Spoštovane kolegice in kolegi.

Začenjamo 28. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Vse lepo pozdravljam! Obveščam, da so zadržani in se seje ne bosta udeležila dva poslanca. In sicer poslanka Iva Dimic in poslanec Felice Žiža, ki sta se opravičila. Na seji kot nadomestni člani pa sodelujejo poslanka Alenka Helbl, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj, poslanec Milan Jakopovič, ki nadomešča Miho Kordiša, poslanec mag. Darko Krajnc, ki nadomešča magistra Dejana Premika, in poslanec mag. Rastislav Vrečko, ki nadomešča nezasedeno mesto.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje z dne 31. januar 2024 ste prejeli naslednji dnevni red. In sicer: Slavna časovnica zdravstvene reforme padla, kaj sedaj? Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO in edino današnjega DNEVNEGA REDA. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 23. januarja 2024 na Odbor za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora z navedeno točko dnevnega reda, torej - SLAVNA ČASOVNICA ZDRAVSTVENE REFORME PADLA, KAJ SEDAJ?

Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS s predlogi sklepov, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Na seji so bili k obravnavani točki povabljeni torej predlagatelji, Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja poslanka Jelka Godec, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, Danijel Bešič Loredan, nekdanji minister za zdravje in vsi podpisniki Zaveze za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, torej poslanci, vseh treh koalicijskih poslanskih skupin. Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Najprej bo besedo dobila predstavnica predlagatelja Poslanske skupine SDS, ki je zahtevala sklic nujne seje. V nadaljevanju boste besedo dobili vabljeni na sejo, nato bo sledila razprava članic in članov odbora ter na koncu še odločanje o predlogu sklepov, ki jih je predlagal predlagatelj. Predajam besedo gospe Jelki Godec, da dopolni obrazložitev zahteve za sklic nujne seje ter predlogov sklepov, ki jih je pripravila Poslanska skupina SDS. Izvolite.

Najlepša hvala. Zdaj, predsednica, najprej vprašanje, pa mi lahko potem tudi odgovorite, ni potrebno zdaj. Nisem slišala sicer, kako je z nekdanjim ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom, ali je opravičil svoj izostanek. Pa seveda me zanima tudi, na kakšen način je bilo poslano vsem poslancem podpisnikom zaveze za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme to vabilo in ali so opravičeni, ali so opravičili svoje izostanke iz seje.

Torej izostanek je uradno opravičil predsednik Vlade. Mislim, da smo opravičilo dobili tudi v sistemu. Zdaj ostali se formalno niso opravičili. Zdaj same poslanske skupine so mi, pač meni vodje poslanskih skupin sporočili, da jih nadomeščamo poslanci, ki smo tukaj danes prisotni, tako da formalnih opravičil ni, dobivamo pa tudi vsi vabila po uradnem sistemu.

Najlepša hvala za odgovor. Bilo bi zanimivo, če bi bili vsi podpisniki zaveze za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme tukaj, da bi povedali tudi svoje mnenje, zakaj so to zavezo podpisali in zakaj ta zaveza v bistvu ni izvršena. Namreč, kot vemo, je tam nekje v začetku leta 2023 oz. natančneje, 18. januarja 2023 po koalicijskem vrhu oz. srečanje predsednika Vlade s koalicijskimi poslanci na Brdu je bilo rečeno, da, da ste razpravljali oz. da je koalicija razpravljala o načrtovani reformi zdravstva, da je zdravstvo tista osrednja tema, ki jo seveda ta koalicija želi, kot vi pravite, nasloviti in tudi končno rešiti po 30 letih mukotrpnih nedela ali dela, kot tudi sami znate povedati, in da so bila začrtana vsebinska izhodišča, časovnica zdravstvene reforme ter seveda vsebino. Dorekli pa naj bi tudi vsebino aneksa h koalicijski pogodbi, kar je sicer nenavadno. Pa včasih mogoče pohvalno, da se koalicija zavzame za določeno področje tako močno, da podpiše celo aneks h koalicijski pogodbi in se potem čez nekaj dni s 53 podpisi zaveže, da bo seveda to zdravstveno reformo, o kateri ste govorili in ki je zajemala ključne korake sprememb, da jih naštejem, digitalizacijo zdravstvenega sistema, reformo plačnega sistema javnih uslužbencev, ureditev področja družinske in urgentne medicine, strukturna prenova Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prenova in vodenje oz. prenova nadzora in vodenje javnih zdravstvenih zavodov, pa ureditev absentizma, naslovitev koncesionarstva, problematika koncesij, ureditev področja kadrov v zdravstvu ter celovita prenova financiranja zdravstvenega sistema, torej, da to podpiše in se zaveže, da bo tej časovnici tudi sledila in na koncu seveda po tem podpisu tudi pompozno na novinarskih konferencah ljudem, državljanom Republike Slovenije razlaga, kako bo pa sedaj ta koalicija Svobode, Socialnih demokratov in Levice uskladi, da je so uskladili in da se s to zavezo in sodelovali in da bodo podpirali vse korake pri izvedbi zdravstvene reforme, žal - ali pa pričakovano - po letu dni seveda od te reforme oz. te zaveze je ostale, so ostale le črka na papirju. Jaz bom šla čez vse koalicijsko, čez celotno koalicijsko zavezo, tako kot ste jo podpisali, in na koncu seveda predstavila tudi sklepe. V razpravi pa pričakujem, da bo razprava tekla v smeri, zakaj določene stvari niso bile izpeljane. Verjamem, da bo to težko ali pa mogoče za ministrico, novo ministrico malo lažje, za koalicijske poslance malo težje, ker so podpisniki te zaveze, da razložijo, zakaj v bistvu, kje so tiste ovire, da se ta zaveza ne izpolnjuje oz. da se ni izpolnila v letu dni po časovnici, ki ste si jo sami zadali.

Zdaj, prva stvar oz. v letu dni nazaj smo poslušali, da so bile različne prioritete, kaj je vse prvi korak pri zdravstveni reformi. Med drugim je bil prvi korak k zdravstveni reformi digitalizacija zdravstvenega sistema. To je bilo seveda najprej rečeno, to je prvi korak, ki smo ga naredili, vložili smo zakon, ki bo rešil celotno zadevo, rešil bo čakalne dobe, rešil bo kadre v zdravstvu. Rečeno je bilo, da se ta sistem digitalizacije v zdravstvu implementira oziroma začne delovati od 1. 1. 2024, to pomeni, malo več kot mesec dni nazaj. Je pa oktobra leta 2023 državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Marjan Pintar sporočil, da zakon se umika iz procedure, ker ga je glede na število pripomb z amandmaji nemogoče popraviti. Potem je nova ministrica dejala, da bo ta zakon čim prej v proceduri, obljubljali so tudi koalicijski poslanci. No, do danes še tega zakona ni, pa še vedno pač poslušamo, kako je z digitalizacijo v zdravstvu, tisto, ki bo seveda rešila vse.

Naslednja zadeva je bila obljuba tudi predsednika Vlade in koalicijskih poslancev, da je reforma plačnega sistema javnih uslužbencev tista, ki bo rešila kadre v zdravstvu, in rečeno je bilo, da do 1. aprila leta 2023 se bo oblikoval ločen plačni steber za področje zdravstva in socialnega zdravstva, da bo zakonodaja pripravljena do 30. junija in da bo s 1. januarjem letošnjega leta začela zadeva funkcionirati v smislu torej ločenega stebra, plačnega stebra za zdravstvo. Od tega ni nič, ne ločenega plačnega sistema, stebra za področje zdravstvene reforme, plačnega sistema javnih uslužbencev. Še več, ministrica nima niti mandata oziroma pooblastil, da se pogaja z zdravstvenimi sindikati oziroma s celotnim zdravstvenim sistemom oziroma zaposlenimi v zdravstvu, ker se namesto nje pogajajo uradniki drugega ministrstva.

Potem je prišla naslednja vest ali novička, da pa zdaj tam nekje, mislim, da je bilo to aprila ali malo prej, je pa prvi korak in najpomembnejši korak strukturna prenova Zdravstvene zavarovalnice Slovenije. Zdaj, če bi po teh korakih šteli, bi zdaj že naredili 134 korakov in v bistvu je bivši minister strukturno prenovo ZZZS zastavil nekako kar v dobri smeri. Tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke oziroma celotni Slovenski demokratski stranki smo rekli, da bomo podprli rešitve, ki so bile nekako nakazane s prvotnim zakonom. Imeli smo tudi pogovore v poslanski skupini z ministrom - mislim, da je to bilo edinkrat - in nekako dali podporo temu. Vendar, glej ga, zlomka, ta zakon se naenkrat spremeni. Spremembe v ZZZS so minimalne. Ni spremembe, ne skupščine, ničesar in tudi časovnica oziroma tistih ne vem koliko, da ne bom govorila o milijonih, naenkrat več niso bili pomembni za Vlado, torej tudi ZZZS ne, da ni spremenjena oziroma njeno delovanje, strukturne prenove te zavarovalnice ni. Še več, ta zavarovalnica postaja oziroma je postala popolnoma... ima popoln monopol, državna zavarovalnica, ki se ne pogaja v imenu bolnikov, se pogaja v imenu nekaterih lobijev, se pogaja v imenu dobaviteljev, izvajalcev in tako naprej, ne pa v imenu bolnikov. Konec koncev pa so dobili tudi dodatna sredstva iz naziva preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tako da tudi to je po časovnici padlo, časovnici v zavezi, ki so jo podpisali vsi koalicijski poslanci.

No, tukaj je potem v časovnici tudi reševanje problematike družinske medicine in urgentne medicine. Bilo je rečeno, da bo nova definicija timov, da se bo naredila nova definicija timov družinske medicine, da se bo administrativno razbremenilo zdravnike na osnovni, torej na primarni ravni, regionalno postavitev mreže na temelju območnih enot ZZZS, poenotenje delovanja urgentnih centrov in s tem seveda izboljšanje kakovosti in varnosti obravnave pacientov. Ta priprava zakonodaje naj bi bila narejena do konca junija 2023 in implementacija prav tako s 1. januarjem 2024. Zdaj, kaj se dogaja, problem na področju družinske medicine po moje pozna zdaj že širša javnost. Je pa zanimivo - in tu bi tudi potem prosila od ministrice odgovor -, glede na to, da je bivši minister januarja leta 2023 dal narediti pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji in da je na podlagi tega tudi nastala zaveza koalicijskih poslancev, časovnica, ki jo pravkar berem, me zanima, po kateri metodologiji Ministrstvo za zdravje misli reševati problematiko družinske medicine. Namreč, v tej analizi je več različnih podatkov, koliko timov družinske medicine se potrebuje. Eno je, kaj pravi Zdravniška zbornica, drugo, kar pravi monopolna državna zavarovalnica in tretje, kar govori statistika na evropski ravni. Namreč, če si pogledate, pa verjamem, da ste si poslanci, ki ste koalicijsko zavezo podpisali, lahko vidite, da so številke zelo različne in močno različne. Po Zdravniški zbornici naj bi manjkalo oziroma naj bi bilo potrebno 450 ambulant družinske medicine. Po ZZZS-ju ocenjujejo, da jih manjka manj, 290. Po, po, bom rekla, pokritosti prebivalcev z družinskimi zdravniki na ravni Evropske unije pa manjka, manjka 770 dodatnih družinskih zdravnikov.

Zdaj, če te številke pogledate, to so veliki odkloni. ZZZS pravi 290, Zdravniška zbornica 450, evropske številke 770. Torej, mene zanima, glede na to, da bo ministrica verjetno rekla, da so sprejeli tudi smernice za oblikovanje splošnega dogovora za leto 2024, ki mislim, da ni bil podpisan ne glede na zakon in da je ministrica na zaslišanju govorila o tem, kako splošni dogovor bo podpisan, ker so bile smernice narejene do začetka septembra 2023 in v njem tudi zapisano, kako naj bi se določeni timi družinske medicine reševali in pa seveda reševali še druge problematike kot je administrativna razbremenitev družinske medicine, me zanima tudi v tem delu, torej po kateri metodologiji in pa seveda hkrati glede družinske medicine, zakaj ni bilo narejeno tisto, kar je bilo rečeno, torej da se s 1. 1. 2024 zadeva reši tako, da seveda bo več kadra v družinski medicini, da bo večje zadovoljstvo pacientov in pa seveda kakovostna in hitra obravnava.

Zdaj, naslednja stvar je prenova in nadzor vodenja javnih zdravstvenih zavodov, kajne. Bivši minister je takoj na začetku omenjal vse svete zavodov, spreminjali so se statuti, sveti zavodov v javnih zdravstvenih zavodih, mislim, da kar na, kar zaporedoma, na nekaj sejah Vlade strašne spremembe, pa vendar, mislim, da je bil tudi zakon, v zakonu spremenjeno glede svetov zavodov, vendar slovenske bolnišnice zato nič kaj bolje ne delujejo, vsaj videti ni v sistemu, da bi prišlo do kakršnih koli sprememb.

Zdaj, priprava zakonodaje, ki bi rešila oziroma, ki bi spremenila 30 let star Zakon o zavodih, naj bi bila 30. junija 2023 in seveda implementacija, tako kot skoraj pri vseh zavezah s 1. januarjem 2024 pa tega žal ni in tudi piše, da bi se naj opolnomočilo Urad za upravljanje kakovosti investicij v zdravstvu, glejte, pri svetih zavoda imate afere, ko predsednik strateškega sveta pri predsedniku Vlade zahteva, v bistvu oziroma govori o določenih oziroma o Onkološkem inštitutu, kako je, kako stvari ne funkcionirajo, potem imate koalicijsko stranko, ki pozove predsednika Vlade, da razreši vse člane svetov zavodov, torej, vsaj v tem primeru zadeva očitno ne funkcionira, verjetno pa tudi ne kje drugje. Potem imate Urad za upravljanje in kakovost investicij v zdravstvu, kjer menjajo direktorje, kjer menjajo zaposlene, da ne bom rekla na mesečni ravni, verjetno pretiravam, ampak na tri mesece pa definitivno, da so odpuščanja iz takšnih in drugačnih razlogov, da ta urad ne vodi investicij v zdravstvu tako kot bi moral, da je konec koncev bivši direktor urada nadzoroval sam sebe kot član sveta zavoda, da ne govorim o različnih dogodkih znotraj tega urada in nezadovoljstvu zaposlenih na tem uradu. Torej, še ena, ena, en korak v prenovi zdravstvenega sistema, ki ga je obljubljala ta trenutna koalicija ni bil izvršen in se tudi ni implementiral s 1. januarjem letošnjega leta.

Zdaj, veliko je bilo govora tudi na hearingu nove ministrice pa seveda tudi že prej pri ministru Bešič Loredanu, ureditvi področja absentizma. Bilo je rečeno, da je delovna skupina na Ministrstvu za zdravje, ki spreminja zakonodajo oziroma bo predlagala spremembe zakonodaje, da se bodo obveznosti porazdelile med zdravstveno zavarovalnico in ZPIZ-om. Tudi to naj bi bilo narejeno januarja 2024.

Zdaj, te spremembe nismo dočakali, pa smo seveda daljše čakalne dobe, da tudi ljudje, ki ne pridejo do izvidov, različnih raziskav, od rentgena in tako naprej, čakajo na izvide, da bodo lahko pregledani pri specialistu in so za to v bolniških in se podaljšuje njihova bolniška, hkrati pa ste takoj, ko ste nastopili Vlado, draga koalicija, ukinili tisto, kar je bila naša vlada takrat dala, da je 3 dni bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika.

Potem imamo še naslovitev koncesionarstva in problematike koncesij. Tukaj je bilo kar nekaj, bom rekla poskusov znotraj obeh interventnih zakonov kako vendarle koncesionarje omejiti, kako koncesionarje in tiste, ki delajo v zasebni praksi oziroma nekateri govorite tudi seveda, da so koncesije tiste, ki so zasebne prakse in delajo škodo državnemu zdravstvu. Kako vse te nekako spraviti na slab glas in jih označiti kot tiste najgrše in tiste, ki delajo škodo državnemu zdravstvu. To vam je uspelo, ni vam pa uspelo do decembra, konec decembra leta 2023 pripraviti zakonodajo na tem področju. Kadri v zdravstvu, glejte, velikokrat koalicija govori, 30 let so se stvari kopičile in mi nimamo čarobne palčke, baje je palčka v družbenem konsenzu za rešitev zdravstva, pa vendarle, vi ste si časovnico zadali, da boste v tem času, torej do konca decembra 2023 pripravili zakonodajo s katero se bo določilo standarde in normative dela za vse ključne poklicne skupine v zdravstvu, kjer ob objektivnem pomanjkanju zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra ne bomo prepovedali ali omejevali dela. Danes vam zdravniki sami v bistvu dajejo odpovedi soglasij za delo pri drugem delodajalcu in ko ste takšne, ko ste delali tudi izjave, da o dvoživkah in tkao naprej se niste zavedali, da s tem pomeni, da da nek zdravnik dela v dveh javnih zdravstvenih zavodih in zdaj imate to škodo, ki jo imate. In pa seveda, da boste z močnim nadzorom, torej z digitalizacijo in spremembe statusa ZZZS natančno ovrednotili obremenitev zdravnikov in določi maksimalno mesečno urno obremenitev. Zdaj vam zdravniki vlečejo ven ustavne odločbe, ampak a veste, vi ste rekli, da boste to naredili, vi ste rekli, da boste to do konca decembra 2023 izvedli. Zdi se, da tudi sedanja ministrica se teh standardov in normativ ne želi dotakniti in da tudi preko digitalizacije oziroma ZZZS ne želi spremembe, vsaj tako zdaj zaenkrat izgleda. Potem pa celovita prenova financiranja zdravstvenega sistema. Seveda je tukaj potrebna koordinacija s finančnim ministrstvom, z drugimi ministrstvi in tako naprej, ampak preko tega seveda ste želeli oziroma ste želeli zagotoviti stabilno in vzdržno financiranje zdravstva, iskali bi naj nove vire sredstev za zdravstvo, določili univerzalne zdravstvene storitve iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdaj, če se spomnim je ministrica na hearingu takrat dejala, da bo se ob preoblikovanju oziroma da bi želela, da se o preoblikovanju dodatnega zdravstvenega prostovoljnega dodatnega zavarovanja v obvezno spremeni tudi košarica oziroma da se prevetri košarica pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in jaz mislim, da zdaj pa že bo nekje pol leta od tega, pa te spremembe ni. Ljudje plačujejo 35 evrov na položnico. Razburjenja so velika, sprememba košarice ni, pa tudi dostopnost ni nič kaj boljša oziroma definitivno ni boljša. Ta zakonodaja naj bi bila pripravljena do decembra leta 2023. Zdaj, kar ste pa naredili, ste pa seveda takoj ukinili Urad za referenčne cene, ukinili ste spremembo Zakona o javnem naročanju za referenčne cene, ki bi po nekem, po statistikah in po predvidenih zadevah tudi v tujini, ki delujejo, omogočili, da se v zdravstvu vse cene zdravstvenega materiala znižajo. Tega torej so se takoj ukinili, čeprav je tudi mislim, da v enem koalicijski partner ima v svojem programu zapisano uvedba referenčnih cen, no, da vam bomo pomagali, mi smo danes ponovno vložili Zakon o referenčnih cenah in jaz upam da boste vsaj v vsaj toliko kooperativni, da boste ta zakon prebrali in povedali v bistvu oziroma vsaj tisti koalicijski poslanci, ki imate to v koalicijski zavezi to zadevo tudi podprli.

Zdaj, po vsem tem uvodnem delu, ko sem v bistvu prebrala vašo koalicijsko zavezo, postavila nekaj vprašanj vmes, je seveda pametno, da ljudem danes jasno in glasno poveste: zakaj ste to koalicijsko zavezo podpisali in zakaj je ne izpolnjujete? Kje so tiste ovire po vašem mnenju in zakaj tega niste naredili? Jaz mislim, da si državljani jasno in mislim, da si zaslužijo, da se jim jasno pove, tako kot je naš sklep, da se torej pove, ali časovnica zdravstvene reforme, sprejeta januarja 2023, še vedno velja in lahko na podlagi zavez v časovnici še vedno ocenjujemo njeno delo in uspešnost? Drugi sklep, ki je, da: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da čim prej posodobi datume na časovnici zdravstvene reforme, zato da bomo državljani, zaposleni v zdravstvu, in poslanci Državnega zbora še naprej lahko izvajali nadzor nad delom in uspešnostjo Vlade Republike Slovenije. Zdaj, nekaterim koalicijskim poslancem se zdi to zelo smešno. Jaz verjamem, da se ljudem ne zdi to smešno. Ker, če ti nekomu nekaj obljubiš in celo podpišeš zavezo, aneks h koalicijski pogodbi in potem se delaš kot, da tega ni bilo in po enem letu se na Odboru za zdravstvo hecaš in smejiš, jaz mislim, da si to državljani Republike Slovenije ne zaslužijo. Zaslužijo si jasen odgovor: kaj se je zgodilo s časovnico, zakaj te obljube in zaveze niso bile izpolnjene? Še enkrat lahko rečemo, da se zadeve 30 let kopičijo, definitivno se, ampak še enkrat, vi ste podpisali zavezo, na vas je. Torej, če ste obljubili nekaj, zakaj tega niste izvršili, kako vam naj ljudje verjamejo, ko boste naslednjo zavezo podpisali? To sta dva sklepa, ki jaz mislim, da nista nič hudega, lahko pa seveda marsikoga bolijo in bo težko glasovati za takšen sklep. oliko v uvodu pa, potem v razpravi še kaj več. Hvala.

Hvala. Besedo predajam sedaj ministrici za zdravje, dr. Valentini Prevolnik Rupel. Izvolite.

Najlepša hvala. Mogoče samo predstavim trenutno delo na ministrstvu, oz. kaj skušam nekako odgovoriti niti ne na vprašanja, pač pa na prebrano.

Se pravi, Predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva je bil na Ministrstvu za zdravje že pripravljen v predvideni časovnici. Julija 2023 je Državni zbor takrat sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, ampak je bila potem sprejeta odločitev, da se zaradi določenih pripomb opravi dodaten premislek v zvezi z rešitvami, ki jih je vseboval predlog zakona. Na Ministrstvu za zdravje smo v zadnjih mesecih skušali k razpravi povabiti več deležnikov. Od informacijske pooblaščenke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katerimi se redno sestajamo in skušamo najti nekatere rešitve na tiste stvari, ki so v zakonu še nerešene. Moramo vedeti, da zakon ne pokriva zgolj digitalizacije v nekem tehničnem smislu, temveč predvsem na novo ureja zbirke posebnih osebnih podatkov. To so zdravstveni podatki pacienta. Gre za občutljive podatke, tudi njihova obdelava je kompleksna in odpira predvsem številna vrednostna vprašanja, na primer vprašanje dostopa do teh podatkov, pravice do pacientove samoodločbe, ipd., zato je pač nujno, da v zvezi z obdelavo podatkov najdemo nek konsenz, oz. neko rešitev, ki bo ta vprašanja naslovila s strani vseh deležnikov.

Po drugi strani se pravi gre predvsem za dve kompleksni vprašanji znotraj Zakona o digitalizaciji, ki jih še nismo v celoti razrešili. Je pa zakon zdaj v zadnji fazi usklajevanja z NIJZ, pri čemer se moramo kasneje uskladiti še z Uradom informacijske pooblaščenke, ki pa poudarjam je sedaj že na vseh sestankih in zato ne bo to za njo nekaj novega, pač pa je s problematiko, problematiko seznanjena. Ko bo pripravljen nov predlog zakona, bomo seveda predlog ponovno posredovali v medresorsko usklajevanje, nato pa ponovno v obravnavo na Vlado.

Kar se tiče urgentne medicine je na Ministrstvu za zdravje delovala, mislim da kar celo leto delovna skupina za mrežo nujne medicinske pomoči, kjer se je določila neka osnovna mreža, kasneje se je pa ta mreža tudi še zaradi doseganja soglasja med vsemi deležniki, vključeni v zagotavljanje NMP, so se kriteriji posodobili. Te kriterije smo predstavili tudi na strateškem svetu za zdravstvo, ki je v bistvu kriterije za pripravo mreže NMP potrdil. Pri, pri naslavljanju družinske medicene oz. timov družinske medicine še vedno sledimo vsem izhodiščem, ki smo jih zapisali v smernicah zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, to pomeni, nadaljujemo s prenovo modela plačevanja po glavarinskih količnikih, kjer bodo večjo vlogo imeli glavarinski količniki manjšo vlogo pa storitve, se pravi, v deležu, če gremo na model plačevanja, pa tudi glavarinski količniki bodo izračunani po drugačnih kriterijih kot pa so sedaj. Prav tako naslavljamo tudi sestavo, sestavo tima in upam, da bomo lahko te spremembe pač predstavili oz. vpeljali čim prej. Namreč skozi te spremembe naslavljamo neopredeljene in tudi s tem dostopnost. Kar se tiče nujne medicinske pomoči, prav tako skušamo nadgrajevati to mrežo oz. v nekem prehodnem obdobju nadgraditi satelitske urgentne centre in pa urgentne centre vpeljavo triaže, ki že zdaj deluje v urgentnih centrih, preden se bo pač skozi, po planu, ki je bil zastavljen v delovni skupini, vzpostavil nov sistem naslavljanja, naslavljanja urgence. Se pravi, za vsakega izvajalca je v programu določeno območje, kamor se vključuje ta izvajalec v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, tako da se bodo te kvote med izvajalci ustrezno prenašale vedno s ciljem zagotavljanja najhitrejšega dostopa do nujne medicinske pomoči. Nekatere od teh stvari oz. neke osnove za možnost delovanja nove mreže NMP smo naslovili tudi že v interventnem, v interventnem zakonu, na primer z določbo, da vsa razmerja med seboj urejajo delodajalci in s tem odpadejo potrebe po sklepanju podjemnih pogodb z zdravniki, ki so za svoje delo prejemali različna plačila, s čimer so bili pač različni izvajalci postavljeni pri izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva, postavljeni v neenak, neenak položaj. Prav tako smo tudi zagotovili, da se v izvajanje NMP enakovredno vključujejo vsi zdravniki.

Kar se tiče strukturne prenove ZZZS, še vedno menimo, da je ZZZS potrebno spremeniti, da bo bolj fleksibilen, bolj učinkovit, tudi bolj transparentno deloval, seveda pa je potrebno poiskati način, kako do tega čim prej priti, ali je to skozi kateri zakon, skozi kateri zakon in na kak način. Tako da tega zagotovo nismo dali na stran in bomo v kratkem tudi to naslovili. Je pa res, da se je treba dogovoriti / nerazumljivo/ samo za proces tega.

Pri ureditvi področja absentizma smo prav tako začeli z urejanjem področja. Kot veste, smo nekatere spremembe spet naredili že v interventnem zakonu. Na, sami pa ste tudi že omenili, da deluje na Ministrstvu za zdravje delovna skupina, ki naslavlja urejanje absentizma. To je pač medresorska delovna skupina, v katero so vključeni Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZZZS, Ministrstvo za delo, in sicer so cilji v naslednjem koraku priprava zakona o enotnem izvedenskem organu, ki bo naslovil predvsem vključitev specialistov medicine dela, prometa in športa v aktivnosti za hitro vračanje na delo. Se pravi, kako bo pripravljena enotna delovna dokumentacija, prilagajanje delovnih mest, sodelovanje med trajanjem staleža in potem pri vračanju na delovno mesto po neki daljši odsotnosti s trga dela. Potem tudi bolj poenoteno odločanje o začasni in trajni nezmožnosti za delo, se pravi invalidnosti. In ta zakon se je tudi nekje proti zaključku. Kaj je cilj vseh teh sprememb, ki jih pripravljamo s tem zakonom je pač, da se zagotovi znižanje celokupnega bremena zdravstvenega absentizma. Se pravi, ne govorimo samo o nekem prenosu delovnih nalog ali pa stroškov med posameznimi organi, pač pa, da se dejansko aktivno vključimo v to, da se delavec lahko vrne na delovnem mestu v kolikor je to mogoče in da se v to aktivno vključujejo vsi deležniki, tako delodajalec na eni strani, na drugi strani pa tudi recimo specialisti medicine dela, Zavod za zdravstveno zavarovanje in vsi ostali.

Pri koncesionarstvu in koncesije, eno malo stvar smo že, mislim malo stvar, eno stvar smo že naslovili v interventnem zakonu. To je pač preoblikovanje statusa koncesionarstva. To je da ne more, statusa ne more preoblikovati iz espeja v d. o. o., seveda to ni dovolj, to vemo. Moramo pa prej nasloviti mrežo, ugotoviti, kakšna je in kaj pomeni kakršnakoli sprememba. Tega smo se že lotili, imamo tudi delovno skupino na tem področju. Je pa to zadeva, ki se vleče že dosti časa in še enkrat povem, da nočem sprejeti nobene prenagljene rešitve na tem področju, da ne bi to zmanjšalo pač dostopnost prebivalcev in prebivalk Slovenije do zdravstvenih storitev.

Na področju standardov in normativov je Ministrstvo za zdravje oblikovalo krovno delovno skupino in šest delovnih podskupin znotraj katerih se, znotraj katerih teh šest delovnih podskupin se notranji in zunanji deležniki trudijo doseči konsenz glede vsebine in predlogov strokovnih standardov in kadrovskih normativov za področje zdravstvene dejavnosti. Ti kadrovski normativi in standardi, zaradi narave dela ne morejo biti poenoteni, morajo temeljiti na neki objektivni podlagi in morajo biti izvršljivi na način, da se zagotovi kakovostno zdravstveno oskrbo, ne glede na to, ali govorimo zdaj o preventivni dejavnosti, o diagnostiki, rehabilitaciji. Trenutno se ti standardi in normativi določajo za področje nujne medicinske pomoči in intenzivne terapije. Za večjo produktivnost pa potrebujemo in skušamo določiti tudi objektivna merila za nagrajevanje in postavitev standardov količine dela zdravstvenih timov in ne posameznikov.

Kar se tiče celovite prenove financiranja je bilo izvedenih že kar nekaj od napovedanih ukrepov, se pravi ZZVZZT je bil sprejet leta 2023. Ukinilo se je dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ta premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je z interventnim zakonom prenesla v nek pavšalni znesek 35 evrov v nov obvezni zdravstveni prispevek. To je neko nekako tehnično izpeljal interventni zakon, ki je bil sprejet konec leta 2023.

V Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in 2025 so opredeljene tudi vsebine zdravstvenega sistema, ki se bodo v letošnjem letu financirale iz državnega proračuna, oz. bo sredstva za nekatere vsebine ZZZS zagotovil državni proračun. V letošnjem letu pa Ministrstvo za zdravje pripravlja nadaljnje spremembe. In sicer na način, da bodo, da bo to breme novega prispevka oz. tega prenosa čim bolj enakomerno in pravično porazdeljeno med prebivalstvo glede na plačilno sposobnost posameznika. Pri tem seveda skušamo najti pač čim boljši kompromis med razpoložljivimi sredstvi in pa vsebino košarice pravic, pri čemer pač naslavljamo vse tri dimenzije košarice pravic, ne samo kaj, pač pa tudi koliko in za koga, ker morata biti pač obe strani za zagotovitev nekega stabilnega in vzdržnega financiranja uravnoteženi.

Mogoče toliko za enkrat, pa lahko še več kasneje.

Hvala. Sedaj pozivam v bistvu podpisnike zaveze, če se želi kdo od predstavnikov poslanskih skupin oglasiti že v tem uvodnem delu ali boste potem v razpravi? Velja. Tako da ugotavljam, da smo izčrpali uvodne obrazložitve in stališča vabljenih. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Besedo tako dajem članicam in članom odbora. Se želi kdo javiti k razpravi? Gospod Kaloh, izvolite.

Predsednica, hvala lepa. Hvala tudi spoštovani ministrici za te uvodne besede.

Jaz zdaj bi se samo še enkrat osredotočil na ta neslavni Zakon o digitalizaciji zdravstva. Vi ste sicer že pač povedali, da ta osnovna ideja ni zamrla, pa vendarle malo zgodovinskega spomina, ker takrat je ta zakon bil pod okriljem vašega predhodnika, namreč Danijela Bešiča Loredana. Zdaj, saj verjetno ste vi, potem z nasledstvom te funkcije seznanjeni kako je to potekalo, pa vendarle se mi zdi pomembno še posebej izpostaviti, ker nekako tako ste ga opisali - mislim vaša koalicija -, da je bil to temelj oz. eden izmed prvih korakov reforme zdravstvenega sistema kot celote. Zato se mi zdi ključno povedati, da ste nekako takrat dejali, da postavljate pacienta v ospredje zdravstvenega sistema, ker bo tudi ta zakon, je mislil poseči na različne druge zakone tudi v zdravstvenem miljeju. Je pa, potem res, da se je zgodilo tisto mnenje ZPS, ker je na 49-straneh, če tako rečem v navednicah ta vaš predlog raztrgala. V določenih delih je bil celo tudi neustaven, se pravi, mi smo bili tudi v parlamentu poslanci na nek način zaskrbljeni. Potem pa so sledile te famozne predstavitve zakona, morali bi ga v septembru takoj po počitnicah obravnavati, kot je rekla predlagateljica Godec, je pa potem oktobra državni sekretar na Ministrstvu za zdravje g. Pintar pač dejal, da se, da se ta zakon umika, da se bo spisal nov, ravno zaradi teh številnih pomislekov tako ZPS kot informacijske pooblaščenke in drugih deležnikov. Zdaj smo februarja 2024, tega zakona, oz. tega temelja vaše zdravstvene reforme še vedno ni v zakonodajni proceduri. Pa potem, če se boste še, spoštovana ministrica, odzvali še mogoče na ta temelj, me res zanima, dejali ste sicer v kontekstu tega zakona, da je med, oz. da bo, ko bo materija pripravljena, da bo klasična pot sledila medresorsko usklajevanje, potem na Vladi, pa me res, mislim da, se bo slišalo mogoče kot, ne res, ampak me res zanima, če bo to še v tem mandatu sprocesirano, ker pač smo že na polovici tega mandata, konkretno za ta zakon, me potem v vašem nadaljnjem izvajanju zanima še podrobnosti. Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Zvonku Černaču? Izvolite. Karmen Furman, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.

Zdaj treba je reči, da kot poslanci opozicije smo lahko vsekakor zaskrbljeni, kako se trenutna koalicija in njeni poslanci, ste se lotili vaših zavez, seveda ne toliko do nas v opoziciji, ampak predvsem do državljanov in kako realizirate svoje obljube, ki ste jih navsezadnje dali, spisali v koalicijski pogodbi, kaj vse boste storili na področju zdravstva, pa razen nekih obljub in pa dograjenih oziroma zapisanih časovnic, se do danes praktično ni zgodilo prav ničesar, razen tega, da ste pač uvedli nov obvezen zdravstveni davek državljankam in državljanom, medtem ko ti vse od tedaj čakajo na zdravstvene storitve, ki bi jih nujno potrebovali.

Namreč leto nazaj, natančneje 23. januarja 2023 ste koalicijski partnerji torej podpisali nek dokument, torej zavezo o sodelovanju in podpori k izvedbi zdravstvene reforme in v okviru tega ste si tudi določili jasne časovnice in prioritete področne zakonodaje, ki jo boste reševali zato, da bi ljudje hitreje prišli do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo. Namreč, zdaj, Zakon o digitalizaciji v zdravstvu, ki naj bi bil tisti prvi pomemben korak v okviru zdravstvene reforme, sprejet bi moral biti oziroma pa vsaj dan, no, v zakonodajno proceduro že aprila lani.

Zdaj, ne glede na to, da je zakon bil in potem v nadaljnjem zakonodajnem postopku sicer umaknjen, pa je nato potem 13. oktobra 2023, ko je bila izredna seja Državnega zbora in potrjevanje kandidatke za ministrico, znova sledila koalicijska obljuba s strani koalicijskih poslancev, da bo do konca lanskega leta, v zakonodajno proceduro pa prišel nov dodelan zakon, ki bi ga bilo potrebno sprejeti in to narediti tisti vaš odločilen, prvi korak v zdravstveni reformi.

Zdaj, mi smo danes že meseca februarja, zdaj tega zakona še zaenkrat nismo videli, kakor tudi takrat, torej 13. oktobra lani, tudi vaša ponovna zaveza, da bo dan v zakonodajni postopek do konca lanskega leta tudi zakon v zvezi z reorganizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. No, tudi tega do sedaj še nismo videli. Zdaj, ker so sledile tudi zaveze na področju referenčnih cen, še iz predvolilnih obljub, bom rekla, konkretno stranke SD smo glede na to, da se po letu dni, ko ste obljubljali, da boste vzpostavili nov sistem referenčnih cen, z vaše strani nič ni zgodilo, danes torej vložili v zakonodajno proceduro novo spremembo, torej novo novelo Zakona o javnem naročanju s torej ponovno vpeljavo referenčnih cen. Zdaj, jaz menim, da tukaj imate vi kot koalicijski poslanci, torej dobro priložnost ali pa, če želite možnost, da popravite vsaj eno neumnost, ki ste jo odkar ste v Vladi, storili na področju zdravstva in s tem zdravstvene storitve še odmaknili stran od ljudi in pa hkrati tudi možnost stranke SD, da uresniči torej svojo zavezo, ki so jo dali v predvolilnem času do državljanov in ki jo imajo navsezadnje tudi zapisano v svojem programu, v tisti znameniti rdeči knjižici, kjer je jasno zapisano, da bodo, torej, ko bodo v Vladi in zdaj so v Vladi že skoraj dve leti, uvedli referenčne cene.

Zdaj, vsi vemo, da s tistim prvim interventnim zakonom, ko ste, sicer malce ironično, z Zakonom o skrajševanju čakalnih vrst, ukinili sprejeto novelo pod prejšnjo vlado, ki je, s katero je bil narejen bom rekla res ogromen korak na področju spopada s korupcijo v zdravstvu po več letih. ko smo gledali te afere o preplačanem medicinskem materialu in opremi, smo pod prejšnjo vlado uspeli torej uzakoniti z novelo Zakona o javnem naročanju te referenčne cene in s tem tudi bi se ta denar namenil za skrajševanje čakalnih vrst, pa je prišlo do tega, da ste vi s prvim interventnim zakonom na področju zdravstva prav to novelo ukinili. Takrat smo pred letom dni, potem januarja 2023 sklicali tudi v opoziciji, tudi eno izredno sejo Državnega zbora. Namreč, s predlogi priporočil za takojšnje reševanje katastrofalnih razmer v zdravstvu. In moram reči, da takrat je bilo rečeno, zdaj bom pa kar brala tukaj magnetogram zapisa s strani poslanke kolegice Tamare Kozlovič, zapis: »Minister za zdravje je že napovedal, da se bo znotraj Urada Republike Slovenije za nadzor kakovosti investicij v zdravstvu ustanovila nova služba za referenčne cene. V Svobodi podpiramo uvedbo sistema referenčnih cen v zdravstvu, ki mora biti skladen tudi z zakonodajo.« Tako, da glejte, spoštovani kolegi iz koalicije, zdaj v letu dni niste naredili nič na tem področju. Sicer nič novega, saj v zdravstvu vemo, da trenutno so razmere vedno bolj katastrofalne pod vašim vodenjem. Ampak glede na to, da vi v letu dni teh svojih obljub in zavez niste bili sposobni pripraviti, smo zakon vložili v Slovenski demokratski stranki s predlogom v smeri kot očitno ste si zamislili, da se torej ustanovi nova služba za referenčne cene v okviru že obstoječega urada in zato seveda, če vaše obljube kaj držijo in če končno le želite tudi vi, da se v zdravstvu prične gospodarno ravnati z javnimi sredstvi pričakujemo, da bo tudi zakon podprt, če seveda mu s tem dajemo seveda tudi možnost, da se bo za ta namen torej tudi ta denar, ki se bo na ta način prihranil tudi namenil za skrajševanje čakalnih vrst. Kajti, na žalost tudi na tem področju po teh dveh letih, odkar ste v Vladi, niste bili najbolj uspešni. Saj moram reči, da dlje od obljub na žalost niste prišli, ampak dobro, to najbolj vedo naši državljani predvsem takrat, ko zdravstvene storitve potrebujejo, pa jih ne dobijo. Ampak ne bom tukaj tratila svojih besed, ampak jaz mislim, da glede vaših obljub in kako jih niste uspeli realizirati je prav dobro povedal še en vaš koalicijski kolega oktobra še na eni izredni seji Državnega zbora, kjer je praktično priznal, da v koaliciji niste bili sposobni na področju zdravstva, saj torej do 13. oktobra narediti prav ničesar, kar ste ljudem obljubili. Namreč, bom prebrala tudi ta citat, zaradi tega, ker veste je zanimivo prebirati citate iz prejšnjih sej, kjer v bistvu koalicijski poslanci v svojih razpravah praktično potrjujete to, kar vas v opoziciji opozarjamo, da si dajete časovnice, dajete ljudem obljube, ampak očitno jih niste sposobni ali pa ne želite realizirati. Namreč, kolega Damijan Zrim iz Poslanske skupine SD na izredni seji 13. oktobra 2023: »Nastanek vlade, ki pluje proti polovici svojega mandata, je zelo tesno povezan z največjo obljubo, torej, da bomo uredili področje zdravstva, da bo to prioriteta prebivalcev, da bo to Vlada gradila na krepitvi javne mreže, urejanju primarne ravni in na splošno večjo dostopnost do zdravstvenih storitev. Do zdaj, po dveh letih lahko ugotavljamo vsi tukaj prisotni, da temu ni bilo tako. Zdaj že nekdanji minister Bešič Loredan se je lotil dolgega, dragega in na žalost tudi neučinkovitega eksperimenta, za katerega ministrica, ki jo bomo danes potrdili tukaj v Državnem zboru, nima več ne finančnih ne časovnih okvirjev. Torej, moramo začeti z delom danes.« Jaz moram reči, no, vsaj po tem, kar vidimo, torej po štirih mesecih od takrat, ko naj bi vi pričeli z delom, torej takrat, danes se ni nič zgodilo. Namreč porabili ste kar nekaj milijonov za skrajševanje čakalnih vrst. Nekako po uradnih podatkih 137 milijonov pa še verjetno kaj več za torej neuspešen projekt in čakalne vrste pa se po uradnih podatkih samo še podaljšujejo. Ljudem ste uvedli nov davek, do oskrbe, ki jo potrebujejo pa očitno ne bodo prišli in na žalost imamo danes bom rekla razpadajoče zdravstvo in vedno več ljudi brez osebnega zdravnika. Zdaj, takrat smo pri še kandidatki, danes ministrici za zdravje, pogrešali tudi to, da bi podala vsaj kakšne konkretne rešitve kako se boste tega v koaliciji lotili. Glede skrajševanja čakalnih vrst pa konkretnih predstavitev niti ni bilo. Ste pa, saj to vam je pa treba priznati, tudi sami povedali, da je število čakajočih, ki nedopustno čakajo pod vašo vlado postalo tudi zgodovinsko visoko, oz. da še nikoli do sedaj toliko ljudi ni čakalo torej v čakalni vrsti za potrebne zdravstvene storitve. Zdaj, glede na to, da pa ste torej ljudi obdavčili tako za obvezen zdravstveni davek kot tudi za nov davek za dolgotrajno oskrbo pogrešam pa tudi, bom rekla, v tej smeri aktivnosti Ministrstva za zdravje namreč tudi na področju dolgotrajne oskrbe imamo problem s kadri, predvsem s kadri s področja zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. V Slovenski demokratski stranki smo na to temo že dvakrat sklicali za to izredno sejo pristojnega odbora. Spoštovana ministrica, nobene od teh sej se niste udeležili oz. da se popravim, te zadnje seje, ko ste vi ministrica se niste udeležili, prejšnje pa ne vaš predhodnik. Tako da, potrebno je povedati, da tudi znotraj dolgotrajne oskrbe se čakalne vrste podaljšujejo in ne samo v institucionalni oskrbi, torej v domovih za starejše, kakor tudi pri oskrbi pomoč na domu. Namreč tukaj se kaj dosti ne govori, sem pa prepričana, da takrat, če ne prej, pa 1. 7. 2025, ko bodo ljudje začeli celo plačevati nov davek do oskrbe pa ne bodo prišli, bo tudi tukaj zadeva ekshalirala. Namreč, če samo povem podatek, konec leta 2022 je pomoč na domu potrebovalo oz. nudilo se je približno 9 tisoč ljudem in sistem danes že poka po šivih izvajalcev, oz. oskrbovank, oskrbovancev, ki bi izvajale to storitev, ni. Se pa v okviru oskrbe, ki je sprejeta in kako naj bi se sistem vzpostavil, predvideno, da bo v tem času, torej predvidoma naslednjih dveh letih oskrbo na domu potrebovalo kar 20 tisoč ljudi. Zdaj glede na to, da takrat, ko skličemo sejo Odbora za delo, spoštovana ministrica vas ni, vas je tam zastopala državna sekretarka, ki kaj dosti od tega, kar je imela napisano ni znala povedati, bi želela pa danes tukaj od vas slišati predvsem dve stvari. In sicer, kdaj bodo sprejeti kadri in normativi za zdravstveni del storitev v institucionalnem varstvu, torej v domovih za starejše, kajti brez tega ljudje ne bodo prišli do potrebne nege in oskrbe, ki bi jo potrebovali. In pa, kako si vi predstavljate torej, da bo deloval sistem takrat, ko bo torej se do popolnosti vzpostavil v okviru že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Namreč, ljudje z oskrbo na domu, teh ljudi bo vedno več. Glede na to, da kadra ni, kakšne so predvidene rešitve, torej, da bodo ljudje, ki bodo plačevali torej davek za dolgotrajno oskrbo, do storitev, ko jih bodo potrebovali, tudi prišli? Toliko za enkrat. Hvala.