da bo tudi kmetijstvo se moralo prilagoditi in da bo zaradi tega potrebno tudi velike spremembe v sami kmetijski politiki in seveda na koncu tudi odločitev o delitvi denarja, predvsem zaradi izpada dohodka. Želimo si, da bi zeleni prehod, ki ga Evropa rabi, bil posledica dialoga. Dialoga med naravovarstveniki, ki imajo svojo agendo in na drugi strani tudi dialoga s kmeti ali kot smo rekli, da ne bi zeleni prehod se zgodil na plečih kmetov. Ob tem pa seveda opozarjamo tudi na politiko, predvsem pripravljavce zakonodaje, da jo morajo pripraviti takšno, da bo tisti, ki mu je namenjena, jo tudi lahko izvajal, da ne bo zakonodaja namenjena sama sebi, ampak na eni strani kmetom, na drugi strani seveda tudi potrošnikom.

Nekako smo naše zahteve razdelili oziroma zahteve po razpravi razdelili v dve točki, ene so te kratkoročne, to je čas, ki ga živimo trenutno. Sedaj vemo, da so tako v Evropi kot tudi pri nas kmetje nezadovoljni. Vsi, ki tukaj sedimo, verjetno vemo, zakaj so nezadovoljni, zato ne bi ponavljala tega. Si pa želimo, da bi odločevalci, torej politika, v tem trenutku Vlada in predvsem obe prisotni ministrstvi, hotela sem reči, ministra, bom pa rekla, njihovi najožji sodelavci, da bi zahteve kmetov vzeli zelo resno in da bi jasno kmetom, predstavnikom kmetom povedali, katere zahteve so tiste, ki jih bodo lahko upoštevali, katerih ne bodo mogli upoštevati in zakaj jih ne bodo mogli upoštevati, saj so vendar kmetje razumni in bodo vedeli, kaj se da in česa se ne da. Drugo, kar se mi zdi še bolj pomembno je, da kmetje dobijo časovnico, kdaj bo kaj upoštevano. Ne bo dovolj samo vljudnostnih obiskov na ministrstvu in obljub, ki niso realizirane. Torej želimo si, da bi kmetje dobili relevantne odgovore in da jim ne bi treba se poslužiti načina, kot se ga poslužujejo drugod po Evropi in kot so morali narediti tudi lansko leto pri nas, da bi morali iskati svojo pravico na ulicah; tega si kmetje ne zaslužijo, da morajo na ulice. Kmetje si zaslužijo dialog. To je eno, kar si zelo želimo. In drugo je pa to, kar sem že rekla na začetku, da je treba že zdaj začeti dialog za naslednjo finančno perspektivo oziroma naslednjo skupno kmetijsko politiko. Ob tem, da ne smemo pozabiti, da je možno vsako leto delno revidirati oziroma evalvirati rezultate tudi sedanje kmetijske skupne kmetijske politike 2023-2027 in če je možno, načrt izvajanja skupne kmetijske politike še bolj prilagoditi ciljno kmetom, naj to aktualna politika naredi. Predvsem pa si želimo, da ne bi priprave za naslednjo skupno kmetijsko politiko, ki bo morala biti obarvana še bolj trajnostno oziroma zeleno, da se ne bi o njej pogovarjali takrat, ko bo postala že dejstvo, ampak zdaj, ko je čas, da si lahko pripravimo pogajalska izhodišča za Evropo in da ta pogajalska izhodišča tudi v Evropi zagovarjajo kompetentni ljudje. Zaradi tega si želimo, da bi že danes iskali rešitve, predvsem pa, da bi se poslušali in da bi se vsi zavedali, da smo eden od drugega odvisni, ne pa da smo vsak v svojem mehurčku in da se, če se že poslušamo, potem ne slišimo. In to zadnje je tudi želja oziroma namen sklica današnjega sestanka. Zato sem na ta odbor tudi vabila, kot je razvidno iz priloge vabljenih, eminentne strokovnjake s področja kmetijstva kot tudi predstavnike različnih organizacij, kmečkih, ker če kaj, si želimo tudi enotnega pristopa kmečkih organizacij do rešitve problema, o katerem sem govorila. Toliko za uvod oziroma namen današnje razprave.

Vsekakor še enkrat, preden bom zdaj dala besedo, si želim, da bi se razpravljavci tudi fokusirali na predlagane sklepe, tako predlagatelja Nove Slovenije - Krščanskih demokratov kot tudi koalicije. Prepričana sem, da so eni in drugi sklepi napisani z namenom, da se naredi korak naprej v slovenskem kmetijstvu, zato bi tudi rada, da se pravzaprav fokusiramo na to razpravo o sklepih, ker samo to, kar bomo sprejeli, bo na koncu tudi štelo.

Zdaj bom najprej dala besedo predstavnikom obeh ministrstev. Sprašujem predstavnika Ministrstva za naravne vire in prostor, koliko časa ima še, zaradi tega, ker si želimo, da je z nami. Je pa pred samo sejo rekel, da bo moral prej zapustiti sejo, medtem, kot sem razumela, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo pa ostajajo z nami. Vsekakor, spoštovani iz MKGP, vemo, da ste vi matično ministrstvo, ampak da ne bi bili brez predstavnika ministrstva, želite vi prej besedo ali boste lahko počakali, da svoje najprej povedo iz matičnega ministrstva?

Hvala lepa, gospa predsednica. Jaz moram na sejo Vlade, ki je ob desetih, tako pomeni, da deset do, petnajst do. Ampak verjetno bodo na Ministrstvu za kmetijstvo najprej, potem pa mi.

Prav. Jaz mislim, da bo za uvod Ministrstvo za kmetijstvo vendar imelo toliko za povedati, da bo še ostalo nekaj časa za sosednje ministrstvo, pa potem gremo naprej. Torej, dajem besedo predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Hvala lepa za besedo. Jaz bom skušal biti v svojem uvodu kratek, jedrnat, učinkovit...

Samo za magnetogram, besedo ima državni sekretar dr. Blaž Germšek. Izvolite.

Ja, hvala lepa. Uvodoma naj vas vse lepo pozdravim!

Menim, da je ta seja sklicana v redu in da se moramo začeti pogovarjati o novih izzivih kmetijske politike. Vesel sem priložnosti, da lahko spregovorim o sami viziji kmetijske politike. Osebno sem tudi prepričan, da slovensko kmetijstvo ima vizijo, predvsem pa ima ogromen in velik razvojni potencial, medtem ko je prostora za politiko skorajda že zmanjkalo.

Kot predstavnik resornega ministrstva bi želel izpostaviti nekatere cilje, ki smo si jih zadali. Ti cilji so: učinkovito črpanje evropskih sredstev z namenom razvijanja slovenskega kmetijstva, ki poleg prehranske varnosti predstavlja enega od temeljev suverenosti naše ljube države; trajnostno, postopno, strokovno in tehnološko napredno prenašanje znanja in inovacij v prakso in na kmeta; zdrava, kvalitetna in lokalno pridelana hrana, vključno z zmanjšanjem zavržene hrane, s čimer se znižuje negativni vpliv na okolje. Za aktivno promocijo vsebin, ki so namenjene potrošnikom, mladi kmetje absolutno bomo morali tudi odpreti tematiko definicija kmeta, saj bomo le tako lahko ciljno usmerjali politiko in pa razvojne ukrepe v prihodnosti tako na tiste profesionalne hobi kmete, ker si vsi zaslužijo. Svoj prostor in svoje ukrepe, ki so ciljno naravnani, ter nenazadnje in najbolj, eno izmed najbolj pomembnih, varovanju kmetijskih zemljišč in njihova revitalizacija tam, kjer je to seveda mogoče in smiselno. Vse skupaj pa je seveda možno razvijati skozi tvorno sodelovanje z vsemi vami, ki danes sedite tukaj. In rad bi verjel, da imate resen namen zastopati kmeta, nikakor pa nimam argumenta podvomiti v slovensko kmetijsko dejavnost in njen razvoj v prihodnje. Žal je v javnosti mogoče začutiti, da se je v preteklem obdobju razvrednotilo pojem kmetijstva kakor tudi slovenskega kmeta. Želim poudariti, da bi bilo zelo nepošteno kriviti trenutno politiko za dejanja in odločitve, ki so se dogajale v preteklih desetletjih. S strokovnega vidika lahko rečem, da smo ministrstvo prevzeli na zelo majavih temeljih. V svojem primeru se nanašam na strokovnost. Kot veste, mi politika ni ravno blizu in verjamem, da je končno pričel čas dvigniti strokovnost nad politične odločitve. Zmanjkalo nam je časa za zatiskanje oči pred podnebnimi spremembami, konec koncev nam je lani narava pokazala, kako resne situacije nas lahko hitro doletijo. Okoljska ozaveščenost še ni naredila pomembnega preboja v slovenskem prostoru. Zmanjkuje nam tudi časa, da mlajše generacije obdržimo na podeželju in jim dokažemo, kako cenimo njihovo voljo, znanje, zagnanost in inovativnost. Prehranska varnost je osnova za preživetje družbe in vzdržnost celotne verige. Ohranjanje kmetijskih površin je prioriteta kot še nikoli do sedaj. Vprašam se, nam je res zmanjkalo zdrave kmečke pameti? Večinoma časa se zagovarjamo in pojasnjujemo naše odločitve v turobnih dvoranah, medtem ko nas teren resnično potrebuje. Družba od nas pričakuje več kot le prazne besede.

Glavne smernice razvoja slovenskega kmetijstva v prihodnje so bile potrjene v dokumentu, ki se imenuje Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 in ga je Evropska komisija potrdila oktobra leta 2022. To je tudi naša osnova, na kateri lahko trenutno gradimo. V njem so jasno navedeni trije splošni cilji: spodbujanje prehranske varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter krepitev podeželskih območij. V strateškem načrtu pa je zastavljenih tudi devet specifičnih ciljev: podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju evropske in nuja za večjo prehransko varnost, krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologijah in digitalizaciji v kmetijstvu. Izboljšanje položaja kmetov v vrednosti verig, prispevanja k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter k trajnostni energiji, spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov kot so voda, tla in zrak. Tukaj vidimo po rezultatih, da nimamo v Sloveniji nobenih težav. Prispevanje k varnosti biotske raznovrstnosti, privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih, spodbujanje zaposlovanja, rast socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvo in trajnostnim gozdarstvom ter nenazadnje, zadnji deveti cilj, izboljšanje odziva kmetijstva Evropske unije na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano ter dobrobit živali. Vse je začrtano je trenutno uspešno umeščeno v slovenski prostor, za katerega velja seveda določena specifičnost. Poudaril bi, da imamo v Sloveniji zdrava tla, uporabljamo manj fitofarmacevtskih sredstev, GVŽ obremenitve so nizke, vodni viri so dobro ohranjeni in pri njih, pri njih nimamo težav z ostanki pesticidov.

To, kar sem poudaril, bi morala slišati in upoštevati Evropska unija. Slovensko kmetijstvo je lahko in mora biti v evropskem kmetijstvu zgled. Na omenjenih točkah se lahko na evropskem nivoju pri nas uči, kako se stvarem tudi streže. Naštetemu je potrebno sproti prilagajati ukrepe, zakonodajo in seveda izvedbo. Gre za živo zadevo, ki se končno naslanja na strokovne argumente. V okviru rednega delovnega procesa, delovnih skupin in pa tudi na evropskem parketu uspešno vodimo dialog in vpeljujemo nujno potrebne spremembe, vse v dobro kmeta in družbe, ki jo v prihodnje čaka še veliko izzivov. Nekaj od vas bo verjetno razočaranih, večina slovenske stroke, predvsem pa kmetov pa verjetno pomirjeni, ko bom sedaj povedal, da sem pozitivno presenečen nad profesionalnostjo in pripadnostjo večine zaposlenih na ministrstvu v odnosu do slovenskega kmeta in podeželja. Vsi si namreč želimo delati za kmete in vemo, da smo na ministrstvu izključno in samo za kmeta.

Danes smo se srečali na nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi govorili o novi viziji kmetijske politike in ne bi želel, da skrenemo od pomembnih tematik. Poplave so nas prizadele in spremenile prioritete na marsikaterem področju, tudi kmetijstvo ni izjema. Posebej v zakonodajo in strateški dokumenti morajo biti premišljeni in dobro načrtovani. Zavedamo se, da je mogoče katera od zadev slabo zastavljena, temu primerno je potrebno poiskati rešitev in situacijo seveda odpraviti, popraviti. Verjemite mi, da se trudimo delovati v dobro slovenskega kmeta in podeželja. In sami opažate, da več kot nas je za to mizo, več kot je idej, težji so na koncu realno kompromisi, zato je v prvi vrsti potrebno prisluhniti in upoštevati agronomsko stroko. Ključno je tvorno delovanje in sodelovanje. Prepričan sem, da je vključenost nevladnih organizacij predpogoj za dobro delovanje družbe.

Hvala.

Najlepša hvala državnemu sekretarju.

Sprašujem drugo državno sekretarko, gospo Evo Knez, ki je med nami, ali želi še ona kaj dodati? / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem. Ja. V glavnem, vi ste za, za zdaj, Ministrstvo za kmetijstvo je povedalo v tem trenutku svoje, svoja izhodišča, zato dajem z veseljem besedo gospodu Miranu Gajšku, - je tako? - državnemu sekretarju na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, članice in člani odbora, predstavniki ministrstev in vsi strokovnjaki za kmetijstvo oziroma predstavniki tudi najrazličnejši kmetijskih organizacij!

Jaz bi na začetku rad povedal v imenu Ministrstva za naravne vire in prostor, da smo prebrali gradivo in se tudi načeloma strinjamo z dobro uravnoteženimi sklepi. To se mi zdi bistveno povedati. Tako, da to je ena pohvala, če, pa resno mislim, namreč, v bistvu gre res za neke vrste novo kmetijsko politiko, za neke vrste, v bistvu, izhodišča za novo kmetijsko politiko, katere se bo morala resno, resno lotiti tudi Evropska unija, katere polnopravna članica je tudi Republika Slovenija. To je prva stvar, ki bi jo rad poudaril.

Druga stvar, tako, kot je rekel državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, ki je poudaril strokovnost, to popolnoma drži, hkrati pa se moramo zavedati, da se nekaj zgodi v prostoru sta ključni dve, sta ključni dve dejstvi: prvič je popolnoma jasna politična odločitev, popolnoma jasna politična odločitev, pri čemer mora trajati več mandatov, včasih pri pomembnejših posegih in drugič je strokovnost, maksimalna strokovnost administracije v Evropski uniji, v Bruslju, na državni ravni in na občinski ravni. In ko bomo to dosegli kot država, potem bomo tudi uspešnejši, bodisi pri upravljanju s prostorom, bodisi pri posegih v prostor, bodisi pri vsem upravljanju posamičnih resorjev. Danes je pač govora o resorju kmetijstva.

Zdaj, ena stvar ki se mi zdi še bistveno pomembna, očitno bomo morali tudi kot država, ravno tako kot Evropska unija, bistveno več načrtovati. V Bruslju je načrtovanje, se načrtovanje reče programiranje, "programming", kar pomeni, da to, kar ste že omenili, gospa predsednica, bistveni so ti, bistven je operativni program Republike Slovenije, v katerega bomo morali pri spremembi vključiti te elemente nove kmetijske politike, predvidevam, dogovori za razvoj regij, 12 jih imamo v Republiki Sloveniji in seveda regionalni razvojni programi 2021 - 2027 in prihajajoči 2028 - 2034.

Tukaj posebej poudarjam pri tem večjem vlogo načrtovanja, da boste v Državnem zboru obravnavali Predlog novele Zakona o urejanju prostora, kateri bo omogočil, da 12 razvojnih regij, 12 statističnih in razvojnih regij, dela tudi regionalne prostorske plane. Zakaj je to pomembno? Zato, ker je, ker je pač regionalni prostorski plan tisti inštrument, kateri bo lahko uravnotežil posamične interese med kmetovanjem, med naravo, med vodami, med načrtovanjem infrastrukture, to posebej poudarjam, je bil tudi soglasno sprejet, tako na odboru Državnega zbora, kot tudi na odboru Državnega sveta.

Zdaj pa, če grem bolj natančno v področja, katere pokriva Ministrstvo za naravne vire in prostor. Narava, voda in prostor. Kolegica in kolega sta tudi tukaj in bosta ostala kompleten čas današnjega, današnje izredne seje.

Kar se tiče narave, v bistvu se zavedamo, da bomo morali na en način bolje uravnotežiti tiste stvari v smislu zavarovanih območij, katere morajo biti zavarovana na podlagi vseh mednarodnih konvencij, v smislu upravljanja teh bodisi krajinskih parkov ali pa celo Triglavskega narodnega parka kot najpomembnejšega parka tudi v smislu možnosti, bom rekel, kmetovanja na podlagi nekih določenih pogojev. Tukaj smo že začeli, konkreten primer je krajinski park Pohorje.

Na področju voda je pač dogodek 4. avgusta lansko leto na en način streznil kompletno družbo, na en način moramo prenehati z določenim, z določenimi posegi, parcialnimi posegi v prostor in tukaj je strašno pomembno celovito načrtovanje. Kompletno ministrstvo zdaj hodi po terenu, po vseh regijah, po vseh občinah, zaključili se bodo ti obiski v začetku marca v letošnjem letu, pri čemer je minister sam oziroma državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc, popolnoma jasno povedala, koliko več sredstev je zdaj za intervencijo, dejansko je bistveno več sredstev, ker so morala biti in kako zdaj začenjamo z obdobjem sanacije in pa tudi s tem nadomeščanja stavb, bivalnih stavb in vse to se bo zgodilo v letu 2024. Posebej poudarjam, da je bil sprejet zakon o obnovi, ki omogoča paralelen postopek, ne zaporeden, paralelen postopek. Računamo, da bodo prve nadomestne gradnje lahko začeli graditi investitorji, tukaj je investitor država, že pred poletjem letošnjega leta.

Se pravi, kar se tiče prostora je pa druga stvar, ki je pomembna novost. Začenjamo s koordinacijo na ravni državnih sekretarjev pri umeščanju v prostor, pri čemer posebej poudarjam, ker je tako medijsko odzivno kot tudi odzivno v vseh javnostih v Sloveniji, problematika, če smem tako reči, suhih zadrževalnikov. V bistvu je to del državnega prostorskega načrtovanja, pri čemer poudarjam, da bomo posebno pozornost posvetili tej tako imenovani dvojni rabi. Če je suhi zadrževalnik, pomeni, da je tam primarna kmetijska raba, v tistem času, ko bo pač poplava, je pa to, bo pa tam voda in seveda bo potrebno z lastniki in z občinami in s predstavniki vseh organizacij na podlagi nekega transparentnega dialoga najti najboljšo možno rešitev na kakšen način bodo ti suhi zadrževalniki funkcionirali, ker jih pa rabimo, to je strokovna ocena.

Jaz bi s tem zaključil. Se pravi, dobro uravnoteženi sklepi so tisti, ki jih ministrstvo podpira. To je ena zadeva. Seveda bomo pa sodelovali oziroma delovali po teh ključnih področjih, narava, voda, prostor in graditev na način, kot sem povedal.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Sedaj bom dala besedo ostalim vabljenim na to sejo.

Kot je rekel državni sekretar iz Ministrstva za kmetijstvo, da je zelo pomembna stroka in to agronomska stroka, če se pogovarjamo o kmetijstvu, seveda poleg kmetov, ki imajo tudi danes tukaj svoje predstavnike.

Predlagam, da, dajem besedo tako kot so tudi posamezniki napisani po vrsti, kot smo vas vabili, da se boste znali pripraviti za besedo. Gotovo se pa vsi strinjamo, da je ena največjih eminenc na področju kmetijstva v državi, odkar država obstaja, prof. Emil Erjavec. Zato ga še posebej lepo pozdravljam med nami. In najprej dajem besedo tebi, gospod profesor, potem pa tako kot smo rekli, kot je napisano na vabilu. Izvoli.

Hvala lepa, gospa predsednica. To je bilo malo preveč, jih je še nekaj takih, ki so to pot tlakovali, je pa res, da moja generacija, tu nas kar nekaj sedi, zaključuje svojo poklicno pot in je dala skozi pač vse od tranzicije, vstopa v Evropsko unijo in do tega.

Torej, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, spoštovane kolegice in kolegi! Jaz bom poskušal zelo na kratko utemeljiti, da smo danes pred tretjim največjim mejnikom pred katerim je slovensko kmetijstvo in kmetijska politika po oblikovanju samostojne države. Prva je bila seveda sama osamosvojitev in oblikovanje kmetijske politike, potem je bil vstop v Evropsko unijo, sedaj je pa v bistvu prilagoditev na nove družbene zahteve, na klimatske spremembe, na vso tranzicijo, ki se je zgodila in transformacijo, ki se dogaja in ki spreminja tako pridelovalne postopke, kot tudi odnose do hrane, kjer kmetijstvo se pač mora na novo prilagoditi.

Poskušal bom to razložiti skozi trajnostne elemente in tudi skozi proteste. Kajti, protesti nam zelo veliko govorijo, če poslušamo, kako se odzivamo, kaj nam kmetje povejo tukaj in drugje po Evropi, slišimo celo zgodbo te preobrazbe. Potem bi pa poskušal dati tudi nekaj predlogov.

Torej, kar se ekonomske dimenzije tiče, je dejansko tako, da je dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva neugoden, vsaj v povprečju, da je zelo velika nestabilnost cen in dohodkov, da vsako leto se s kakšno panogo kaj zgodi. Leto 2023 je bilo zelo slabo za pridelavo žit in še za kakšno. Predvsem pa je zelo velika negotovost pred prihodnostjo. In to je ena od stvari, ki kmete, bom rekel, jih zelo ovira pri njihovem načrtovanju, jih dela negotove in tako naprej. Nam so cene out putov nekaterih ključnih proizvodov padle, cene inputov so še zmeraj visoke. Trgovinski sporazumi so pač naredili in delajo, kar delajo. To pomeni, imamo pač sporazum z Ukrajino, ki bi naj bil namenjen nerazvitemu svetu, vendar veliko blaga ostane v Evropi in spreminja cenovna razmerja. Imamo praktično izpogajan sporazum z državami Latinske Amerike, Mercosur, ki bo zelo zamajal cenovna razmerja. Tu so pa seveda tudi podnebne razmere, ki izrazito povečujejo tveganja, ki so izrazit dejavnik negotovosti. In pomemben element zaostrovanja razmer je pa tudi kmetijska politika. In mislim, da kmetje se predvsem oziroma tudi na to odzivajo. Imeli smo prvo leto strateških načrtov, ki so v marsičem spremenili, torej po celi Evropi, Slovenija tu ni izvzeta, spremenili dosedanje prakse, dosedanje instrumente. Torej, Evropska komisija je uveljavila preko Evropskega parlamenta in sveta, tako so bili ključni, pač zakonodajalci so se tako odločili. Dejansko kljub vsemu kar nekaj elementov zelenega prehoda, še več jih pa čaka. In ta nova okolijska arhitektura seveda pomeni dodatne zahteve, dodatne priložnosti, pa tudi nevarnosti. In mislim, da je tukaj bil zelo velik problem, sedaj grem na to okolijsko trajnost, da mi tega v Evropi, namenoma grem, ne na Slovenijo, ker bo takoj konkretno, preveč konkretno, v Evropi tega nismo znali narediti. To se pravi, kmete prepričati, da so stvari drugačne, jim narediti ukrepe, ki imajo dejanske učinke, prilagoditi jih na nove razmere, spilotirati stvari in seveda imamo, kar imamo, 100 tisoč kmetov so po ulicah, kar je zelo pomenljivo in razumljivo. Kmetje ne govorijo o prilagajanju okolju, podnebju in tako naprej. Govorijo o prevelikem administriranju. In tudi iz domače razprave nekako se da dojeti, da mi nismo dojeli, da se je nek model kmetijstva ustavil, da praktično to kar smo sto let govorili kako pridelovati, kako prehraniti prebivalstvo, da je ta model se je izpel in enostavno dela preveliko škodo in okolju in na koncu tudi ljudem, na koncu tudi prebivalstvu in tudi samim kmetom. In zdaj seveda, kako to narediti, kako to transformacijo izpeljati, to je pa v bistvu najtežje, ker gre za spremembe v glavah, za nove tehnologije. In seveda kmetje ne morejo kar na silo to narediti. In mislim, da je Evropska komisija tukaj naredila, bom rekel, zelo, ne bom rekel, da nori eksperiment, ampak praktično je naredila zelo veliko napako. Postavili so meje, brez da določene stvari, brez da bi dovolj razmislili, brez da bi naredili prilagoditev na te stvari in je praktično cel sistem transformacije trajnostnih prehranskih sistemov, kakor temu rečemo, je dejansko padel na ulici prav zaradi slabih priprav prav zaradi tega. In danes imamo v bistvu politično vojno v parlamentu, evropskem, imamo vojno med strankami, torej, politika se je vmešala nekaj, kar bi moralo biti strokovno prilagojeno in primerljivo. In to je zelo, zelo slabo. Meni so kolegi iz Direktorata za kmetijstvo razlagali, kako je to potekalo, da so ljudje licitirali, koliko procentov bodo zniževali pesticide, koliko bodo te območje, eno, drugo, tretje, brez resnih strokovnih analiz in to seveda ni dobro. Torej, mi smo nekaj, kar moramo narediti, naredili slabo. In seveda, kmetje so se odzvali. Najprej niso verjeli, da se jim bo to zgodilo, zdaj so pa na ulicah. Zdaj je pa drug problem, da imamo občutek, da pa bodo stvari ustavljene. Stvari ne morejo biti ustavljene. Mi smo odgovorni do tega planeta. Stvari bodo šle naprej. Vprašanje je seveda pa kako bomo kmetijstvu pomagali, prilagodili in ga naredili takega, da bo prilagojen na to. In tukaj moramo razlagati, da kmetijska politika ni samo za kmete. Kmetijska politika je za družbo in mora na vse te cilje, ki jih imamo mi lepo zapisanih, ta naš strateški načrt ni tako slabo narejen, kot bi nekateri radi prikazali. Stvari so začrtane dobro. Vprašanje je pa, kako to izvajamo.

In tukaj je zelo velik problem, jaz mislim, da smo tudi v Sloveniji padli na izpitu, kako smo trasirali nove ukrepe. To je strokovno delo, to je treba pilotirati, to se je treba s kmeti pogovarjati, treba preveriti, ali bodo sprejeli ali ne bodo sprejeli, ali so učinki za okolje in naravo tapravi ali niso. Mi to delamo tako, da malo pokopiramo, malo iščemo in na koncu se mogoče malo pogajajo, kmetijske interesne pa okolijske organizacije, pa malo kmetijsko ministrstvo pa na koncu pride še Ministrstvo za naravne vire, pa Evropska komisija in iz tega dobimo nekaj, kar je političen kompromis. Mi pa ne moremo delati političnega kompromisa ne s kmeti in ne z naravo in ne z okoljem in ne s podnebjem. In tukaj seveda smo vsi padli. Torej, vsi ti trije mehurčki, kmetje in naša kmetijska stroka, okolje in okolijska stroka in država z načinom reguliranja. Zato je tako nujen ta dialog. Ne zato, da bi se radi imeli, pa da bi se /nerazumljivo/. Mi moramo na dejstvih utemeljeno stvari spreminjati.

Potem je pa še tretji element trajnosti, to je socialni, ki po moji oceni v ozadju še bolj kmete spravlja na ulice in v nelagodje, celo v bes, jezo in nemoč. To je pa to, da v bistvu v celi Evropi imamo ostarelo delovno silo. Veliko kmetov nima naslednikov. Si predstavljate, kako to za njih izgleda, ko dejansko cele generacije so delale in zdaj pač ni naslednikov. Po drugi strani imamo pa mlade naslednike, ki vstopajo pogumno, tudi s podporami in tako naprej, in enkrat vidijo, da ali delajo prav ali ne delajo prav, kakšne so perspektive. Cene padajo, nekdo jim neke regulative, ki jih ne razumejo, razlaga oziroma nalaga, na Nizozemskem celo jemlje zemljo, pri nas celo na nekaterih območjih prepoveduje kmetovati in podobne stvari. Seveda ljudje so besni in spet smo padli na izpitu. Da ne govorimo seveda o vseh drugih problemih, socialnih, revščina se pojavlja na podeželju in tako naprej.

Torej, kaj narediti? Kakšni predlogi bi morali biti? Jaz mislim, da je ena od ključnih stvari je ta, da dejansko ta dialog vzamemo resno. Ta dogodek je eden, ki je pozitiven. V bistvu je bil tudi, večina nas je bilo na predsedničinem forumu novembra, ko se poskuša vse strukture plus nosilce odločanja, tu ima Državni zbor izjemno pomembno vlogo, plus vlado, plus kmetijske organizacije, okolijske organizacije ministrstva spraviti skupaj in govoriti. In če, recimo, tako kot smo to poslušali, lahko na Brdu, govorimo zelo, zelo še mimo drug drugega. Torej, ne slišimo drug drugega. Kmetijci svojo zgodbo, okoljevarstveniki in predstavniki države na tem področju s svojo zgodbo. In dokler ne bomo razumeli drug drugega, ne bo šlo. In tukaj je tudi zelo velika odgovornost strok in vseh inštitucij, ki se morajo tudi prilagoditi. Moram reči, da tudi mi smo del problema. Torej mi, ki prihajamo iz, bom rekel, inštitucij prenosa znanja, ker premalo poudarka dajemo tem novim stvarem in jih premalo razvijamo. Mi pa tudi seveda, tudi delamo tisto za kar smo plačani in kar nam kdo nalaga. In tukaj je tudi seveda zelo pomembno, kako država investira svetovanje, prenosa znanja in tako naprej. Torej, dialog, ki ga jaz razumem, bo v bistvu tako, kot so Nemci začeli in v bistvu Nizozemci poskušajo, pa na Evropski uniji poteka, enostavno nek stalen forum, ki poskuša najti rešitve in iskati neko novo vizijo. Mi sicer strateške dokumente imamo, ampak mi si ne smemo več dovoliti to, kar se nam je dogajalo zadnja dva kroga, da večina dokumentov nastaja na državniški strani, potem se kmetijske in okolijske interesne organizacije in država odziva in potem pridemo do nekih povprečnih rešitev. Mi moramo doseči nekaj več, vključiti vse potenciale v državi, tako strokovne kot človeške, tudi tuje strokovnjake, če je treba, da bomo znali to kmetijstvo dejansko peljati v neko pravo smer, kajti trendi niso dobri in mi smo sredi kaosa.

Drugo, zelo podpiram to kar je rekel državni sekretar, dejansko na dejstvih utemeljene stvari, znanje. Mi se ne smemo pogovarjati na podlagi občutkov. Veliko razprave v kmetijstvu in v Sloveniji se to zelo izostrijo, je na podlagi čustev, občutkov, kaj ljudje mislijo, kaj so slišali in tako naprej. Vse stvari imajo svoja dejstva. Vemo, kakšen je ekonomski položaj, ampak recimo za slovensko kmetijstvo ne vemo zelo natančno. Mi recimo, zdaj ne vemo natančno, recimo, v tej krizi nekateri sektorji čisto dobro vozijo, ampak tisti, ki so zdaj kritični, seveda razpolagajo. Torej sploh osnovno informatiko, da ne govorimo še o okolijskem delu, o socialnem delu. Mi recimo ne vemo o položaju žensk, ki je zelo kritična na podeželju, mimogrede. To je neka tiha zgodba, za katere sploh ne vemo. Mladi vsaj izpostavljajo položaj mladih. Torej, podatki, znanja, vedenje - tukaj enostavno smo zaostali. Če je slovensko kmetijstvo imelo najboljše podatke v 90 letih, ko smo se pogajali z Evropsko unijo, danes za veliko stvari nimamo ne podatkov ne vedenja, predvsem pa vse interpretiramo tako kot nam odgovarja in paše.

Potem zelo velik premik moramo narediti na podlagi, torej na ukrepih. Torej, če se gremo preobrazbo, potem je treba dejansko ukrepe razvijati, ki bodo imeli učinke, ki bodo trajnostni, ki bodo kmetom dali primeren dohodek, vendar bodo tudi prenesli okolju in jaz se malo manj bojim za vode pa tla, zelo se pa bojim za klimo in predvsem naravo, kjer dejansko razviti tehnologije, ki bodo tudi vzdržne z vseh treh vidikih, da bodo kmetje obstali, pa da bomo v naravo prispevali. Včasih mi to deluje na iskanje kvadrature kroga. In to ni rešitev, ki bi jo znanost znala rešiti čez noč. Tudi v Evropi imajo, v svetu imajo s tem resen problem. Torej, tretji element, četrti element pa vrednote, prenos znanja, z ljudmi govoriti, iti na teren, tako kot je bilo že danes povedano z dveh ministrstev, pogovarjati, ampak ne pogovarjati na način, saj bomo naredili, pa poslušati, pa potem počakati, pa eno malo stvar zamenjati, pa potem dejansko stvari gredo svojo pot naprej. Ne, odkrito, odprto zgodbo, kakšne so alternative v pridelavi hrane, kaj narediti na podnebju, kaj narediti z ekologijo in tako naprej. In tukaj nam vsem manjka ta odprtost in iskrenost. Vsi se skrijemo za neko, bom rekel, prilagajanje interesom, čustvom in tako naprej. Tako da to jasno sporočilo morajo vsi dobiti, dialog mora biti. Okoljevarstveniki morajo prenehati misliti da bodo zgolj z regulatornimi mehanizmi stvari reševali s kmeti se je treba pogovarjati kmetje pa morajo tudi spoznati da dejansko čas se je spremenil in tako kot smo do zdaj hrano pridelovali ne gre več ker je na škodo okolja. Tako, da jaz upam da se nam ne bo zgodilo v slovenskem kmetijstvu tako, kot se je z rudarji v Veliki Britaniji ali pa z ribiči v Španiji, ko so šli na ulice, protestirali, gladovno stavkali, ampak rudarjev v Veliki Britaniji ni, v Španiji je pa to pač omejeno na deset procentov nekdanjih ladij. Torej, v interesu kmetijstva je, da se preobrazi, prilagodi, in moj apel gre v tej smeri.

Hvala za pozornost.