Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni. Res se zahvaljujem za odziv, da ste vsi vabljeni in prisotni na današnji 4. seji Pododbora za spremljanje rakavih obolenj v Republiki Sloveniji. Vam se res še enkrat zahvaljujem. Vas lepo pozdravljam. sem pa seveda dala razno zaradi kakšnih pobud, vprašanj, tudi za kakšno sejo v prihodnje.

Tako, da prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - HUMANI PAPILOVIRUS.

Naj še povem, da se je za današnjo sejo opravičila kolegica Bojana Muršič, da pa seveda je zastopanost mojih poslanskih kolegov danes nekoliko manjša, smo izvedeli šele pred pol ure, da imajo neke zadeve, neka nadomeščanja, tako da bomo za naprej morali verjetno ubrati kakšen bolj inovativni pristop in zadeve mogoče celo sklicevati kot tematsko točko Odbora za zdravstvo, da bi bil seveda ta odziv tudi s strani mojih poslanskih kolegov večji.

K tej točki so bili vabljeni članice in člani pododbora: Ministrstvo za zdravje, Onkološki inštitut Ljubljana, onkološki, se pravi, register raka in državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu, Zora, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, UKC Ljubljana, Klinični oddelek za ginekologijo, dr. Urška Ivanuš, vodja državnega programa Zora, dr. Špela Smrkolj, UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Andrej Franc Plesničar, Nacionalni inštitut za javno zdravje in seveda Merck Sharp&Dohme, to se pravi inovativna zdravila, ki seveda na tem področju humanega papilona virusa je tudi prisoten v Republiki Sloveniji. Seveda, besedo dajem kot uvodno predstavitev, vsaj malo uvoda naredim, potem pa jaz takoj predajam besedo našim cenjenim gostom, gospe državni sekretarki, pa potem naprej po vrstnem redu oziroma se lahko tudi sami prijavite, ampak mislim, da ste mogoče dogovorjeni kaj in kdo, katero področje seveda v tem sklopu pokriva.

Humani papilom virus je seveda virus, ki povzroča vrsto različnih vrst raka, ki pogosto povzročijo trpljenje in smrt. Tragedija je v tem, da je skoraj vse te vrste raka mogoče preprečiti s preprostim cepivom in rednimi pregledi, tako da, toda kako pripraviti Vlado, da ponudijo te storitve in svoje državljane, da jih sprejmejo. O tem že vrsto let poteka razprava, včasih malo bolj burna, včasih s kakšnim odporom, ampak mislim, da je potrebno tukaj združiti celotno skupno moč in seveda preprečiti, če se to da, s cepivom preprečiti tudi to obolevanje, to trpljenje in seveda tudi nenazadnje boste povedali, tudi kar nekaj smrti v Republiki Sloveniji zaradi tega humanega papiloma, virusa. HPV, če z okrajšavo povem, povzroči približno 5 %vseh rakov po svetu. Najpogostejši od teh rakov je rak materničnega vratu, vendar je virus vpleten tudi v rak nožnice, valvule, anusa, penisa glave in vratu. Pomemben delež rakov, ki jih povzroča HPV v Evropi, je pri moških v primerjavi s številnimi drugimi strategijami preprečevanje raka, kot je nadzor nad tobakom, zmanjšanje porabe alkohola, povečanje telesne dejavnosti ali boj proti debelosti, je cepljenje proti HPV enostavno izvesti. Ima takojšen pozitivni učinek na zdravje in je zelo učinkovito, pravzaprav je verjetno edino najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje raka v medicinskem arzenalu.

Jaz sem za današnjo sejo seveda pripravila tudi en sklep, da pododbor za spremljanje rakavih obolenj v Sloveniji podpira vsa prizadevanja za zmanjševanje tveganja raka in programe cepljenja proti HPV. Jaz bom na tej točki končala, ker ste tukaj z mano res strokovnjaki, ki boste o tem vedeli povedati več, bolj natančno iz prakse s številkami in mislim, da je to tisto, kar seveda želimo slišati.

Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za zdravje, državni sekretarki Evi Vodnik in seveda tudi potem, če bo želela Mojca Gobec, ampak gospa Eva Vodnik, imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo, gospa. Spoštovana Iva Dimic, predsednica pododbora za raka, spoštovani poslanci, ki jih je bolj malo danes in spoštovani vsi ostali gostje!

Mene danes zelo veseli da imamo priložnost se pogovoriti o tej zelo pomembni temi, sploh ker je prisotno toliko nekih malo informacij, dezinformacij, lažnih informacij. Potrebujemo res več znanja, da skomuniciramo, kar je pač znanstveno dokazano in učinkovito.

V Sloveniji smo se zavezali, da bomo storili vse za odpravo raka in pravzaprav smo dosegli dva čudovita uspeha, dva čudovita mejnika na poti k odpravi tega raka na materničnem vratu. In sicer, v Sloveniji se 77 % in več žensk udeležuje preventivnega presejalnega programa ZORA - to je prvi mejnik. Drugi mejnik, da 90 % in več žensk, pri katerih so odkrite predrakave in rakave spremembe, je ustrezno zdravljenih. Žal pa tretjega mejnika, da bi bile deklice proti HPV precepljene v več kot 90 odstotkih pa ne dosegamo in smo še kar daleč od tega cilja. V Sloveniji, zaradi okužb s HTV na leto zboli okoli 150 žensk in tudi moški več kot 40 moških letno. Cepljenje je najboljši način za preprečevanje okužb s HPV, ki povzročajo skoraj 100 odstotkih rak materničnega vratu - v 88 % raka zadnjika in v 78 % raka nožnice, 25 % raka vulve, 50 % raka penisa in 31 % raka ustnega dela žrela ter okoli 90 % vseh genitalnih bradavic in večinoma papilomov grla pri obeh spolih. Zdaj, cepljenje proti HPV je bilo v program uvedeno v šolskem letu 2009-2010. Sprva le za deklice, in sicer v šestem razredu osnovne šole. Od šolskega leta 2021-2022 pa so v program cepljenja proti HPV vključeni tudi vsi dečki, fantje, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole. Cepljenje proti HPV je brezplačno - torej v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja - tako za te šolarje v osnovni šoli kot tudi za zamudnice in zamudnike kasneje. Ti lahko do dopolnjenega 26. leta starosti, to je za vse tiste, ki so obiskovali šesti razred osnovne šole leta 2009-2010 ali kasneje in ki še niso bili cepljeni, lahko kasneje nadoknadijo to cepljenje. Poleg tega je cepljenje proti HPV v šolskem letu 2023-2024 v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi dvema dodatnima generacijama fantov, ki obiskujejo prvi in tretji letnik srednje šole. Kljub temu, da je HPV cepivo varno, učinkovito dostopno, pa so podatki o precepljenosti fantov in deklet v obdobju po pandemiji žal niso najboljši. Če primerjamo najvišjo precepljenost, ki je bila v letu 2018-2019, ko je bilo proti HPV cepljenih skoraj 60 % šestošolk sedaj preliminarni podatki za lansko leto kažejo, da je dva odmerka cepiva proti okužbam z HPV prejelo zgolj 37,8 % šestošolk in 20,4 % šestošolcev. To je najmanj, odkar je se izvaja cepljenje proti HPV v Sloveniji. Razlika je tudi precejšnja po regijah. Najvišjo precepljenost beležijo v ravenski regiji in sicer tako pri dekletih 67,8 % - to se pravi kar visoko - kot tudi pri fantih 41,8 %. Zdaj, da bi lahko izboljšali precepljenost in se približali Skandinavskim deželam, kjer so nekje dejansko že uspeli z izkoreninjenjem te bolezni, bi morali res okrepiti številne aktivnosti, se medresorsko povezovati in je še kar veliko aktivnosti pred nami. V ta namen Ministrstvo za zdravje aktivno sodeluje pri uresničevanju državnega programa obvladovanja raka v katerem je 90 procentna precepljenost proti HPV eden od ciljev. Zdaj, kot sem izpostavila, zelo pomembna ta komunikacija cepljenja proti javnosti ministrstvo podpira nevladne organizacije, kot so projekt Imuno, Akcinet ter Zvezo društev za boj proti raku, ki skupaj s strokovnjaki na različnih področjih načrtujejo in izvajajo aktivnosti za to, da bi se mladi in njihovi starši odločili za cepljenje. Tukaj med nami so tudi kolegice, ki bodo verjetno več povedale o tem. Pri promociji ima tudi zelo aktivno vlogo Nacionalni inštitut za javno zdravje. En nov zagon vsem tem prizadevanjem bo gotovo dalo tudi sodelovanje Onkološkega inštituta in NIJZ v evropskem projektu PERČ. Gre za projekt, ki ga financira Evropska komisija, sofinancira pa Ministrstvo za zdravje. Namen projekta je pa pripraviti učinkovite strategije komuniciranja in kampanje za cepljenje proti HPV. Pripomogel bo k izboljšanju znanja in ozaveščenost o boleznih povezanih s HPV, in njihovem preprečevanju pri mladostnicah in mladostnikih in njihovih staršev ter izboljšal znanje in sposobnosti zdravstvenih delavcev, da lahko uspešno komunicirajo tudi to cepljenje. Ker ni dovolj, da samo poznamo teorijo, da je cepljenje potrebno. So posebna, res dodatna znanja, da se uspešno komunicira predvsem s tistimi skeptiki, ki ne zaupajo znanosti ali pa cepljenju.

Zdaj za zaključek. Pri cepljenju proti HPV gre za individualno zaščito posameznikov pred rakom na materničnem vratu in še drugimi raki, tudi benignim obolenjem, ki pa lahko so tudi kar zoprni. To sporočilo je mogoče še vedno premalo slišano med mladostniki in njihovimi starši, zdravstvenimi delavci in tudi širši skupnosti, zato je pomembno, da izkoristimo vsako priložnost, da o tem spregovorimo. Sem vesela, da imamo danes priložnost govoriti o tem in mogoče pač ene strategije se pogovoriti kaj bi se še dalo narediti na tem področju. Zdaj pa predajam besedo drugim strokovnjakom.

Hvala lepa tudi vam. Lahko rečem, da verjetno je eden pomembnih razlogov za tako nizko stopnjo precepljenosti nezaupanje v cepivo med starši, skrbniki in med mladimi pa mislim, da je potrebno seveda to jemati, da je mogoče tudi premajhna informiranost ali pa preslabo poznavanje in da pride zaradi tega mogoče do bolj velikega ali pa večjega nezaupanja v zdravstvene organe ali pa proizvajalce cepiv nenazadnje. Res se zahvaljujem, da ste tukaj z nami. Dr. Urška Ivanuš, jaz vam dam besedo in boste tudi še kaj dodatno povedala o tej zadevi ali pa dr. Smrkoljeva. / medsebojno pogovarjanje/ Dr. Špela Smrkolj, izvolite.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj: predsedujoča in vsi ostali gostje.

Bi samo podala eno repliko na to predhodno govornico, in sicer bi vas z veseljem rada obvestila, da sem zdajle ravno sodelovala tik pred tem sestankom, sestankom na posvetovalni skupini za cepljenje v okviru NIJZ, kjer smo v bistvu vsa različna strokovna združenja v Sloveniji, ki se vsa ukvarjamo z boleznimi, ki jih povzročajo HPV virusi, podali pobudo za to, da dejansko čisto vse fante do 26. leta resnično vključimo v brezplačno cepljenje, zato ker zdaj so pravzaprav dekleta res vsa vključena do 26. leta starosti, medtem ko fantje pa samo v 6., 7., 8. razredu osnovne šole in tako kot ste omenili, v prvem in tretjem letniku srednje šole. Tako da, sklep tega sestanka je bil, da so nas podprli tudi vsi tam sodelujoči in bo šla zdaj ven tudi pobuda, da bi že v tem šolskem letu se lahko čisto vsi fantje do 26. leta brezplačno cepili. To. Pa mogoče je zanimivo samo to, da je čisto preden damo besedo še vsem drugim, sogovornico, da je to je pa čisto današnja sveža novica iz Evropske komisije, se pravi, da države članice Evropske unije morajo okrepiti cepljenje proti humanim papiloma virusom in virusu hepatitisa B, ki lahko povzroča nekatere vrste raka. To je bilo danes kot priporočilo Evropske komisije prav lansirano po vseh kanalih v bistvu v članice Evropske unije. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Če sem lahko malo hudomušna, očitno je pomagalo, da smo sklicali današnjo sejo pododbora. Velike stvari se premikajo, to me veseli. Seveda vedno gledamo, da delamo stvari, ki bi pomagale ljudem, prihraniti vso to trpljenje, zdravljenja, bolezni, kaj drugega pa že tudi težko izgovorim. Tako da, dr. Urška Ivanuš, imate program, nas boste malo seznanili s številkami in tudi s pomenom. Hvala. Izvolite.

Odprava raka materničnega vratu, zdaj naj povem, da sem danes tukaj se kar samooklicano v treh vlogah prikazala, kot vodja Državnega programa Zora, kot predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, v okviru katerega izvajamo projekt, ki ga financira Ministrstvo za zdravje, Cepiti se, za vaše življenje gre. Tukaj imamo program ABC v HPV že več kot 12 let, kjer po osnovnih šolah širimo informacije o cepljenju in v lanskem letu smo tudi s pomočjo drugih sredstev izvedli kampanjo z Deso Muck, Blazno resno o HPV. Sem pa tukaj tudi v vlogi vodje projekta PEČ, ki je bil danes tudi že omenjen, pri katerem pa sodelujemo z NIJZ in bo kolegica Katja Turk iz NIJZ, kar nekaj že zelo zanimivih rezultatov, ki smo jih za Slovenijo ugotovili v tem projektu, povedala. Jaz pa povem naj samo to, da ravno jutri nadaljujemo delo skupaj z Ministrstvom za zdravje in NIJZ na področju nacionalne strategije komuniciranja o HPV in kampanj za cepljenje proti HPV. Tako, da tukajle se kar veliko dogaja.

Zdaj, Slovenija je nekako prvo zavezo, da se bomo, zavezo kot odpravi raka materničnega vratu, medijem sporočila že januarja 2019, bili smo zelo, zelo zgodnji, takrat je pač potekal evropski teden preventive raka materničnega vratu. Zbrali smo se različni strokovnjaki, tale zdravnica tukaj čisto na levi je šolska zdravnica, ki ima pravzaprav eno od največjih precepljenosti od svojih, ja, v Sloveniji, gor iz Koroške. Koroška je pred pandemijo že skoraj dosegla cilj, 90 % precepljenost, zdaj je tudi njim malo padlo, ampak mislim, da bo to šlo gor, in potem smo tukaj različni strokovnjaki, javno zdravje, ginekologija, potem HPV diagnostika, Ministrstvo za zdravje, NIJZ, onkološki in zveza. Do takrat smo mi že rekli, da strokovnjaki, različni v Sloveniji verjamemo, da lahko tega raka odpravimo, to smo pa naredili na podlagi tega, da je v Lancetu izšel en članek, in da je tudi WHO na podlagi tega 2018 prvič omenila, da pa morda pa vendarle bomo uspeli odpraviti prvega raka. Zdaj jaz nisem vedela kdo bo vse tukaj sedel, tako da ne vem, če to rabim povedati, nismo čisto same ženske, ampak, se pravi, dejansko mi o raku materničnega vratu več toliko vemo, da ga lahko praktično odpravimo in sicer, tiste deklice, ki bodo cepljene proti HPV in se bodo redno udeleževale programa ZORA, bodo izjemno majhno verjetnost imele, da bodo kadarkoli zbolele. Zdaj samo nekaj podatkov, da si predstavljamo. Tole so podatki iz Slovenije, ki kažejo breme okužb. Jaz ne vem, če tule vi vidite moj pointerček, ampak tale vrh, špička vrhnja, so okužbe s HPV, ki vsaka četrto dekle preboleva v nekem, bom rekla, danem trenutku v starosti od 20 do 24 let to okužbo. To je izjemno pogosta okužba. Kakor vidimo v tisti zgornji shemi, praktično vsi spolno aktivni ljudje, moški in ženske, se okužimo tekom življenja, ampak pri ženskah večina okužb izzveni. Sploh ne vejo, da so okužene. Če okužba vztraja, lahko ta okužba potem povzroča predrakave spremembe, ki so prikazane na spodnjem grafu z modro črto in tukaj pa vidimo, da recimo nekje v starosti okoli 30 let, ko je teh sprememb največ, imamo samo še okoli 300 na 100 tisoč žensk, ki so zbolele za temi spremembami, to še ni rak. Večina teh okužb pa se očisti spontano in potem nekje v razmaku deset let imamo v populaciji vrh raka materničnega vratu. Zdaj, rak materničnega vratu je, zaradi tega počasnega nastanka izjemno, izjemno pravzaprav res izjema med raki, ker imamo kar dva uspešna javnozdravstvena ukrepa kako ga pravzaprav lahko odpravimo. Eno je cepljenje. Mi cepimo proti sedmim nevarnejšimi genotipi, ki jih povzroča okužbe s HPV. V devetletnem cepivu sta še dva genotipa, ki povzročata genitalne bradavice. S tem bomo mi zmanjšali ta zeleni vrh, da se bo potem seveda zmanjšalo tudi breme predrakavih sprememb in breme raka materničnega vratu. Samo s cepljenjem lahko preprečimo do 90 % raka materničnega vratu. V programu ZORA pa mi pravzaprav pravočasno odkrivamo predrakave spremembe in jih zdravimo in na ta način, potem preprečujemo raka. Zdaj, za tole pravzaprav ugotovitev, da je za nastanek raka materničnega vratu nujna, vendar nezadostna okužba s HPV, je bila leta 2008 podeljena tudi Nobelova nagrada. Tako da to je bilo res... / medsebojno pogovarjanje/ Je že v redu.

Jaz se opravičujem, ker imamo dva odbora. Tudi tam sem jaz član.

Ne, saj je v redu. Zdaj, glede na to, da je rak materničnega vratu med vsemi raki najbolj prepričljiv, se je treba vprašati kaj pa lahko storimo. Tukaj bi pravzaprav želela omeniti eno razliko med eradikacije, to je izkoreninjenje in eliminacija. To je odprava pri radikaciji in zaenkrat smo radicirali, oz. izkoreninili samo črne koze. Lahko nehamo z vsemi preventivnimi ukrepi in se bolezen ne bo vrnila. Pri raku materničnem ciljamo na odpravo, to je eliminacija. Kar pomeni, mi bomo morali cepiti, mi bomo morali presejati, da bomo odpravili tega raka. To bomo storili, ko bo breme padlo pod štiri nove primere, na 100 tisoč. To so starostno standardizirane številke. Bom tudi potem povedala, kje smo v Sloveniji. Kar pomeni, da bo treba ukrepe kontinuirano izvajati. Tako kot je gospa državna sekretarka že povedala, WHO je pred nas zadala cilje: 90 odstotna precepljenost proti HPV, vsaj 70 odstotna udeležba v program ZORA in vsaj 90 % odkritih sprememb zdraviti. To moramo doseči, da bomo raka odpravili tudi v Sloveniji. Je pa tudi nedavno Evropa v okviru evropskega načrta za boj proti raku pravzaprav te cilje izpostavila oziroma celo nekoliko zaostrila. Kljub temu, da imamo pa tukaj pred sabo raka, ki je najbolj prepričljiv, je pa to še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu, kar je res nesprejemljivo. Je pa okoli 85 % tega raka v manj razvitih področjih. Ena žalostna zgodba tega raka je, da predvsem zbolevajo mlajše ženske. Tipično pri rakih, ki povzročajo okužbe, niso to stari ljudje, ampak so precej mladi ljudje. Tukaj vidite eno tako tak grafa, ki nima pomena, da vi to berete vse: modra črta prikazuje, koliko žensk zboli, rdeča, koliko jih umre v različnih predelih sveta. Zdaj, če pogledamo recimo Evropo, vidimo, da na Evropi, zaradi do zdaj učinkovitih presejalnih programov, je to breme raka že precej manjše, to je pri ženskah na 9. mestu, v severni pa v južni Evropi že tam na 12., 14., v vzhodno centralni, kamor sodi tudi Slovenija je pa še na 5. Slovenija je pravzaprav edina država v tej regiji, ki pravzaprav je uspela: če pogledate to spodnjo rumeno črto, tam smo bili na začetku 1960, zdaj smo pa predvsem zaradi učinka programa Zora uspeli izjemno zmanjšati incidenco raka materničnega vratu. Tudi ne umre pri nas veliko žensk. Zdaj te razlike med državami so po eni strani, zaradi prevalence HPV, recimo zahodna Azija ima izjemno majhno. V Evropi, praviloma so te razlike, in tudi drugod po svetu, zaradi tega, ker nekatere države so uspele uvesti organizirano presajanje za raka materničnega vratu, tako kot Slovenija, severnoevropske države, zahodno evropske države, južno evropske, ne pa vzhodno. Zdaj v prihodnje bo pa ta razlika večja ali pa manjša, tudi glede na to kako uspešno bomo cepili. Zdaj Slovenija je bila prepoznana. Program ZORA pač je zadnja leta, bom rekla, precej promoviran s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Smo kot primer dobre prakse objavljeni v njihovi zadnji publikaciji o presajanju. Posneli so o nas tudi dokumentarni film. Obe s profesor Smrkolj sva bili v Talinu, sva sodelovala na eni taki luštni delavnici kjer smo svojo izkušnjo, kako nam je to uspelo in zakaj morda drugim državam ni v tem našem predelu Evrope delili z, bom rekla, ministri za zdravje in drugimi pomembnimi udeleženci te konference.

Program ZORA rešuje življenja na dva načina. Po eni strani odkrivamo predrakave spremembe in jih zdravimo, s tem preprečujemo raka. Po drugi strani je naš cilj tudi odkriti raka zgodaj, in če ga zgodaj odkrijemo in zdravimo, je preživetje odlično. V 20-letih, lani smo praznovali 20 let. Smo mi pregledali okoli 740 tisoč žensk v program ZORA in odkrili 33 tisoč 500 predrakavih sprememb. Te spremembe drugače praviloma ne povzročajo simptomov. Ženske ne vedo, da jih imajo, zato ni presenetljivo, da smo jih večino odkrili v presajanju. Teh sprememb bo veliko, veliko manj pri cepljenih dekletih. Se pravi, ne samo, da bomo zmanjšali raka materničnega vratu, zmanjšali bomo tudi v bistvu število predrakavih, zdravljenje in vse skrbi in komplikacije, ki pridejo s tem. V teh 20. letih smo v Sloveniji po podatkih registra raka odkrili 2 tisoč 664 rakov materničnega vratu. Kar pa smo ugotovili pri povezavi podatkov Registra raka in Registra ZORA je, da smo pri ženskah, ki so hodile v program, tega raka praviloma odkrivali devet let bolj zgodaj in da je bila večina tega raka v začetnem stadiju, kjer je preživetje odlično za razliko od žensk, ki niso hodile, kjer smo pa odkrivali raka v večji meri v razširjenem stadiju, kjer pa je petletno preživetje majhno. Namreč ta rak za izjemo od številnih drugih rakov pravzaprav tukaj neka, bom rekla, neka znanost, tehnologija, ni bilo takega napredka. Če je rak razsejan, je še vedno preživetje slabo. Tako da tukaj je res preventiva tista, v katero moramo vlagati.

Zdaj, kako daleč smo v Sloveniji pri doseganju ciljev Svetovne zdravstvene organizacije. To smo že danes slišali. Udeležba v programu ZORA je zelo dobra, odkrite spremembe zdravimo, skrbi pa nas precepljenost.

Zdaj, če lahko grafično ponazorim, kaj smo do zdaj naredili s krivuljo vremena raka materničnega vratu - to je število novih primerov na 100 tisoč na leto. Mi smo s programom Zora zaradi velike, bom rekla, pregledanosti žensk in kakovosti vseh storitev na vseh ravneh uspeli to krivuljo pomembno znižati, ampak nismo uspeli pasti pod to magično mejo 4 na 100 tisoč. Če bomo želeli iti pod to mejo in če bomo želeli ostati pod to mejo in v Sloveniji doseči odpravo bomo morali v prvi vrsti povečati precepljenost proti HPV in v drugi spremeniti presejalno politiko v program ZORA. To bo težka stvar. Imamo projekt tukaj, ki pravzaprav ga podpira Ministrstvo za zdravje, s pomočjo Agencije za raziskovanje (ARIS). Nekako smo obljubili tudi v državnem programu obvladovanja raka, da bomo do 2026 v Sloveniji spremenili presejalno politiko. To bom zdaj že tu povedala, mogoče leta 2026 skličemo še eno sejo. Namreč, imeli bomo za določene ženske test, ki bo bolj varen, ampak se bo podaljšal presejalni interval. In tako kakor je bil, je bilo leta 2003 težko, ko smo šli iz enega leta na tri leta, bo zdaj težko, ko bomo šli iz treh let na pet let. Tako da takrat bomo tudi politično podporo zlorabili. To delamo z namenom, da bomo našim ženskam omogočili res najboljšo možno zaščito.

Leta 2022 je Svet Evropske unije pravzaprav izdal priporočila za presejanje s tem novim testom v starosti 30 do 65 let. Mi smo to pričakali pripravljeni. Mi smo že prej s kolegi iz Nizozemske naredili simulacijo, kakšna presejalna strategija bi bila za Slovenijo najbolj učinkovita. Simulirali smo preko 900 strategij in zdaj bomo v okviru tega projekta do leta 2026 pravzaprav izvedli tudi pilotno raziskavo, tukaj tudi na ZZZS računamo, in potem bomo pravzaprav, 2026 pa bomo rekli, malo bolj zadevo obelodanili in tudi probali čim prej preiti na državni ravni v to spremembo. Je pa problem, namreč v državah, ki so to, ta prehod že opravile, so v tem času opažali, da je padla kakovost citologije. Ljudje so nekako se zavedali, da prihaja sprememba, so si začeli drugo službo iskati, čeprav ni res, mi bomo še vedno rabili citologe pa presajalce, samo malo drugače bodo delali, pa mogoče bodo morali še kakšne druge stvari delati, zato se zelo trudimo, da pravzaprav ohranjamo to kakovost, da ohranjamo, bom rekla, in delovno silo, da pravzaprav tudi izvajalci programa Zora razumejo, se pravi, ginekologi, medicinske sestre, da je to sprememba, ki res pomeni deintenziviranje presejanja vendar spremembo na bolje, in nenazadnje, prejšnji teden sem bila v Lionu, smo govorili tako, cepljenje ženske, pa potem dva negativna testa, pa mogoče presejanje, potem po dveh negativnih na 20 let, pa se je javila predstavnica bolnic, pa je rekla, ja, ampak jaz pa mislim, da to ženske pa ne bodo sprejele na 20 let, in potem se zgodi, da ženske pravzaprav hodijo na neke ne preverjene metode, si same plačujejo, v bistvu pa ne bi rabile. Tukaj, ta ozaveščenost bo izjemno pomembna in takrat bomo rabili vsi skupaj stopiti. Tako, to je ta izračun, ki smo ga naredili, vse to piše tudi v državnem programu obvladovanja raka. Izjemno pomembno, skupaj z RSK za ginekologijo smo pripravili predlog za reorganizacijo kolposkopije, bom rekla, obračunski model in vsebinski, ne samo kolposkopije, pač vse storitve Zora smo vključili v neki širši model za ginekologijo in to je zdaj na zavarovalnici in mi moramo kolposkopijo reorganizirati, mi moramo v bistvu začeti registrirati izvide in jih plačevati, bom rekla, z neko ločeno kodo, ker temu zdaj ni tako, ker pri prenovi presejalne politike bomo imeli pa prehodno malo več potrebe po kolposkopiji, lezije bodo manjše, deklice so cepljene že in tukaj moramo nek red narediti. Tako da, to je to. No, to je pa v bistvu tole, kar je 31. januarja, pa je tudi v bistvu Evropska komisija izdala, mi imamo od leta 2003 priporočila Sveta Evropske unije za presejanje za rake, zdaj pa bo prvič kadarkoli priporočilo Sveta Evropske unije za cepljenje proti rakom, pokriva cepljenje proti HPV, pokriva cepljenje proti hepatitisu B. Zdaj HPV povzroča okoli eno tretjino rakov v razvitem svetu. V razvitem svetu je vseh rakov, ki jih okužbe povzročajo okoli 5 %, druge rake, ki jih povzročajo mikrobi, štirje mikrobi povzročajo raka, helicobakter pylori, HPV, potem pa hepatitis B in C. Pri hepatitisu B in C lahko B cepimo, proti HPV lahko tudi cepimo, okužba s helicobacter pylori pa lahko zdravimo z antibiotiki in to je res revolucionarno, to odkritje, da okužbe povzročajo raka, to je nekaj posebnega, zato ker imamo zdaj čisto nove pristope kako se lahko borimo. O tem ne bom veliko govorila, katere rake vse povzroča, je bilo že povedano in sem prepričana, da bo prof. Smerkolj o tem še več povedala. So pa to raki, samo to bi omenila, pri ženskih in moških na zelo zoprnih lokacijah. Lahko si predstavljate kako izgleda kirurško zdravljenje raka penisa ali pa zadnjika. To zelo zelo okrni funkcijo organa in mi s cepljenjem proti HPV lahko kar velik del teh rakov preprečimo. Tako kot sem rekla, oba spola, to včasih pozabljamo, in pravzaprav, če pogledamo evropski kodeks proti raku, skrbnica katerega je Zveza slovenskih društev za boj proti raku, program pa pravzaprav za nas, pravzaprav tukaj tudi dobivamo sredstva Ministrstva za zdravje, FIHO tudi, pravzaprav tukaj noter pa že imamo priporočilo, cepite se oziroma naj bodo otroci cepljeni proti HPV pa hepatitisu B. Tole se zdaj prenavlja pod okvirom Mednarodne agencije za raziskovanje raka, v Lionu sodelujemo, ampak tole priporočilo bo zagotovo ostalo.

Tako, zdaj pa samo še malo o aktivnosti zveze. Lansko leto smo se povezali z Deso Muck, ko smo bili enostavno pretreseni ob tej nizki precepljenosti. Izdala je Desa potem knjižico Blazno resno o HPV. Mi smo jo brezplačno distribuirali v vse osnovne šole, prosili, da naj jo razdelijo staršem v šestem razredu, imeli veliko novinarsko konferenco s številnimi strokovnjaki, ker so Desi očitali, da pač ni strokovnjakinja, ampak ona je to vse pripravljala skupaj s stroko in pravzaprav je tudi spletna stran na voljo, kjer imamo zvočno knjigo PDF, tako da letos nadaljujemo akcijo. Tukaj smo imeli tudi podporo sponzorjev.

Potem pa, mi pišemo tudi županom. Zelo se v bistvu trudimo zaktivirati lokalne skupnosti. Lani smo poslali podatke Registra ZORA in Registra cepljenih oseb iz NIJZ vsem županom v Sloveniji. Povedali smo jim kakšna je njihova precepljenost, kakšna je njihova udeležba v programu ZORA in katero mesto zasedajo med vsemi slovenskimi občinami. Tukaj Ljubljana pravzaprav izstopa negativno pri obeh. Tudi Mestna občina Ljubljana zdaj v bistvu financira program: sicer v nekem manjšem obsegu, ampak so se tudi odločili, da bi želeli prispevati k temu, da se bo precepljenost proti HPV povečala v ljubljanski občini in pravzaprav se bomo za to na zvezi letos še malo bolj v ljubljansko občino osredotočili. Tole je pa zanimiv zemljevid, ki ga zelo rada pokažem, vsebuje podatke iz registra cepljenih oseb iz NIJZ in registra ZORA iz onkološkega inštituta. Bolj, ko je temna občina boljša je precepljenost in pregledanost v tisti občini. Obstajajo štiri občine v Sloveniji, ki dosegajo pravzaprav oba mejnika WHO in precepljenost nad 90 in udeležbo nad 70 in to so te štiri občine. Vedno, ko to predstavljam vprašam ali je kdo iz te občine - zadnjič je bila ena gospa iz Ribnice na Pohorju, je bila prav ponosna. Tako da to je neko orodje, ki ga bomo uporabili tudi malo za stimulacijo županov. Je pa tudi res, da je zdaj NIJZ v svoji publikaciji Zdravje v občinah, mislim da, cepljenje proti HPV dodal kot indikator.

Mi smo tudi že v registru ZORA pogledali, ali cepljenje že daje učinke na populacijski ravni. Žal nimamo podatka na individualni ravni, ker Register cepljenih oseb do pandemije pač teh podatkov ni imel, zdaj pa se zbirajo in bodo zelo koristni. Smo ugotovili, če samo generacije gledamo, ki so recimo 50 procentno precepljene, da imajo v bistvu cepljene generacije že 1,7 krat manjše tveganje za predrakave spremembe. Tako da, se že kažejo.

Zdaj pa čisto moj zadnji dias: kaj smo pa že naredili za odpravo raka materničnega vratu? Najprej smo leta 2003 uvedli program ZORA, 2009 cepljenje za deklice v devetem razredu osnovne šole. Zdaj moram pa jaz tu še malo gledati, ker tole moram pa zdaj jaz, je pa že tako slabo. 2021 smo, potem pravzaprav dodali dečke v šestem razredu, 2023 smo dodali dečke v prvem in tretjem letniku. Zdaj nameravamo v naslednjih letih skupaj s kolegi iz Nizozemske izračunati datum odprave raka materničnega vratu v primeru, da gremo na presajanje HPV, in da se bo cepljenje pri različnih precepljenosti proti HPV. Pravzaprav, kar si res želimo je, da bi do leta 2030 v Sloveniji dosegli cilje / nerazumljivo/, ki so tudi cilji, bom rekla WHO pa tudi Evropa. Evropska komisija pravzaprav si je zadala 90 odstotno precepljenost deklic. WHO se zgolj na deklice osredotoča, Evropska komisija pa ne. Pravijo čim večjo precepljenost dečkov. Tako da, to je to. Hvala.

Hvala lepa res za tako poglobljeno predstavitev in podatke, ki ste jih zbrali tako v primerjavi na evropske številke, pa tudi v Sloveniji. Jaz se res opravičujem za vmesni uskok, ker očitno pokrivam zdaj že kar dva odbora, ampak bomo mi danes s tem kar nadaljevali, ker se mi zdi, da je pomembno, da o tem spregovorimo. Gospa dr. Smrkoljeva, mislim, da boste vi nadaljevala?

Mogoče bi dejansko samo dodala še nekaj informacij o /Izklop mikrofona/ /Izklop mikrofona/ … ki jih povezujemo z okužbami s HPV, je pravzaprav v Sloveniji zdaj zaradi res dobrih rezultatov presejanja v državnem programu Zora redka bolezen. Nas, strokovnjake, ki se pa vsakodnevno ukvarjamo s problematiko zdravljenja okužb s HPV, pa čedalje bolj skrbijo porast, najdeno v programu Zora, visoko predrakavih sprememb. Kot je predhodnica povedala, gre za mlade ženske, ki zbolijo za predrakavimi spremembami materničnega vratu, in če so te visoke stopnje, je edini možen način zdravljenja iz res dela materničnega vratu. Verjetno vam je vsem potem že poznano ali pa ste že kdaj slišali, da ima to lahko zelo resne posledice tudi v tem obdobju, v rodnem obdobju, ko se ženske največkrat v Sloveniji zdaj šele po 30. letu odločajo za prvega otroka, in po vseh podatkih do takrat že kar nekaj teh, to je tudi lahko do 3 tisoč letno zbolijo za temi spremembami. Tako da, tukaj je res pomembno, da tudi s cepljenjem preprečimo te predrakave spremembe, ker je dokazano, da jih cepljenje, ne samo raka, ampak še v večji meri tudi vse te predrakave spremembe preprečuje.

No, mogoče samo kot neko majhno še novico iz Kliničnega sveta, ki ste prej omenjali, tudi res v presejanju. Mi zdaj čedalje več rakov najdemo v tem predrakavim stanju ali pa zajezenem, mi rečemo in situ, ki še ni prešel to bazalno membrano in so res izvrstno, izvrstni rezultati zdravljenja ali pa čisto začetne oblike zdravljenja, kjer smo res, res učinkoviti z zdravljenjem. Na drugi strani pa ženske, ki se še vedno ne odzivajo na preglede, pa najdemo rak v razsejanih stadijih, vendar smo tukaj v zadnjih letih, ker medicina vseeno napreduje, imamo zdaj svetlo točko, to je pa v bistvu obravnava, gre za zelo individualiziran pristop zdravljenja in ta svetla točka, ki jo zdaj omenjam, je pa imunoterapija, se pravi, ravno na področju raka materničnega vratu se je med vsemi ginekološkimi raki zaenkrat izkazal za tistega, ki je trenutno res najbolj učinkovit in tam kjer, pri tistih pacientkah, kjer se je izkazala kot učinkovita imunoterapija, dejansko smo zaenkrat remisijo tudi večletno dosegli, tako da, to je neka, neka svetla točka, vendar zaenkrat še to ni možno dati vsem oziroma ne prime pri vseh, mi pa kot dobri strokovnjaki, vedno si želimo preprečevati in ne zdraviti. Tako da, naj še enkrat omenim, da je cepljenje proti HPV najučinkovitejši način preventive proti HPV in dejansko je tukaj res potrebno nekaj več narediti. Samo tale slajd vam pokažem, ki jo imam, tako zelo plastično prikazano, kakšna je bila zgodovina cepljenja proti HPV v Sloveniji, samo na hitro, da si predstavljate. Že v letu 2007, 2008, so v nekaterih občinah v Sloveniji že sami ponudili takrat še štiri valentno cepivo proti HPV, deklicam, potem HPV program za cepljenje za dekleta kot nacionalni program v 6. razredu osnovne šole je šel potem v 2009, 2010, potem je bil v bistvu leta 2015 objavljen ta program cepljenja proti HPV za zamudnice, se pravi, da vse, ki do leta, do 26. leta starosti se javijo, vseeno dobijo to možnost brezplačnega cepljenja. Tamle je zelo pomembno, da je bila Slovenija prva država v Evropi, ki je v nacionalnem programu začela v bistvu cepljenje z devetvalentnim cepivom, ki je bil na voljo, potem pa v bistvu, da so nekatere občine že same začele plačevati cepljenje proti HPV za fante v šestem razredu in to so zdaj tiste, ki so zelo visoko pri, ker je zelo bilo pomembno, da se gre tudi s kampanjo za oba spola na enkrat, in zato imajo tudi verjetno veliko boljše rezultate kot tiste, kjer zdaj v bistvu lovimo te dečke za cepljenje. No, in kot je bilo že omenjeno, smo pa vseeno zelo veseli, da v letu 2021, 2022 smo pa vseeno pridružili tudi dečke za cepljenje. Jaz mislim, da večino drugega je bilo že povedanega, da bi zdaj tukaj kar predala mogoče besedo predstavnici NIJZ, da še nekaj o tem projektu PERCH pove.