Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!
Začenjam 10. sejo Odbora za kulturo.
Najprej vas obveščam, da na seji kot nadomestni člani odbora sodelujejo: mag. Rastislav Vrečko, ki nadomešča poslanca Miho Lamuta, in Sandra Gazinkovski, ki nadomešča poslanca Dušana Stojanovića. Lepo pozdravljeni!
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, in sicer: 1. točka Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji; 2. točka, razno.
Prejeli smo predlog za umik 1. točke dnevnega reda, ki ga je vložila Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka. Želi svoje stališče obrazložiti predlagatelj zahteve? (Da.)
Izvolite, gospa Alenka Jeraj.
Hvala lepa za besedo.
Lep pozdrav vsem!
Tako je, v Poslanski skupini SDS predlagamo umik te točke z dnevnega reda. Namreč, ocenjujemo, da zakon ni potreben, da stvari, ki jih predlagatelji, skupina poslank in poslancev, prvopodpisani dr. Matej Tašner Vatovec in Sandra Gazinkovski, že potekajo oziroma se izvajajo. Zakon sicer predvideva, da se financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ preko javnih pozivov oziroma razpisov prenese z Javnega sklada za kulturne dejavnosti na Ministrstvo za kulturo, čeprav vemo, da že sedaj se lahko te narodne skupnosti prijavijo na različne razpise tako na javnem skladu kot tudi direktno na Ministrstvu za kulturo. Gre za tematiko in pravice, ki so že vključene v zakonsko in ustavno materijo in v bistvu praktično že vsa ta leta potekajo.
Podanih je bilo tudi veliko pripomb Zakonodajno-pravne službe. Kot rečeno, financiranje že sedaj poteka, narodne skupnosti so vključene v različne programske sheme. Tudi v mojem poslanskem vprašanju na to temo je ministrica odgovorila, da se lahko prijavljajo tudi na razpise ministrstva, poleg tega posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge povsem primerljive nalogam sveta, ki se zdaj predlaga s tem zakonom, že deluje; tudi na to je opozorila Zakonodajno-pravna služba. Tudi v vladnem mnenju je kar nekaj pomislekov v zvezi s takim zakonom, ker, kot rečeno, stvari funkcionirajo. Zato v poslanski skupini predlagamo, da se ta točka umakne z dnevnega reda.
Najlepša hvala.
Želi stališče o predlogu za umik pojasniti predstavnik Vlade? (Ne.) Vidim, da ne.
Želijo stališče predstaviti poslanske skupine? (Da.)
Gospa Iva Dimic, izvolite.
Hvala lepa za besedo.
Spoštovana predsednica, spoštovani gostje!
Tudi v Novi Sloveniji podpiramo umik te točke in bomo na glasovanju to tudi podprli. Kot je dejala že kolegica Jerajeva, že sedaj Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na podlagi razpisa sofinancira kulturne projekte manjšinskih etničnih skupin in priseljencev v Republiko Slovenijo, na katerega se lahko prijavijo tako projekti narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, kot tudi vseh ostalih narodnih skupnosti. Tako da na podlagi in tudi izhodišč ter zapisanega v Zakonodajno-pravni službi mislim, da tega zakona ni potrebno obravnavati, da se ga lahko umakne, ker so pravice seveda že dodeljene.
Hvala lepa.
Hvala.
Za obrazložitev je zaprosila še Poslanska skupina Levica, v njenem imenu dr. Vatovec.
Izvolite.
Najlepša hvala, predsednica.
V Levici se ne strinjamo s predlogom za umik, ki so ga predlagali v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Verjamem, da bova predlagatelja zakona tudi razložila, zakaj je ta zakon potreben, v nadaljevanju, če bomo o njem razpravljali.
Jaz se lahko strinjam, da so določene pravice, ki sicer izhajajo iz splošno opredeljenih pravic v zakonih in v ustavi, na voljo pripadnikom nekdanjih skupnosti nekdanje SFRJ. Je pa res, da je ta država se obvezala, da bo imela nek poseben pogled na te narode oziroma narodne skupnosti, ker so bile konstitutivni del osamosvajanja te države. Tako da s tega vidika so določene stvari, ki so trenutno urejene, in lahko rečemo, da je Slovenija skušala v teh 30 letih zgledno urejati to vprašanje, definitivno pa ga ni tako, kot bi morala. Tako v Levici vztrajamo, da se zakon seveda obravnava oziroma da se te točke ne umakne z dnevnega reda.
Hvala.
Želite še dopolnilno obrazložitev, predlagatelji? Če ne, imam še eno pooblastilo pred glasovanjem, in sicer poslanca… / oglašanje iz dvorane/ Želite?
Izvolite, Alenka Jeraj.
Ker sem prej pozabila, tudi predlagatelji sami, gospa Sandra Gazinkovski nam je danes poslala dopis, v katerem pravi: "Predlagatelji zakona se zavedamo, da ni ustavne podlage za zakonsko ureditev pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ na kolektivni ravni, da torej posebnega manjšinskega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov Ustava Republike Slovenije na kolektivni ravni ne ureja. Predlog zakona se osredotoča zgolj na načine uresničevanja že obstoječih kulturnih pravic, ki jih pripadniki in pripadnice narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji tako kot drugi državljani in državljanke imajo na podlagi 61. člena Ustave." Poleg tega je Zakonodajno-pravna služba napisala, da "urejanje varstva narodnih in etničnih skupnosti ter uresničevanje njihovih pravic na kolektivni ravni ima naravo ustavne materije. Ustava namreč določa posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti. Ustava v splošnih določbah poudarja pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov na kolektivni ravni ne ureja. Vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, pa na individualni ravni zagotavlja enakost pred zakonom, pravico do izražanja narodne pripadnosti ter pravico do uporabe svojega jezika in pisave." Mi ocenjujemo, da je s tem to urejeno in da ne potrebujemo zakona, zato bomo seveda podprli predlog za umik.
Hvala.
/ oglašanje iz dvorane/ Je že zaključena predstavitev stališč, razprava pa ni dovoljena pred glasovanjem. Še eno pooblastilo: poslanca dr. Martina Premka nadomešča poslanka Lena Grgurevič.
Sedaj pa dajem na glasovanje predlog Poslanske skupine SDS o umiku točke z dnevnega reda.
Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, za je glasovalo 6 poslancev, proti pa 9.
(Za je glasovalo 6.) (Proti 9.)
Ugotavljam, da predlog za umik ni bil sprejet.
Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O URESNIČEVANJU KULTURNIH PRAVIC PRIPADNIKOV NARODNIH SKUPNOSTI NARODOV NEKDANJE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, vabljeni pa so razvidni iz sklica. Bi pa še prebrala dodatno vabljene, in sicer je bil vabljen varuh človekovih pravic, ki se je opravičil, potem Svet Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, dr. Alma Betulahu, Zveza albanskih društev v Sloveniji, Burim Nimani, namestnik pri Zvezi albanskih društev Slovenije, Fahir Gutić, Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, Veselin Lakić, Zveza črnogorskih društev Slovenije, Gannino Kutnjak, Zveza hrvaških društev Slovenije, dr. Ilija Dimitrievski, Zveza makedonskih kulturnih društev Slovenije, Krstan Šučur, Zveza srbskih društev Slovenije, in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je bil 9. 2. 2024. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica ter Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka. Včeraj pa ste prejeli še spremembe amandmajev k predlogu zakona.
Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora.
Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga.
Za dopolnilno obrazložitev dajem najprej besedo predstavnikoma predlagatelja, in sicer najprej dr. Mateju Tašnerju Vatovcu.
Najlepša hvala še enkrat, predsednica.
Lep pozdrav vsem!
Kot obljubljeno, mogoče najprej kratek oris, zakaj je dejansko ta zakon sploh potreben. Zato, da bi to razumeli, moramo stopiti približno 23 let v preteklost, v čas osamosvajanja, v čas plebiscita. V osamosvojitvenih dokumentih... / oglašanje v ozadju/ Ja, 33. V osamosvojitvenih dokumentih, predvsem v tistih ključnih, ki so nekako vodili v to, da smo seveda dosegli takšno plebiscitarno večino, kot smo jo na plebiscitu, je bila predvsem v izjavi o dobrih namenih v sporazumu političnih strank in poslanskih skupin, zastopanih v parlamentu, o skupnem nastopu na plebiscitu in potem seveda posledično v Zakonu o plebiscitu in drugih dokumentih zelo jasno izražena namera oziroma zaveza, da so pripadniki ostalih republik Socialistične federativne Republike Jugoslavije, bom rekel, konstitutivni del tega osamosvajanja, so konstitutivni del plebiscitarnega procesa. To je zelo jasno razvidno v zavezi pač vseh strank, ki so takrat obstajale v skupščini, da bodo seveda tudi posebno varovale oziroma gojile in omogočale tem narodnim skupnostim možnost za nadaljnji razvoj, seveda tudi posledično tistim, ki so imeli stalno prebivališče, tudi državljanstvo. In tako naprej. To so bile ene od ključnih zavez, ki jih je takratna politika v narodni enotnosti sprejela, ker se je seveda zavedala, da smo v nekem multikulturnem okolju tudi v Sloveniji in da so seveda vsi pripadniki vseh ostalih narodnih, mislim, narodov Jugoslavije bili tvoren del te države, in mislim, da so tudi svoje prispevali pri osamosvajanju in seveda omogočili tudi to, da se je proces razdružitve z Jugoslavijo izpeljal na tak način, kot se je.
Kot sem že prej dejal, zagotovo ni država ostala popolnoma gluha do teh zavez, ki jih je politika takrat dala, lahko pa trdim, da ni naredila dovolj. Tisto, kar je bil verjetno eden največjih korakov, je bilo zgolj sprejetje Deklaracije Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta februarja 2011 z več kot ustavno večino. Ampak to je samo deklaracija. Vse, kar so tudi predlagatelji za umik točke navajali, je, čeprav se mogoče sliši nekoliko grdo, bilo prepuščeno dobri volji zakonodajalca in vlade. To, da obstajajo financiranja in kakršnokoli spodbujanje razvoja predvsem kulturnih in ostalih pravic teh nekdanjih narodov, nekdanjih republik SFRJ, je, če se tako grdo izrazim, prepuščeno milosti in nemilosti vsakokratne vlade. In po naši oceni, po oceni predlagateljev, je vsaj en del tega potrebno urediti. In tu odgovarjam predvsem na očitek, da urejamo nekaj, kar je v nasprotju z Ustavo. Ne govorimo o kulturnih pravicah, o kolektivnih pravicah, ampak govorimo izključno o kulturnih pravicah. Gre za en delček tistega, kar so se politiki zavezali ob plebiscitu, da bo pač neko posebno varovanje vseh pravic teh narodov. Sedaj, leta 2023, 2024 dajemo samo en majhen košček te zaveze v zakonodajo. Vsi očitki, ki govorijo o tem, da že vse imamo, po naši oceni ne zdržijo. Še enkrat, gre za posebne kulturne pravice in jih je razumeti kot v tem nekem splošnem smislu, se pravi, da lahko predvsem kulturna društva narodnosti nekdanje SFRJ konkurirajo z vsemi ostalimi deležniki v kulturi na razpise, je zanikanje ravno pač tega nekega posebnega statusa, ki bi ga morali imeti skladno s temi dokumenti, ki sem jih prej navajal. In tisto, kar počnemo z zakonom, ni nič drugega kot to, da tisto, kar država trenutno izvaja, se kodificira v zakon, se pravi, da se vseeno nameni nek poseben, nek poseben del sredstev izključno za ohranjanje in spodbujanje kulturne dejavnosti narodnih skupnosti nekdanje SFRJ in da se svet kodificira v neko stalno obliko, ker je sedaj prepuščen temu, da se, da ga pač Vlada lahko skliče in sestavi ali pa ne. In to so pač zelo preprosti obrisi tega.
Z amandmaji, ki smo jih predlagatelji predlagali, smo skušali odgovoriti na pomisleke, ki jih je Zakonodajno-pravna služba izrazila v svojem, v svojem mnenju. Tisto, kar nismo upoštevali, smo pa tudi pisno pojasnili, zakaj je ta, je ta odgovor tudi objavljen na klopi in si ga lahko vsi preberete in mislim, da so, da bo verjetno del tega tudi še predmet razprave danes in se bomo temu posebno posvetili. Za bolj mogoče še ta vsebinski del bi pa prosil Sandro, če se ona predstavi.
