Spoštovani kolegice in kolegi!

Nadaljujemo s sejo odborov, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo že na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 20. FEBRUARJA 2024.

Tudi pri tej točki bom prosil državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, mag. Marka Štucina, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Gospod državni sekretar izvolite.

Hvala lepa oba predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Predstavil bom izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekal 20. februarja v Bruslju. Imamo dve točki. Prva je priprave zasedanja Evropskega sveta, ki bo 21. in 22. marca, 2. točka pa je pravna država na Poljskem, in sicer gre za postopek po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji. Pred samim zasedanjem bo potekal tudi zajtrk s predsedujočo Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto.

Kar se tiče priprave zasedanja Evropskega sveta bi se mogoče, bi mogoče izpustil Bližnji vzhod in Ukrajino, ker smo to obravnavali že v izhodiščih za zasedanje Sveta za zunanje zadeve. Slovenija predlaga, da se na dnevni red marčevskega Evropskega sveta uvrsti tudi vprašanje širitve Evropske unije, predvsem v zvezi s pristopnimi pogajanji Bosne in Hercegovine. Sveti decembrskega evropskega sveta iz prejšnjega leta namreč navajajo, da bi bilo treba odločitev na podlagi prihodnjega poročila komisije o napredku sprejeti za Bosno do marca letos.

Če grem potem na točko pravna država na Poljskem. Svet za splošne zadeve bo v okviru postopka po 1. odstavku 7. člena pogodbe o Evropski uniji proučil razvoj dogodkov na področju pravne države na Poljskem. S stanjem pravne države na Poljskem se svet podrobneje ukvarja že od leta 2017. Evropska komisija je takrat pripravila predlog sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države na Poljskem, s poudarkom na neodvisnosti sodstva. Od uvedbe postopka je svet opravil šest zasedanj, zadnjega konec maja 2023 med švedskim predsedovanjem. Zadnji pregled stanja na Poljskem je bil opravljen novembra 2023. Po decembrski spremembi vlade, se pravi po volitvah in nastopu nove vlade na Poljskem, je spoštovanje načela pravne države postalo ena izmed prioritet nove vlade. V želji po zaključku postopka po 7. členu pogodbe Evropske unije bo Poljska svetu predstavila akcijski načrt, ki zajema celovito reformo pravosodnega sistema, zlasti Državnega sodnega sveta. Pričakujemo splošno razpravo o širšem naboru odprtih vprašanj zastavljenih reform. V luči aktualnih političnih sprememb bo Slovenija preučila načrte nove poljske vlade za obsežne pravosodne reforme, usmerjene v krepitev neodvisnosti pravosodja. Izpostavila bo pomen zakonitosti zastavljenih reformnih postopkov in njihove dejanske izvedbe. Izrazila bo podporo prizadevanjem za dokončanje postopkov po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji.

Glede zajtrka s predsedujočo Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto naj izpostavim, da gre za pobudo skupine držav, med katerimi je tudi Slovenija. Se pravi, da naj da pobudo, da se predsedujoča Svetu ministrov povabi na zasedanje Sveta za splošne zadeve. Kot sem že omenil, ima Bosna in Hercegovina glede na decembrsko odločitev Evropskega sveta tudi po zaslugi angažmaja Slovenije na marčnem Evropskem svetu odprta vrata za začetek pristopnih pogajanj, zato bo odkrita neformalna razprava o stanju na področju izpolnjevanja pogojev za začetek pogajanj odlična podlaga za nadaljnje odločitve, ki jih pričakujemo marca. Veliko bo seveda odvisno pri tem od poročila o napredku, ki ga pripravlja Evropska komisija in ki ga bo predvidoma objavila do konca februarja ali v začetku marca. S ciljem, da bi Bosna in Hercegovina marca začela pristopna pogajanja, Slovenija tudi v intenzivnih dvostranskih stikih poziva sogovornike v Bosni, naj v prihodnjih tednih vložijo maksimalne napore za sprejemanje zakonodaje v okviru evropske agende. V tem kontekstu je med drugim potekal tudi uradni obisk predsednice republike Pirc Musar v Bosni in Hercegovini 8. in 9. februarja.

Spoštovani! S tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve in se vam zahvaljujem za pozornost.

Najlepša hvala mag. Marku Štucinu.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Da.)

Izvolite, mag. Gregorič.

Najlepša hvala za predstavitev.

Jaz bom zelo kratek. Glede na to, da bo na tem sestanku govora tudi o nadaljnji pomoči Ukrajini in zagotavljanju čim širše mednarodne podpore ukrajinski mirovni formuli, bi rad samo spomnil, da smo pred približno desetimi dnevi, da je 44 poslancev Državnega zbora, vsi poslanci Svobode in pa štirje poslanci Levice, dali poslansko pobudo za mir v Ukrajini, ki poziva Vlado, da okrepi diplomatske aktivnosti za mir.

Samo to. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

To je bila bolj sugestija in pa razprava.

Želi še kdo pri tej točki? (Ne.) Ne želite. Dobro. Zaključujem razpravo.

"Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 20. februarja 2024 in jih bo podprl.«

Glasujemo, in sicer samo člani in članice Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20, tako da bodite pozorni.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

S tem ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

In s tem tudi končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo sedaj dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Bakoviću.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani kolega.

Najprej bi prebral še eno pooblastilo, in sicer poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Evo Irgl.

Sedaj pa ugotavljam, da smo se tudi članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 20. februarja letošnjega leta.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in pa 55. sejo Odbora za zunanjo politiko

Besedo pa predajam nazaj od predsednika Odbora za evropske zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Najlepša hvala kolega Baković.

Spoštovani članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, mi nadaljujemo s sejo.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O UVEDBI SISTEMA DAVČNIH PRAVIL DRŽAVE SEDEŽA ZA MIKRO, MALA IN TUDI SREDNJA PODJETJA TER SPREMEMBI DIREKTIVE 2011/16.

Gradivo od 3. do 8. točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade 31. januarja 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru pa imamo danes. Gradivo 3. do 5. točke je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjena gradiva obravnaval na 17. seji 14. februarja 2024 in je sprejel mnenja, ki smo jih prav tako tudi prejeli. Ker so predlogi stališč od 3. do 5. točke vsebinsko povezani predlagam, da njihovo predstavitev in razpravo opravimo pri tej točki, nato pa ločeno glasujemo o predlogih stališč pri posamezni točki dnevnega reda.

Sedaj bom prosil državno sekretarko z Ministrstva za finance, mislim, da je z nami mag. Katja Božič, da nam predstavi vse tri predloge direktiv in zlasti vse predloge stališč Republike Slovenije.

Izvolite, gospa državna sekretarka.

Najlepša hvala spoštovani predsednik.

Spoštovani članice in člani odbora!

Septembra lani je Evropska komisija pripravila in državam članicam Evropske unije v obravnavo predložila paket treh direktiv, s katerimi se naslavlja davčni vidik podjetništva v Evropi. Naveden paket se imenuje Iniciativa Befit. Evropska komisija je navedeno iniciativo prvič napovedala že maja 2021 v komunikaciji o podjetniškem obdavčenju v 21. stoletju. Okvir iniciative Befit sestavljajo: predlog direktive o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja ter spremembi direktive 2011/16/EU, predlog direktive o transfernih cenah in predlog direktive o podjetništvu v Evropi okvir za obdavčitev dohodkov.

Namen iniciative BEFIT je oblikovati ukrepe, s katerimi bi se spodbudilo določanje ustreznega ter učinkovitega sistema obdavčitve podjetij v Evropski uniji. V širšem okviru se s predmetnimi ukrepi želi harmonizirati davčne sisteme v Evropski uniji ter na ta način olajšati davčno administrativno breme podjetij.

Poglavitni namen predloga direktive o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja je omogočiti mikro, malim in srednjim podjetjem s stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, da bi se davčna osnova stalne poslovne enote podjetja, ki deluje čezmejno, izračunala na podlagi poznanih pravil države članice, v kateri je sedež podjetja, in ne po pravilih države članice, v kateri je stalna poslovna enota, kot je to sedaj urejeno v vseh državah članicah.

Predlog direktive skupaj z vzpostavitvijo enotne točke glede davčnega administriranja, torej predlaganja davčnega obračuna pobiranja davkov in podobno predstavlja znatno poenostavitev postopkov obdavčenja. Dodatno se navaja, da se bo predlog direktive uporabljal od 1. januarja 2026 dalje.

Vlada Republike Slovenije na splošno pojasnjuje, da iz predloga stališča k predmetni direktivi izhaja, da si bo Slovenija prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne za vse države članice. Na ta način se bo lahko izboljšala mednarodna konkurenčnost. Rešitve je treba oblikovati na način, da se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo. Pri tem si bo Slovenija še prizadevala, da bodo rešitve zagotavljale ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in morebitnim dodatnim administrativnim bremenom. Slovenija bo pri sprejemanju direktive skrb namenila tudi temu, da bodo administrativne poenostavitve zagotovljene tako za MSP, kot tudi za davčne organe, rešitve pa ne bi smele povzročiti povečanja davčne konkurence med državami članicami in posledično davčnega načrtovanja, kar bi lahko imelo negativen vpliv ne nazadnje tudi na javnofinančne prihodke.

Drugi predlog iniciative Befit je predlog direktive o transfernih cenah. Cilj navedenega predloga je predvsem harmonizacija neodvisnega tržnega načela na ravni Evropske unije. Neodvisno tržno načelo je koncept pravil, po katerih mora vrednost transakcije med člani več nacionalne družbe, torej med povezanimi osebami mednarodne skupine podjetij za davčni namen odražati vrednost, kot bi jo oblikovale nepovezane tretje osebe v enakih ali primerljivih okoliščinah. Gre za pravilo, ki ga je razvila OECD in je vključeno v 9. člen vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in kapitalu.

Slovenija ima vsebino neodvisnega tržnega načela že vključeno v zakon, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Prav tako Slovenija uporablja pravila vzorčne davčne konvencije OECD pri sklepanju bilateralnih konvencij o odpravi dvojnega obdavčevanja. Upoštevaje roke določene v predlogu direktive, naj bi se direktiva uporabljala od 1. januarja 2026 dalje. Vlada pojasnjuje, da bi poenotenje davčnih pravil na področju določanja transfernih cen za davčne zavezance pomenilo večjo davčno gotovost. V tem okviru Slovenija podpira predlog direktive. Je pa potrebna pazljivost, da bodo oblikovana pravila na področju transfernih cen čim bolj skladno z uveljavljenim in mednarodno dogovorjenim davčnim standardom neodvisnega tržnega načela, ki je opredeljen v 9. členu vzorčne konvencije OECD, ki določa obravnavo povezanih podjetij. Slovenija bo tudi pozorna na temeljna izhodišča in principe, na katerih bodo temeljile glavne rešitve predloga direktive o transfernih cenah, da se bodo slednji lahko prenesli v nacionalno zakonodajo.

Tretja oziroma zadnja direktiva, ki jo sestavlja iniciativa BEFIT, je istoimenska direktiva navedene iniciative. Gre za Direktivo o podjetništvu v Evropi, okvir za obdavčitev dohodkov t. i. BEFIT direktiva. Predlog BEFIT določa poenotenje davčnih pravil glede določanja davčne osnove na notranjem trgu, kar bo po mnenju Evropske komisije prispevalo k znižanju stroškov administrativnih bremen za podjetja. Naveden predlog BEFIT direktive bo nadomestil obstoječa predloga direktiv, to sta Predlog direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, katerih namen je bil harmonizacija davčnih pravil na področju obdavčenja pravnih oseb, zlasti davčne osnove. Predlog BEFIT direktive bo veljal za velike mednarodne skupine podjetij, katerih skupni letni prihodki na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov presegajo 750 milijonov evrov. Za ostale manjše skupine je sistem opcijski. Pomembno je, da je določitev višine davčne stopnje in posledično izračun davka prepuščen posamezni državi članici oziroma njenim nacionalnim pravilom.

Skladno s predlogom direktive naj bi se predlog direktive uporabljal od 1. januarja 2028 dalje. Vlada Republike Slovenije na splošno navaja, da Slovenija podpira prizadevanja za pravičnejše obdavčevanje dohodkov pravnih oseb, ter ustvarjanje enostavnega in podjetjem prijaznega davčnega okolja. Podpira se rešitve, ki spodbujajo rast in razvoj ter čezmejno širitev. Slovenija se zavzema za pravično in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb, vendar pa se na drugi strani zaveda, da uvedba novega sistema izračuna davčne osnove na agregirani osnovi za skupine, ki ustvarijo nad 750 milijonov evrov letnega prometa, prinaša določene stroške in administrativna bremena. Predvsem za majhne ekonomije, je lahko sistem zelo zahteven za implementacijo in izvajanje. V tem okviru si bo Slovenija prizadevala za rešitve, ki bodo manj administrativno obremenjujoče in bodo zagotavljale pozitivno ravnovesje med dodatnimi stroški in učinki na javnofinančne prihodke. Za Slovenijo je bistvena tudi zagotovitev primernega časa za morebiten prenos novega sistema v domačo zakonodajo ter pravilno izvajanje. Sicer pa bo Slovenija pozorna še na temeljna izhodišča in načela predloga, kakor tudi na jasnost in enotno razumevanje določil, pri tem pa bo uporabljala spoznanje iz več predhodnih pogajanj ter predlogov glede skupne davčne osnove v Evropski uniji in izhajala iz lastnih davčnih izkušenj in napredka na davčnem področju na mednarodni ravni.

Upoštevaje navedeno Vlada predlaga, da se predlogi vseh treh stališč k predlogom navedenih direktiv potrdijo.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka.

Nadaljujemo s sejo. Na 28. seji 13. februarja 2024, je gradivo od 3. do 8. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih tudi prejeli.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta od 3. do 5. točke sedaj prosim člana komisije, gospoda Andreja Poglajna.

Gospod Poglajen izvolite, beseda je vaša.

Ja, predsedujoči, hvala za besedo.

Kot že povedano, je komisija pri obravnavi združila vse točke, ki se nanašajo glede davčnih uredb. Se pravi, Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o Uredbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja ter spremembi direktive 2011/16.

Prav tako smo sprejeli še ostala dva mnenja, lahko poročam pri tej točki ali pa pri naslednjih, ko jo boste tudi vi obravnavali.