Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni. Res se zahvaljujem za odziv, da ste vsi vabljeni in prisotni na današnji 4. seji Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji. Vam se res še enkrat zahvaljujem. Vas lepo pozdravljam. sem pa seveda dala razno zaradi kakšnih pobud, vprašanj, tudi za kakšno sejo v prihodnje.

Tako, da prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - HUMANI PAPILOVIRUS.

Naj še povem, da se je za današnjo sejo opravičila kolegica Bojana Muršič, da pa seveda je zastopanost mojih poslanskih kolegov danes nekoliko manjša, smo izvedeli šele pred pol ure, da imajo neke zadeve, neka nadomeščanja, tako da bomo za naprej morali verjetno ubrati kakšen bolj inovativni pristop in zadeve mogoče celo sklicevati kot tematsko točko Odbora za zdravstvo, da bi bil seveda ta odziv tudi s strani mojih poslanskih kolegov večji.

K tej točki so bili vabljeni članice in člani pododbora: Ministrstvo za zdravje, Onkološki inštitut Ljubljana, onkološki, se pravi, register raka in državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu, Zora, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, UKC Ljubljana, Klinični oddelek za ginekologijo, dr. Urška Ivanuš, vodja državnega programa Zora, dr. Špela Smrkolj, UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Andrej Franc Plesničar, Nacionalni inštitut za javno zdravje in seveda Merck Sharp&Dohme, to se pravi inovativna zdravila, ki seveda na tem področju humanega papilona virusa je tudi prisoten v Republiki Sloveniji. Seveda, besedo dajem kot uvodno predstavitev, vsaj malo uvoda naredim, potem pa jaz takoj predajam besedo našim cenjenim gostom, gospe državni sekretarki, pa potem naprej po vrstnem redu oziroma se lahko tudi sami prijavite, ampak mislim, da ste mogoče dogovorjeni kaj in kdo, katero področje seveda v tem sklopu pokriva.

Humani papilom virus je seveda virus, ki povzroča vrsto različnih vrst raka, ki pogosto povzročijo trpljenje in smrt. Tragedija je v tem, da je skoraj vse te vrste raka mogoče preprečiti s preprostim cepivom in rednimi pregledi, tako da, toda kako pripraviti Vlado, da ponudijo te storitve in svoje državljane, da jih sprejmejo. O tem že vrsto let poteka razprava, včasih malo bolj burna, včasih s kakšnim odporom, ampak mislim, da je potrebno tukaj združiti celotno skupno moč in seveda preprečiti, če se to da, s cepivom preprečiti tudi to obolevanje, to trpljenje in seveda tudi nenazadnje boste povedali, tudi kar nekaj smrti v Republiki Sloveniji zaradi tega humanega papiloma, virusa. HPV, če z okrajšavo povem, povzroči približno 5 %vseh rakov po svetu. Najpogostejši od teh rakov je rak materničnega vratu, vendar je virus vpleten tudi v rak nožnice, valvule, anusa, penisa glave in vratu. Pomemben delež rakov, ki jih povzroča HPV v Evropi, je pri moških v primerjavi s številnimi drugimi strategijami preprečevanje raka, kot je nadzor nad tobakom, zmanjšanje porabe alkohola, povečanje telesne dejavnosti ali boj proti debelosti, je cepljenje proti HPV enostavno izvesti. Ima takojšen pozitivni učinek na zdravje in je zelo učinkovito, pravzaprav je verjetno edino najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje raka v medicinskem arzenalu.

Jaz sem za današnjo sejo seveda pripravila tudi en sklep, da pododbor za spremljanje rakavih obolenj v Sloveniji podpira vsa prizadevanja za zmanjševanje tveganja raka in programe cepljenja proti HPV. Jaz bom na tej točki končala, ker ste tukaj z mano res strokovnjaki, ki boste o tem vedeli povedati več, bolj natančno iz prakse s številkami in mislim, da je to tisto, kar seveda želimo slišati.

Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za zdravje, državni sekretarki Evi Vodnik in seveda tudi potem, če bo želela Mojca Gobec, ampak gospa Eva Vodnik, imate besedo.

Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni. Res se zahvaljujem za odziv, da ste vsi vabljeni in prisotni na današnji 4. seji Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji. Vam se res še enkrat zahvaljujem. Vas lepo pozdravljam. sem pa seveda dala razno zaradi kakšnih pobud, vprašanj, tudi za kakšno sejo v prihodnje.

Tako, da prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - HUMANI PAPILOVIRUS.

Naj še povem, da se je za današnjo sejo opravičila kolegica Bojana Muršič, da pa seveda je zastopanost mojih poslanskih kolegov danes nekoliko manjša, smo izvedeli šele pred pol ure, da imajo neke zadeve, neka nadomeščanja, tako da bomo za naprej morali verjetno ubrati kakšen bolj inovativni pristop in zadeve mogoče celo sklicevati kot tematsko točko Odbora za zdravstvo, da bi bil seveda ta odziv tudi s strani mojih poslanskih kolegov večji.

K tej točki so bili vabljeni članice in člani pododbora: Ministrstvo za zdravje, Onkološki inštitut Ljubljana, onkološki, se pravi, register raka in državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu, Zora, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, UKC Ljubljana, Klinični oddelek za ginekologijo, dr. Urška Ivanuš, vodja državnega programa Zora, dr. Špela Smrkolj, UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Andrej Franc Plesničar, Nacionalni inštitut za javno zdravje in seveda Merck Sharp&Dohme, to se pravi inovativna zdravila, ki seveda na tem področju humanega papilona virusa je tudi prisoten v Republiki Sloveniji. Seveda, besedo dajem kot uvodno predstavitev, vsaj malo uvoda naredim, potem pa jaz takoj predajam besedo našim cenjenim gostom, gospe državni sekretarki, pa potem naprej po vrstnem redu oziroma se lahko tudi sami prijavite, ampak mislim, da ste mogoče dogovorjeni kaj in kdo, katero področje seveda v tem sklopu pokriva.

Humani papilom virus je seveda virus, ki povzroča vrsto različnih vrst raka, ki pogosto povzročijo trpljenje in smrt. Tragedija je v tem, da je skoraj vse te vrste raka mogoče preprečiti s preprostim cepivom in rednimi pregledi, tako da, toda kako pripraviti Vlado, da ponudijo te storitve in svoje državljane, da jih sprejmejo. O tem že vrsto let poteka razprava, včasih malo bolj burna, včasih s kakšnim odporom, ampak mislim, da je potrebno tukaj združiti celotno skupno moč in seveda preprečiti, če se to da, s cepivom preprečiti tudi to obolevanje, to trpljenje in seveda tudi nenazadnje boste povedali, tudi kar nekaj smrti v Republiki Sloveniji zaradi tega humanega papiloma, virusa. HPV, če z okrajšavo povem, povzroči približno 5 %vseh rakov po svetu. Najpogostejši od teh rakov je rak materničnega vratu, vendar je virus vpleten tudi v rak nožnice, valvule, anusa, penisa glave in vratu. Pomemben delež rakov, ki jih povzroča HPV v Evropi, je pri moških v primerjavi s številnimi drugimi strategijami preprečevanje raka, kot je nadzor nad tobakom, zmanjšanje porabe alkohola, povečanje telesne dejavnosti ali boj proti debelosti, je cepljenje proti HPV enostavno izvesti. Ima takojšen pozitivni učinek na zdravje in je zelo učinkovito, pravzaprav je verjetno edino najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje raka v medicinskem arzenalu.

Jaz sem za današnjo sejo seveda pripravila tudi en sklep, da pododbor za spremljanje rakavih obolenj v Sloveniji podpira vsa prizadevanja za zmanjševanje tveganja raka in programe cepljenja proti HPV. Jaz bom na tej točki končala, ker ste tukaj z mano res strokovnjaki, ki boste o tem vedeli povedati več, bolj natančno iz prakse s številkami in mislim, da je to tisto, kar seveda želimo slišati.

Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za zdravje, državni sekretarki Evi Vodnik in seveda tudi potem, če bo želela Mojca Gobec, ampak gospa Eva Vodnik, imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo, gospa. Spoštovana Iva Dimic, predsednica pododbora za raka, spoštovani poslanci, ki jih je bolj malo danes in spoštovani vsi ostali gostje!

Mene danes zelo veseli da imamo priložnost se pogovoriti o tej zelo pomembni temi, sploh ker je prisotno toliko nekih malo informacij, dezinformacij, lažnih informacij. Potrebujemo res več znanja, da skomuniciramo, kar je pač znanstveno dokazano in učinkovito.

V Sloveniji smo se zavezali, da bomo storili vse za odpravo raka in pravzaprav smo dosegli dva čudovita uspeha, dva čudovita mejnika na poti k odpravi tega raka na materničnem vratu. In sicer, v Sloveniji se 77 % in več žensk udeležuje preventivnega presejalnega programa ZORA - to je prvi mejnik. Drugi mejnik, da 90 % in več žensk, pri katerih so odkrite predrakave in rakave spremembe, je ustrezno zdravljenih. Žal pa tretjega mejnika, da bi bile deklice proti HPV precepljene v več kot 90 odstotkih pa ne dosegamo in smo še kar daleč od tega cilja. V Sloveniji, zaradi okužb s HTV na leto zboli okoli 150 žensk in tudi moški več kot 40 moških letno. Cepljenje je najboljši način za preprečevanje okužb s HPV, ki povzročajo skoraj 100 odstotkih rak materničnega vratu - v 88 % raka zadnjika in v 78 % raka nožnice, 25 % raka vulve, 50 % raka penisa in 31 % raka ustnega dela žrela ter okoli 90 % vseh genitalnih bradavic in večinoma papilomov grla pri obeh spolih. Zdaj, cepljenje proti HPV je bilo v program uvedeno v šolskem letu 2009-2010. Sprva le za deklice, in sicer v šestem razredu osnovne šole. Od šolskega leta 2021-2022 pa so v program cepljenja proti HPV vključeni tudi vsi dečki, fantje, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole. Cepljenje proti HPV je brezplačno - torej v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja - tako za te šolarje v osnovni šoli kot tudi za zamudnice in zamudnike kasneje. Ti lahko do dopolnjenega 26. leta starosti, to je za vse tiste, ki so obiskovali šesti razred osnovne šole leta 2009-2010 ali kasneje in ki še niso bili cepljeni, lahko kasneje nadoknadijo to cepljenje. Poleg tega je cepljenje proti HPV v šolskem letu 2023-2024 v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi dvema dodatnima generacijama fantov, ki obiskujejo prvi in tretji letnik srednje šole. Kljub temu, da je HPV cepivo varno, učinkovito dostopno, pa so podatki o precepljenosti fantov in deklet v obdobju po pandemiji žal niso najboljši. Če primerjamo najvišjo precepljenost, ki je bila v letu 2018-2019, ko je bilo proti HPV cepljenih skoraj 60 % šestošolk sedaj preliminarni podatki za lansko leto kažejo, da je dva odmerka cepiva proti okužbam z HPV prejelo zgolj 37,8 % šestošolk in 20,4 % šestošolcev. To je najmanj, odkar je se izvaja cepljenje proti HPV v Sloveniji. Razlika je tudi precejšnja po regijah. Najvišjo precepljenost beležijo v ravenski regiji in sicer tako pri dekletih 67,8 % - to se pravi kar visoko - kot tudi pri fantih 41,8 %. Zdaj, da bi lahko izboljšali precepljenost in se približali Skandinavskim deželam, kjer so nekje dejansko že uspeli z izkoreninjenjem te bolezni, bi morali res okrepiti številne aktivnosti, se medresorsko povezovati in je še kar veliko aktivnosti pred nami. V ta namen Ministrstvo za zdravje aktivno sodeluje pri uresničevanju državnega programa obvladovanja raka v katerem je 90 procentna precepljenost proti HPV eden od ciljev. Zdaj, kot sem izpostavila, zelo pomembna ta komunikacija cepljenja proti javnosti ministrstvo podpira nevladne organizacije, kot so projekt Imuno, Akcinet ter Zvezo društev za boj proti raku, ki skupaj s strokovnjaki na različnih področjih načrtujejo in izvajajo aktivnosti za to, da bi se mladi in njihovi starši odločili za cepljenje. Tukaj med nami so tudi kolegice, ki bodo verjetno več povedale o tem. Pri promociji ima tudi zelo aktivno vlogo Nacionalni inštitut za javno zdravje. En nov zagon vsem tem prizadevanjem bo gotovo dalo tudi sodelovanje Onkološkega inštituta in NIJZ v evropskem projektu PERČ. Gre za projekt, ki ga financira Evropska komisija, sofinancira pa Ministrstvo za zdravje. Namen projekta je pa pripraviti učinkovite strategije komuniciranja in kampanje za cepljenje proti HPV. Pripomogel bo k izboljšanju znanja in ozaveščenost o boleznih povezanih s HPV, in njihovem preprečevanju pri mladostnicah in mladostnikih in njihovih staršev ter izboljšal znanje in sposobnosti zdravstvenih delavcev, da lahko uspešno komunicirajo tudi to cepljenje. Ker ni dovolj, da samo poznamo teorijo, da je cepljenje potrebno. So posebna, res dodatna znanja, da se uspešno komunicira predvsem s tistimi skeptiki, ki ne zaupajo znanosti ali pa cepljenju.

Zdaj za zaključek. Pri cepljenju proti HPV gre za individualno zaščito posameznikov pred rakom na materničnem vratu in še drugimi raki, tudi benignim obolenjem, ki pa lahko so tudi kar zoprni. To sporočilo je mogoče še vedno premalo slišano med mladostniki in njihovimi starši, zdravstvenimi delavci in tudi širši skupnosti, zato je pomembno, da izkoristimo vsako priložnost, da o tem spregovorimo. Sem vesela, da imamo danes priložnost govoriti o tem in mogoče pač ene strategije se pogovoriti kaj bi se še dalo narediti na tem področju. Zdaj pa predajam besedo drugim strokovnjakom.

Ja, hvala lepa za besedo, gospa. Spoštovana Iva Dimic, predsednica pododbora za raka, spoštovani poslanci, ki jih je bolj malo danes in spoštovani vsi ostali gostje!

Mene danes zelo veseli da imamo priložnost se pogovoriti o tej zelo pomembni temi, sploh ker je prisotno toliko nekih malo informacij, dezinformacij, lažnih informacij. Potrebujemo res več znanja, da skomuniciramo, kar je pač znanstveno dokazano in učinkovito.

V Sloveniji smo se zavezali, da bomo storili vse za odpravo raka in pravzaprav smo dosegli dva čudovita uspeha, dva čudovita mejnika na poti k odpravi tega raka na materničnem vratu. In sicer, v Sloveniji se 77 % in več žensk udeležuje preventivnega presejalnega programa ZORA - to je prvi mejnik. Drugi mejnik, da 90 % in več žensk, pri katerih so odkrite predrakave in rakave spremembe, je ustrezno zdravljenih. Žal pa tretjega mejnika, da bi bile deklice proti HPV precepljene v več kot 90 odstotkih pa ne dosegamo in smo še kar daleč od tega cilja. V Sloveniji, zaradi okužb s HTV na leto zboli okoli 150 žensk in tudi moški več kot 40 moških letno. Cepljenje je najboljši način za preprečevanje okužb s HPV, ki povzročajo skoraj 100 odstotkih rak materničnega vratu - v 88 % raka zadnjika in v 78 % raka nožnice, 25 % raka vulve, 50 % raka penisa in 31 % raka ustnega dela žrela ter okoli 90 % vseh genitalnih bradavic in večinoma papilomov grla pri obeh spolih. Zdaj, cepljenje proti HPV je bilo v program uvedeno v šolskem letu 2009-2010. Sprva le za deklice, in sicer v šestem razredu osnovne šole. Od šolskega leta 2021-2022 pa so v program cepljenja proti HPV vključeni tudi vsi dečki, fantje, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole. Cepljenje proti HPV je brezplačno - torej v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja - tako za te šolarje v osnovni šoli kot tudi za zamudnice in zamudnike kasneje. Ti lahko do dopolnjenega 26. leta starosti, to je za vse tiste, ki so obiskovali šesti razred osnovne šole leta 2009-2010 ali kasneje in ki še niso bili cepljeni, lahko kasneje nadoknadijo to cepljenje. Poleg tega je cepljenje proti HPV v šolskem letu 2023-2024 v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi dvema dodatnima generacijama fantov, ki obiskujejo prvi in tretji letnik srednje šole. Kljub temu, da je HPV cepivo varno, učinkovito dostopno, pa so podatki o precepljenosti fantov in deklet v obdobju po pandemiji žal niso najboljši. Če primerjamo najvišjo precepljenost, ki je bila v letu 2018-2019, ko je bilo proti HPV cepljenih skoraj 60 % šestošolk sedaj preliminarni podatki za lansko leto kažejo, da je dva odmerka cepiva proti okužbam z HPV prejelo zgolj 37,8 % šestošolk in 20,4 % šestošolcev. To je najmanj, odkar je se izvaja cepljenje proti HPV v Sloveniji. Razlika je tudi precejšnja po regijah. Najvišjo precepljenost beležijo v ravenski regiji in sicer tako pri dekletih 67,8 % - to se pravi kar visoko - kot tudi pri fantih 41,8 %. Zdaj, da bi lahko izboljšali precepljenost in se približali Skandinavskim deželam, kjer so nekje dejansko že uspeli z izkoreninjenjem te bolezni, bi morali res okrepiti številne aktivnosti, se medresorsko povezovati in je še kar veliko aktivnosti pred nami. V ta namen Ministrstvo za zdravje aktivno sodeluje pri uresničevanju državnega programa obvladovanja raka v katerem je 90 procentna precepljenost proti HPV eden od ciljev. Zdaj, kot sem izpostavila, zelo pomembna ta komunikacija cepljenja proti javnosti ministrstvo podpira nevladne organizacije, kot so projekt Imuno, Akcinet ter Zvezo društev za boj proti raku, ki skupaj s strokovnjaki na različnih področjih načrtujejo in izvajajo aktivnosti za to, da bi se mladi in njihovi starši odločili za cepljenje. Tukaj med nami so tudi kolegice, ki bodo verjetno več povedale o tem. Pri promociji ima tudi zelo aktivno vlogo Nacionalni inštitut za javno zdravje. En nov zagon vsem tem prizadevanjem bo gotovo dalo tudi sodelovanje Onkološkega inštituta in NIJZ v evropskem projektu PERČ. Gre za projekt, ki ga financira Evropska komisija, sofinancira pa Ministrstvo za zdravje. Namen projekta je pa pripraviti učinkovite strategije komuniciranja in kampanje za cepljenje proti HPV. Pripomogel bo k izboljšanju znanja in ozaveščenost o boleznih povezanih s HPV, in njihovem preprečevanju pri mladostnicah in mladostnikih in njihovih staršev ter izboljšal znanje in sposobnosti zdravstvenih delavcev, da lahko uspešno komunicirajo tudi to cepljenje. Ker ni dovolj, da samo poznamo teorijo, da je cepljenje potrebno. So posebna, res dodatna znanja, da se uspešno komunicira predvsem s tistimi skeptiki, ki ne zaupajo znanosti ali pa cepljenju.

Zdaj za zaključek. Pri cepljenju proti HPV gre za individualno zaščito posameznikov pred rakom na materničnem vratu in še drugimi raki, tudi benignim obolenjem, ki pa lahko so tudi kar zoprni. To sporočilo je mogoče še vedno premalo slišano med mladostniki in njihovimi starši, zdravstvenimi delavci in tudi širši skupnosti, zato je pomembno, da izkoristimo vsako priložnost, da o tem spregovorimo. Sem vesela, da imamo danes priložnost govoriti o tem in mogoče pač ene strategije se pogovoriti kaj bi se še dalo narediti na tem področju. Zdaj pa predajam besedo drugim strokovnjakom.

Hvala lepa tudi vam. Lahko rečem, da verjetno je eden pomembnih razlogov za tako nizko stopnjo precepljenosti nezaupanje v cepivo med starši, skrbniki in med mladimi pa mislim, da je potrebno seveda to jemati, da je mogoče tudi premajhna informiranost ali pa preslabo poznavanje in da pride zaradi tega mogoče do bolj velikega ali pa večjega nezaupanja v zdravstvene organe ali pa proizvajalce cepiv nenazadnje. Res se zahvaljujem, da ste tukaj z nami. Dr. Urška Ivanuš, jaz vam dam besedo in boste tudi še kaj dodatno povedala o tej zadevi ali pa dr. Smrkoljeva. / medsebojno pogovarjanje/ Dr. Špela Smrkolj, izvolite.

Hvala lepa tudi vam. Lahko rečem, da verjetno je eden pomembnih razlogov za tako nizko stopnjo precepljenosti nezaupanje v cepivo med starši, skrbniki in med mladimi pa mislim, da je potrebno seveda to jemati, da je mogoče tudi premajhna informiranost ali pa preslabo poznavanje in da pride zaradi tega mogoče do bolj velikega ali pa večjega nezaupanja v zdravstvene organe ali pa proizvajalce cepiv nenazadnje. Res se zahvaljujem, da ste tukaj z nami. Dr. Urška Ivanuš, jaz vam dam besedo in boste tudi še kaj dodatno povedala o tej zadevi ali pa dr. Smrkoljeva. / medsebojno pogovarjanje/ Dr. Špela Smrkolj, izvolite.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj: predsedujoča in vsi ostali gostje.

Bi samo podala eno repliko na to predhodno govornico, in sicer bi vas z veseljem rada obvestila, da sem zdajle ravno sodelovala tik pred tem sestankom, sestankom na posvetovalni skupini za cepljenje v okviru NIJZ, kjer smo v bistvu vsa različna strokovna združenja v Sloveniji, ki se vsa ukvarjamo z boleznimi, ki jih povzročajo HPV virusi, podali pobudo za to, da dejansko čisto vse fante do 26. leta resnično vključimo v brezplačno cepljenje, zato ker zdaj so pravzaprav dekleta res vsa vključena do 26. leta starosti, medtem ko fantje pa samo v 6., 7., 8. razredu osnovne šole in tako kot ste omenili, v prvem in tretjem letniku srednje šole. Tako da, sklep tega sestanka je bil, da so nas podprli tudi vsi tam sodelujoči in bo šla zdaj ven tudi pobuda, da bi že v tem šolskem letu se lahko čisto vsi fantje do 26. leta brezplačno cepili. To. Pa mogoče je zanimivo samo to, da je čisto preden damo besedo še vsem drugim, sogovornico, da je to je pa čisto današnja sveža novica iz Evropske komisije, se pravi, da države članice Evropske unije morajo okrepiti cepljenje proti humanim papiloma virusom in virusu hepatitisa B, ki lahko povzroča nekatere vrste raka. To je bilo danes kot priporočilo Evropske komisije prav lansirano po vseh kanalih v bistvu v članice Evropske unije. Najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj: predsedujoča in vsi ostali gostje.

Bi samo podala eno repliko na to predhodno govornico, in sicer bi vas z veseljem rada obvestila, da sem zdajle ravno sodelovala tik pred tem sestankom, sestankom na posvetovalni skupini za cepljenje v okviru NIJZ, kjer smo v bistvu vsa različna strokovna združenja v Sloveniji, ki se vsa ukvarjamo z boleznimi, ki jih povzročajo HPV virusi, podali pobudo za to, da dejansko čisto vse fante do 26. leta resnično vključimo v brezplačno cepljenje, zato ker zdaj so pravzaprav dekleta res vsa vključena do 26. leta starosti, medtem ko fantje pa samo v 6., 7., 8. razredu osnovne šole in tako kot ste omenili, v prvem in tretjem letniku srednje šole. Tako da, sklep tega sestanka je bil, da so nas podprli tudi vsi tam sodelujoči in bo šla zdaj ven tudi pobuda, da bi že v tem šolskem letu se lahko čisto vsi fantje do 26. leta brezplačno cepili. To. Pa mogoče je zanimivo samo to, da je čisto preden damo besedo še vsem drugim, sogovornico, da je to je pa čisto današnja sveža novica iz Evropske komisije, se pravi, da države članice Evropske unije morajo okrepiti cepljenje proti humanim papiloma virusom in virusu hepatitisa B, ki lahko povzroča nekatere vrste raka. To je bilo danes kot priporočilo Evropske komisije prav lansirano po vseh kanalih v bistvu v članice Evropske unije. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Če sem lahko malo hudomušna, očitno je pomagalo, da smo sklicali današnjo sejo pododbora. Velike stvari se premikajo, to me veseli. Seveda vedno gledamo, da delamo stvari, ki bi pomagale ljudem, prihraniti vso to trpljenje, zdravljenja, bolezni, kaj drugega pa že tudi težko izgovorim. Tako da, dr. Urška Ivanuš, imate program, nas boste malo seznanili s številkami in tudi s pomenom. Hvala. Izvolite.

Hvala lepa. Če sem lahko malo hudomušna, očitno je pomagalo, da smo sklicali današnjo sejo pododbora. Velike stvari se premikajo, to me veseli. Seveda vedno gledamo, da delamo stvari, ki bi pomagale ljudem, prihraniti vso to trpljenje, zdravljenja, bolezni, kaj drugega pa že tudi težko izgovorim. Tako da, dr. Urška Ivanuš, imate program, nas boste malo seznanili s številkami in tudi s pomenom. Hvala. Izvolite.