Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 23. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Dušana Stojanović nadomešča poslanka Katarina Štravs, poslanca Antona Šturbeja nadomešča poslanka Karmen Furman, poslanca Andreja Hoivika pa nadomešča poslanec Dejan Kaloh.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora Hromitev programa Ars in glasbene produkcije RTV Slovenija vodi v razgradnjo slovenske umetniške ustvarjalnosti in onemogoča razvoj mladih ustvarjalcev.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA. Poslanska skupina Nova Slovenija-Krščanski demokrati je dne 24. 1. 2024 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Vabljeni k točki dnevnega reda pa so razvidni iz sklica. Dodatno so bili na sejo vabljeni še Študentski svet Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, gospod Mirko Štular direktor Radia Slovenija, Slovenska matica in pa Glasbena matica Ljubljana.

Iva Dimic, kot predlagateljici vam predajam besedo.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani danes vabljeni na sejo, dragi gostje, seveda tudi predstavniki ministrstva - ja, so z nami. Res je, v Novi Sloveniji smo tudi na pobudo številnih pisem, tudi protestnih pisem, ki so tudi priložene kot del gradiva, sklicali sejo z naslovom Hromitev programa Ars in glasbene produkcije RTV Slovenija vodi v razgradnjo slovenske umetniške ustvarjalnosti in onemogoča razvoj mladih ustvarjalcev. Svet RTV Slovenija je na svoji šesti redni seji 21. decembra 2023 sprejel programsko produkcijski in finančni načrt za leto 2024. V njem je zaradi domnevno slabega finančnega stanja RTV Slovenija močno okrnil nekatere programe v okviru javnega zavoda RTV Slovenija. Drastični rezi so doleteli tudi program Ars in o glasbene produkcije. Program Ars je kulturno umetniški program Radia Slovenija, ki je edini svoje vrste v slovenskem prostoru in kot tak pomembno prepleten z literarnim, glasbenim, filmskim in dramskim ustvarjanjem v državi. Temu ne more nihče oporekati. Poleg tega je tudi producent in ustvarjalec radijskih iger, koncertov in literarnih oddaj, o čemer bom spregovorila tudi v nadaljevanju predstavitve. V eter posreduje pogovore, okrogle mize o umetnosti, znanosti, humanistiki, v njegovih okvirih pa domuje tudi Uredništvo za religije in verstva. Kot so opozorili uredniki programa Ars v svojem dopisu predsedniku uprave RTV Slovenija, članom uprave, predsedniku sveta RTV Slovenija, ministrici za kulturo, predsednici parlamentarnega Odbora za kulturo, predsednici Nacionalnega sveta za kulturo ter predstavnicam in predstavnikom kulturne javnosti se bo v letu 2024 program ARS soočil z največjim finančnim rezom v svoji zgodovini. To lahko in bo resno ogrozilo delo, ki ga opravlja saj bodo z napovedanimi finančnimi rezi v prihodnjem letu prisiljeni za 40 % zmanjšati produkcijo radijskih iger različnih zvrsti in dolžin za odrasle in otroke, kar je na meji samoukinitve umetniške zvrsti, katere skrbniki so. Bistveno bodo zmanjšali število sodelovanja s številnimi festivali in kulturnimi institucijami, za nekaj mesecev prekinili prenose bogoslužja, za 40 % zmanjšali literarni program, ki je eden stebrov Arsa, omejili literarno, gledališko, filmsko, glasbeno kritiko, kar pomeni, da bodo mnogi avtorji in kolektivi ostali brez strokovnih refleksij. Za 40 % zmanjšali obseg snemanj resne in jazzovske glasbe za lasten arhiv, iz katerega nastaja program. Za 40 % zmanjšali lastno glasbeno produkcijo v uveljavljenih kurirarnih glasbenih ciklih. Variabilna sredstva programa Ars, za katerega je bilo sprejeto obsežno krčenje, so večinoma namenjena honorarjem zunanjih ustvarjalcev: pesnikom, pisateljem, dramatikom, prevajalcev, igralcem, kritikom, skladateljem, glasbenim poustvarjalcem, esejistom, strokovnim sodelavcem ter plačilu avtorske in sorodnih pravic in članarine v EBU, od koder Ars črpa del glasbenega programa in vam tudi posreduje slovensko ustvarjanje. Ars je tudi skrbnik glasbenega arhiva na področju resne in jazzovske glasbe, zato bodo v prihodnosti v njem umanjkala mnoga pomembna domača glasbena dela, njihove praizvedbe in poustvaritve. V tabeli, ki je tudi priložena gradivu, se vidi, koliko je povprečje zadnjih let za literarni program, če samo nekaj jih naštejem, 450 je bilo povprečje zadnjih let novih oddaj, za leto 2024 pa naj bi bilo to 300 novih oddaj. Kritika umetniške produkcije, je bilo nekje v zadnjih letih povprečje 400 ocen, za leto 2024 - 260 ocen. Duhovna misel na tri tedne, na teden tri nove, se pravi, drugače pa šest novih mesečno. Prenosi maš in bogoslužij 57 na leto je bilo povprečje zadnjih nekaj let za leto 2024 - 50 in tudi sama, kot otrok se spomnim, zelo pomembna zame in tudi mislim, da za vse Slovence in kulturnike, radijske igre, zmanjšanje števila iger vseh žanrov in dolžine ter angažiranje slovenskih avtorjev in dramskih igralcev, če je bilo povprečje zadnjih let 30 premier, 290 ponovitev, je za leto 2024 predvidenih 13 premier in 307 ponovitev, se pravi, premalo oziroma močno skrčenje na novih delih.

Da je program Ars - lahko bi še nadaljevala, ampak s tem ne bom, ker ste to dobili, ampak da nadaljujem - da je program Ars zelo pomemben del slovenske ustvarjalne in kulturne krajine, dokazujejo številna pisma podpore, od katerih smo mnoga prejeli tudi v državnem zboru. Svojo podporo programu Ars so z izvajanji in dopisi izrazili v Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Društvu slovenskih režiserjev in režiserk, Festivalu Ljubljana, Slovenskem centru PEN, Nacionalnem svetu za kulturo, Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, Društvu slovenskih skladateljev, Prešernovem gledališču Kranj, Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Združenju dramskih umetnikov Slovenije, Slovenski škofovski konferenci, kolegiju direktorjev slovenskih gledališč, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

V torek, 19. decembra 2023, je v dvorani Društva slovenskih pisateljev potekala tudi javna tribuna za Ars, ki so jo v Društvu slovenskih pisateljev sklicali skupaj s Slovensko matico in Društvom slovenskih skladateljev, udeležili pa so se je tudi predstavniki več drugih društev in ustanov, med njimi Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih režiserjev in režiserk, Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in drugi. V skupni izjavi so zapisali, citiram:

"Ne sprejemamo tega, da je program Ars, tretji program Radia Slovenija, potisnjen na rob eksistence in da mu iz razlogov, ki jih ne moremo razumeti in ki jim lahko pripišemo kakršnokoli idejo, ki uničuje kulturno substanco slovenske družbe, odreka materialna sredstva, nujno potrebna za njegovo delovanje. Dodajamo, da v slovenskem radijskem prostoru tako ali tako prevzemajo pobudo populistične in kulturno povsem trivialne in pogrošne radijske skupine, ki izničujejo zmožnosti kritične presoje družbenega dogajanja, izničujejo kulturno raven radijske difuzije, zanemarjajo celoten intelektualni spekter slovenske države. Če bo program Ars potisnjen v tako skromno obliko delovanja na Slovenskem, ne bo nobena protiutež zoper pritlehno in plitvo zvočno podobo Slovenije. Program Ars bo v resnici izbrisan iz radijskega prostora. Zaradi okrnjenega delovanja Ars bi bila slovenska kultura obubožana za najpomembnejši program v kulturnem in nacionalnem prostoru slovenske države." Konec citata.

Torej, kot opozarjajo v Društvu slovenskih skladateljev, nihče drug ne bo namesto Slovencev samih skrbel za spodbujanje, snemanje in promocijo slovenske umetniške ustvarjalnosti ter znanstvenemu in umetniškemu kritičnemu umu omogočal, da bogatita in kakovostno nadgrajujeta slovenski kulturni prostor. Ravno kultura in izobraževanje v materinščini sta pomembna civilizacijska dosežka in bistven del naše identitete, ki ju ni mogoče uvoziti, tako kot lahko uvažamo mnogo druge dobrine. Druge vsebine na RTV, pri katerih ne bo prišlo do tako drastičnih rezov od zabavne ali informativnih programov do športa, že imajo svoj prostor v mnogih drugih, tudi komercialnih medijih. Poleg tega vedno več ljudi raje kot prek televizije ali tiskanih medijev do aktualnih dnevnih novic dostopa preko družbenih omrežij in drugih spletnih virov. Če ne komercialna, a za slovensko državo nujna in koristna medijska dejavnost, ki obsega ohranjanje slovenskega jezika in kulture, ne bo prioritetno našla svojega mesta tudi na kanalih nacionalne RTV, potem se lahko vprašamo, čemu nacionalno RTV sploh še potrebujemo? Slovenski narod ostaja prepoznaven in sploh obstaja tudi ali predvsem zaradi svoje umetnosti.

Dotaknila bi se tudi krčenja dejavnosti glasbene produkcije RTV Slovenija. Organizacijska enota Glasbena produkcija nima uredniških pristojnosti, ima pa glasbene ansamble in umetniške vodje, ki kreativno sodelujejo z uredništvi RTV Slovenija in skrbijo za glasbeno realizacijo njihovih programskih naročil, bodisi v izvedbi snemanja v studijskih prostorih ali na koncertnem prizorišču z občinstvom. Tako delovanje organizacijske enote Glasbena produkcija, sodi v javno službo, poleg tega pa organizacijska enota opravlja tudi tržno dejavnost, saj mora z morebitnimi razpoložljivimi kapacitetami na trgu pridobiti čim več finančnih sredstev, ki jih uporabi za delovanje javne službe.

Potem, ko se je v medijih najprej pisalo o možnosti ukinjanja glasbene produkcije, je na koncu prišlo le do drastičnega krčenja sredstev. Tako se za leto 2024 napoveduje zmanjšanje orkestrskega cikla Kromatika z 9 na zgolj 5 koncertov, prepoved najemanja substitutov Simfoničnemu orkestru RTV, prekinitev sodelovanja s honorarnimi sodelavci in drastično zmanjšanje novih zaposlitev. Število arhivskih snemanj, ki usiha že dalj časa, se bo znižalo za dodatnih 40%, itn. Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so ob tem zapisali, citiram: "Dosežki simfonikov, Big Banda in Komornega zbora RTV Slovenija so danes na različnih nosilcih zvoka dostopni poslušalcem celega sveta. Mnogi med njimi dosegajo kakovost najvidnejših evropskih ansamblov in so posegli po vidnih nagradah evropskih institucij. V arhivu glasbene produkcije najdemo posneta vsa pomembna dela naše glasbene zgodovine in vse pomembne slovenske glasbene poustvarjalce. Žal v zadnjem času opažamo, da bi tudi ta arhiv namesto rezov v glasbeno produkcijo potreboval raje kakšno osvežitev in aktualizacijo z boljšimi, tehnično in izvedbeno kakovostnejšimi posnetki bistvenih del naše glasbene zgodovine. To seveda s krčenjem sredstev ni mogoče.", konec citata.

Onemogoča se tudi razvoj mladih slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Glasbena produkcija RTV Slovenija in Program Ars, sta edina slovenska medijska servisa, ki mladim slovenskim glasbenikom, ki se še uveljavljajo, nudita priložnost za vstop in uveljavitev na svojem področju. Krčenje sredstev za nujne vsebine bo tako nanje negativno vplivalo, saj se bodo močno zmanjšale možnosti za njihov razvoj, pridobivanja izkušenj in uveljavljanja v slovenskem prostoru, zlasti pa obeti za profesionalno ustvarjanje in zaposlitev v Sloveniji. Kar zadeva glasbeno ustvarjanje in RTV Slovenija, je bilo v zadnjih 30 letih ukinjen že Komorni zbor RTV Slovenija, skupen glasbeni program, ukinjeno je bilo izobraževanje tonskih mojstrov in glasbenih producentov, program Ars pa je doživel prepolovitev sredstev in v resnici že danes le še stežka opravlja svoje nacionalno poslanstvo. Pri finančnih rezih programa Ars in celotne umetniške produkcije RTV Slovenija, so najbolj na udaru mladi, nadarjeni umetniki, ki se na svojem področju šele uveljavljajo. V nadaljevanju navajamo, kako bodo nekatere napovedane spremembe zaradi finančnih rezov vplivale na mlade glasbene ustvarjalce. To bom šla na hitro skozi, tako da si znamo predstavljati kaj pomeni prepoved najemanja substitutov Simfoničnemu orkestru RTV, prekinitev sodelovanja s honorarnimi sodelavci in drastično zmanjšanje novih zaposlitev. To pomeni v praksi, da bo lahko Simfonični orkester RTV igral le še za specifična dela, pisana za majhne zasedbe Mozart, Beethoven, odpade pa praktično celoten romantični repertoar, kaj šele večja priljubljena pozno romantična dela skladateljev: Wagnerja, Mahlerja, Straussa. Odpadejo tudi vsa slovenska dela za večje zasedbe. Substituti so navadno študenti in nekdanji študentje Akademije za glasbo, igranje pri simfoničnem orkestru RTV, in predstavlja eno redkih oblik plačanega študentskega dela, pri katerem se dejansko lahko ukvarjajo z glasbo in si pridobivajo izkušnje iz profesionalne orkestrske igre. Z onemogočanjem tega, pa se bo dodatno spodbudilo izseljevanje uspešnih in nadarjenih mladih slovenskih glasbenikov v tuje glasbi bolj naklonjene države kot so Avstrija, Nemčija in Švica. In lahko že danes vemo, da marsikdo od teh mladih uspešnih, nadarjenih glasbenikov študira na Dunaju, v Celovcu ali še kje drugje, tudi po Nemčiji.

Zmanjševanje orkestrskega cikla kromatika na zgolj pet koncertov. Tudi to je v primerjavi s sedanjimi devetimi koncerti po novem skoraj polovica manj. Kromatika je dobro obiskan cikel, ki je za mnoge glasbenike tudi izobraževalne narave, saj ga radi obiskujejo dijaki srednjih glasbenih šol in študenti akademije za glasbo, ki imajo zakupljene abonmaje. Na koncertnih ciklih Kromatike, gostujejo tudi vidna imena svetovno znanih dirigentov in solistov. Slovenija in Ljubljana kot pomembno glasbeno mesto v evropskem merilu, bo z njegovo prepolovitvijo še naprej izgubljala svoj zgodovinski sloves in prepoznavnost v svetu evropske glasbene umetnosti, celo v primerjavi z manj pomembnimi obmejnimi mesti sosednjih držav kakršna sta Trst in Gradec. 40 % zmanjšanje obsega snemanj resne in jazzovske glasbe za arhiv programa Ars, iz katerega nastaja radijski program in iz katerega nato sestavlja oddaje, snemala tako lahko izvedbe slovenskih izvajalcev, kot tudi izvirna slovenska glasbena dela. Nekoč je Ars glasbenikom pripravo na snemanje, vaje, izvedbo, organizacijo plačeval s krčenjem sredstev je snemanje postalo usluga, danes pa to očitno postaja samo še nebodigatreba, ki se ga je treba znebiti.

Bistveno se bo zmanjšalo sodelovanje programa Ars s številnimi festivali in kulturnimi inštitucijami. Študentje akademije za glasbo so v letu 2022/2023 pisali kratke opere, ki jih je posnela in predvajala RTV Slovenija. Projekt je bil deležen pozitivne kritike uglednih tujih univerz, Visoke šole za glasbo in gledališče v Münchnu, šole v /nerazumljivo/ v Londonu, bostonske univerze, tudi univerze v Budimpešti. Dva izmed avtorjev sta za svoje delo prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. Sprašujemo, bodo po krčenju sredstev in bistvenem zmanjšanju sodelovanja programa ARS s kulturnimi institucijami takšna dela mladih skladateljev še upravičena do snemanj ali bodo padla v 40 % odpis?

Da se bo tudi zmanjšanje zmanjšalo in v skrajnem scenariju odpoved sodelovanja z glasbenimi in dramskimi umetniki na RTV Slovenija nas umetniki opozarjajo v svojih pismih. Variabilna sredstva za avtorske in izvajalske pravice so se v zadnjem desetletju že več kot le prepolovila. V praksi bo nadaljevanje krčenje teh sredstev pomenilo, da bo program Ars sicer še obstajal, vendar bo vse bolj le nekakšen umetniški novičarski portal in vse manj dejanska umetniška ustanova. Ostale bodo le še kulturno umetniške novice, strokovne oddaje ob posnetkih s CD plošč, v najboljšem primeru tudi evro radijske vsebine svojega pravega bistva in poslanstva, podpore in promocije nacionalne umetnosti, pa ne bo mogel več izvajati. Nenazadnje, z ukrepi, s katerimi mladim umetnikom onemogočamo kakršnokoli perspektivo v slovenski državi, rušimo tudi celoten steber slovenske glasbene industrije, ogrožamo delovna mesta in obstoj slovenske kulture. Že v osnovi pa zgoraj omenjena vprašanja, pravzaprav niso primarno vprašanja finančnih sredstev, temveč predvsem vprašanja prioritet pri njihovi razporeditvi.

V Novi Sloveniji smo pripravili tudi tri sklepe, ki jih po opravljeni pokončni razpravi predlagamo v sprejem in jih bom tudi zdaj predstavila.

Prvi sklep se glasi: Odbor za kulturo poziva Svet in upravo RTV Slovenija, da programu Ars v letu 2024 in v nadaljnjih letih zagotovita vsaj, vsaj, obseg sredstev, ki ga je imela na voljo v letu 2023, pa čeprav iz gradiva, kot sem predstavila, se vidi, da se konstantno ta sredstva že zadnjih deset let znižujejo.

Drugi sklep: Odbor za kulturo poziva Svet in upravo RTV Slovenija, da OE glasbena produkcija v RTV v letu 2024 in v nadaljnjih letih zagotovita vsaj obseg sredstev, ki ga je imelo na voljo v letu 2023.

In tretji sklep: Odbor za kulturo poziva Ministrstvo za kulturo, da skupaj z RTV Slovenija poišče možnosti, kako programu Ars in OE glasbena produkcija ponovno omogočiti nekdanji širši obseg opravljanja njunega poslanstva s spodbujanjem, s snemanjem in razširjanjem slovenskega literarnega, glasbenega, filmskega in dramskega ustvarjanja. To so naši trije sklepi.

In za konec bi samo še dejala. Kultura smo ljudje in tudi od nas je odvisno, kako in na kakšen način se bo slovenska kultura ohranjala in tudi razvijala. Kultura dela ljudi kot narod in kot narod smo preko kulture najbolj prepoznavni zato je naša skrb in tudi poziv Vladi da se glede krčenja sredstev za program ARS in OE glasbeni, produkcijo RTV seveda v prihodnje nikakor ne povzroča skrbi s krčenjem denarnih sredstev, ampak kvečjemu s povečanjem in spodbujanjem mladih glasbenikov, mladih ustvarjalcev in ohranjanje kulture. Slovenija brez kulture, je ni.

Hvala.

Hvala za uvodno predstavitev.

Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju Matevžu Čeliku Vidmarju.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem!

Na Ministrstvu za kulturo smo zelo dobro seznanjeni s stanjem na Radioteleviziji Slovenija. Poznamo ne domneven, ampak izkazan slab finančni položaj javnega zavoda RTV Slovenija. Hvala za ta podroben opis pomena in vloge programa Ars in glasbene produkcije in hvaležni smo pravzaprav tudi vsem, ki so vstopali(?) v podporo programu Ars in to na nek način izkazuje še dodatno pomen tega programa in pravzaprav se vsi čutimo na nek način osebno povezani s tem, na Ministrstvu za kulturo pa še posebej, zaradi kulturnih vsebin, kulturnih programov in glasbene produkcije, ki jo program zagotavlja, se zavedamo tega pomena.

Zaradi slabega finančnega stanja smo se predstavniki Ministrstva za kulturo in Ministrstva za finance ob koncu leta 2023 večkrat sestali s člani uprave in kot veste je po proučitvi stanja Vlada Republike Slovenije z leti 2023 in 2024 zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti in s tem povečala financiranje s strani države preko Urada za narodnosti oziroma Generalnega sekretariata Vlade.

Zdaj, vsi se zavedamo, da so to začasne rešitve in da to niso, da bodo potrebni dolgoročni in trajni ukrepi za to, da se bo dolgoletna kriza, kriza na Radioteleviziji Slovenija, ki ni od včeraj, lahko razrešila in v zvezi s tem na Ministrstvu za kulturo že pripravljamo spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile bolj vzdržno financiranje Radiotelevizije Slovenija in tudi ohranitev programov in aktivnosti, o katerih se bomo tudi danes pogovarjali. Pri tem smo ves čas v stiku tudi s celotno, celotnim vodstvom programa Ars in smo tudi opravili sestanek z njim, prav tako pa tudi s predstavniki organizacijske enote Glasbena produkcija, pri čemer jim bomo še posebej prisluhnili tudi ob tem, ko pripravljamo navedene spremembe.

Hvala lepa.

Hvala.

Sedaj bom dala besedo še ostalim vabljenim na sejo, pred tem pa še eno pooblastilo: poslanca Miha Lamuta nadomešča poslanec Aleš Rezar.

Najprej bi prosila vabljene, glede na to, da vas je kar nekaj, če se časovno omejite na pet minut, želim pa tudi pojasniti, da v skladu z dogovorom o sklicevanju in vodenju delovnih teles vabljeni svoja stališča o obravnavani zadevi obrazložite na začetku točke dnevnega reda in kasneje lahko dodatno obrazložite samo v primeru, če vas k temu pozovejo sodelujoči v razpravi. Repliciranje in polemiziranje s sodelujočimi v razpravi pa ni dovoljeno.

Besedo bi najprej dala predsedniku Uprave RTV Slovenija, Zvezdanu Martiću.

Hvala.

Gospa predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki različnih kulturnih inštitucij!

Veseli me in zahvaljujem se predlagateljem današnje seje, ki bodo tudi na tem mestu, ki so tudi na tem mestu, sprožili in odprli problematiko financiranja RTV Slovenija, ne samo glasbene produkcije in Arsa, kajti, kot je že sekretar omenil, ne gre za domnevno slabo finančno stanje, ampak večkrat izkazano in dokazano katastrofalno finančno stanje, s katerim se RTV sooča že nekaj časa, ampak nekaj časa je bilo to katastrofalno stanje prikrito, zdaj je pa javno in vsem znano. In kot sem že na tem organu povedal ni razlog in vzrok samo in edino ena Vlada, ena uprava, eno vodstvo, ampak je to zadeva, ki se vleče že vsaj 12 let, ker 12 let ima RTV nespremenjeno višino RTV prispevka, ob vseh ostalih stroških, ki se povečujejo. Skratka vse, kar se na RTV dogaja ima dolge, dolge korenine. Zato smo pripravo programsko poslovnega načrta za leto 2024 delali vsi skupaj z zavedanjem, da bo izredno težko, da bo boleče za vse in hkrati z upanjem, da bomo čim prej našli rešitev. Rešitev pa je stabilno financiranje. In kot je povedal že sekretar z Ministrstva za kulturo, se uprava ves čas svojega mandata intenzivno pogovarja s predstavniki ustanovitelja, da bi to zadevo uredili. Ob vsem spoštovanju do obeh omenjenih enot, radia Ars in glasbene produkcije, je treba povedati, da na RTV Slovenija tudi druge enote, tudi drugi programi ustvarjajo kulturne vsebine, da nista samo ti dve enoti temu namenjeni, da tudi drugi spodbujajo tako razvoj kulture kot jezika kot ustvarjalnosti in da tudi drugi, ki se ne ukvarjajo s tem, ampak se ukvarjajo s športom, razvedrilom, informativnimi vsebinami, itn. so deležni krčenj zaradi bistveno manj denarja, kot ga ima ta hiša trenutno. Številke, ki so bile predstavljene so delno zastarele, delno pa vzete iz konteksta, Kajti sredstva, ki jih imata omenjeni enoti, za približno 3 % samo odstopajo od sredstev, ki so jih imeli v letu 2023, s tem, da moram povedati, da so tudi ti podatki stari, ker vmes sta minila dva meseca intenzivnih aktivnosti in tako recimo omenjena kromatika ni več pod vprašajem, ampak so vsi koncerti s kromatike, kot se reče, pod streho. In tudi druga dodatna sredstva so že zagotovljena za obe organizaciji in tako kot smo bili mi na Ministrstvu za ARS, je bila tudi odgovorna urednica na Ministrstvu za kulturo. Skratka, intenzivno pridobivamo nova in nova sredstva, da bi bilo teh krčenj vse manj. Seveda pa so kakršnekoli odločitve v okviru posamezne enote stvar pristojnosti te enote. Tako, da jaz samo upam, da bo tudi ta razprava naredila korak naprej k temu, da se nam ne bo več treba ukvarjati s krčenjem, ampak da se bomo lahko ukvarjali z ustvarjanjem in širjenjem slovenske kulture, slovenskega jezika in še česa, kar dela edino glasbena produkcija, edino ARS in tudi številne druge enote edino na RTV Slovenija. Hvala.

Najlepša hvala.

Naslednjemu dajem besedo predsedniku Sveta RTV Slovenija, Goranu Forbiciju.

Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem. Svet RTV Slovenija, ki je decembra potrdil programski in finančni načrt za 2. 24, se seveda zaveda, da je RTV največji javni medij in največja slovenska kulturna institucija. To RTV Slovenija ostaja tudi v 2024 in to kljub ali pa ravno zaradi sprejetega programskega in finančnega načrta. Dileme, na katere opozarja predlagatelj seje in dileme, na katere so v resnici opozorili decembra tudi predstavniki institucij, ki so danes tudi, so dileme s katerimi se je ukvarjal, ne samo decembra, pač pa že od poletja naprej svet, tudi uprava. Nenazadnje vsi skupaj smo delili skrbi, ki jih danes izreka predlagatelj, decembra pa jih je tudi zunanja javnost. Verjemite odločati se med slabimi možnostmi ni ravno veselo početje. Rezi so, kot je pred mano povedal predsednik uprave, doleteli vsa področja in vse medije, ki delujejo pod okriljem RTV Slovenija. Kjerkoli smo kaj hoteli dodati ali pa celo dodati, je bilo ponekod treba vzeti. Pred natanko dvema mesecema, 6. decembra, sem tu podrobneje pojasnil razloge za slabo finančno stanje v hiši. Ne bom se ponavljal. Bistvo pa je, kot je pred mano dejal predsednik uprave, da se z enako vsoto denarja kot pred desetimi leti zaradi inflacije cen in rasti plač ni mogoče delati enakega ali pa, če hočete, enako kvalitetnega programa kot pred desetimi leti, sploh ker hišne srebrnine, se pravi, delnic Eutelsata, s katerimi je zavod več kot desetletje pokrival izpade, ni več. Ne glede na to, smo v svetu RTV vztrajali, da je treba tudi pri okrnjenem programu zagotoviti kakovostno izvajanje javne službe, zato je produkcija oziroma bo produkcija tudi v 2024 še vedno bogata in raznovrstna. Zagotavljam lahko, in to si lahko pogledajo vsi, ki odprejo letošnji programski načrt, da RTV svojim gledalcem, poslušalcem in bralcem, še naprej ponuja kakovosten informativni program, kakovostne prenosa športa, mladinske oddaje, kakovostno glasbo in tudi nenazadnje kakovostno pokriva kulturo in umetnost. Drži, da je ponekod izpad oddaj ali pa njihovega števila malce večji kot v kakem drugem uredništvu, ampak na splošno je bilo varčevanje, če mu tako rečem, precej uravnoteženo, dejstvo pa je, da imajo nekatere oddaje in programi več variabilnih stroškov kot drugi in takšne oddaje so bile tudi na prepihu, pa to ne iz kakšnih ideoloških razlogov ali ker bi kdorkoli zavračal kulturo, šport, razvedrilo ali kaj podobnega, temveč preprosto zato, ker so materialni stroški zavoda kakršni pač so, plače so tudi kakršne so, zaposleni na RTV so namreč javni uslužbenci, glede zniževanja stroškov dela oziroma plač v hiši tudi ni bilo nobenega soglasja, pa tudi težko bi ga bilo hitro realizirati in posledično večina varčevanja pade na te tako imenovane variabilne stroške, kamor seveda štejejo tudi stroški zunanjih sodelavcev in zunanje produkcije.

Zdaj, ne glede na to, se seveda tudi svet enako kot uprava zaveda težav. Kdor je spremljal naše seje ali pa bral poročila z njim, se najbrž zaveda in ve, da svet pričakuje, da še pred poletjem pride tako do programskega kot finančnega rebalansa, se pravi, da se že v prve pol leta najdejo rešitve, s katerimi bo mogoče program v naslednji polovici leta okrepiti.

Preden pa zaključim pa mi dovolite samo še kratek komentar predlaganih sklepov. Takole bom rekel, v kolikor poslanci in poslanke iskreno želijo pomagati, zdaj v tem trenutku ne, sta v dani situaciji škarje in platno samo popolnoma v vaših rokah. RTV Slovenija in tudi ministrstvo za kulturo, sta trenutno zvezanih rok, kar se tiče intervencij. RTV bi lahko več denarja za ARS in glasbeno produkcijo namenila samo, če bi kakemu drugemu področju kaj vzela, športu, informativnemu programu, verskemu programu, in podobno, tega najbrž noče nihče izmed nas. Kar se pa tiče Ministrstva za kulturo, pa zakon zelo jasno določa, kako se financira RTV in kaj se plačuje iz prispevka, kaj pa sme sofinancirati državni proračun. Tudi glede tega so v resnici po tem dogovoru z Vlado, vse možnosti bolj ali manj izčrpane. Takojšnjo intervencijo lahko tako zagotovi samo takojšnja novelacija zakona. Res je, Ministrstvo za kulturo je obljubilo spremembe zakona. O teh spremembah se že pogovarja z RTV Slovenija, ampak prej kot čez eno leto se jih ni nadejati, pa še osebno bi stavil, da glede na to, da bo šlo za malce obsežnejše spremembe, te spremembe čaka referendum.

6. decembra sem na ta odbor že prinesel novelo Zakona o RTV. Ta novela oziroma predlog novele rešuje financiranje glasbene produkcije in s tem bi v resnici tudi sprostil sredstva iz prispevka, ki bi jih posledično lahko namenili tudi financiranju vsebin Arsa. Tudi danes imam en izvod s sabo, in če je torej med predlagatelji res interes za interventno reševanje težke finančne situacije, predlagam da vložijo zakon. Hvala.

Hvala tudi vam. Nadaljujemo, k besedi vabim odgovorno urednico programa ARS, gospo Ingrid Kovač Brus, izvolite.

Dober dan. Hvala lepa, gospa predsednica.

Hvala lepa vsem članom Odbora za kulturo, da ste težave, ki jih imamo na programu Ars, zaznali za dovolj velike, da ste sklicali sejo. Hvala lepa tudi gospe Dimic, ki je dovolj dobro, zelo dobro predstavila težave, ki jih imamo. Tako da jaz nekaterih stvari ne bi ponavljala, bi pa želela poudariti nekaj reči.

Najprej, decembra, ko smo dokončno ugotovili, kako zelo malo denarja bomo imeli v letu 2024, nam v resnici ni preostalo drugega, kot da napišemo najbolj resno pismo vsem svojim nadrejenim in kulturni javnosti. Tukaj bi vas opozorila na material na strani dve. Tu je ena tabela, že prej je gospa Dimic iz nje brala tretji in četrti stolpec. Jaz bi vas opozorila še na drugi stolpec. Tukaj gre, kot so že moji predhodniki govorili, res za nek proces, ki traja, traja že dolgo. Če pogledamo samo literarni program: dolgoletno povprečje je bilo 700 novih oddaj, povprečje zadnjih let 450, zdaj smo na 300 in tako naprej po tabeli navzdol. Skratka, jaz kot odgovorna urednica in moje sodelavke in sodelavci uredniki enostavno nismo imeli druge možnosti, kot da na to opozorimo, sicer ne bi opravljali svojega dela.

V nadaljevanju bi se rada zahvalila Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih skladateljev in Slovenski matici, ki je že decembra... Vse te tri organizacije in društva so zaznali resnost te težave, sklicali javno tribuno, in hvala prav vsem, ki ste se jo udeležili. Hvala vsem za pisma podpore, ki smo jih dobili. Za nas, za program Ars, pa verjamem, tudi za Radio Slovenija in za RTV Slovenija, je to bil res dokaz, da je naše delo, ki ga opravljamo, pomembno, da to ni pomembno samo za nas, ampak da širša skupnost to prav tako zaznava.

Rada bi poudarila samo še par stvari, v čem je program ARS tako zelo drugačen, pa res ne bi želeli niti za trenutek, kot je že kdo od mojih predhodnikov rekel, da najbrž ne želimo, seveda ne želimo, da bi kateremu drugemu programu ali sklopu se jemalo sredstva in se jih dajalo ARSU. Ampak ARS je tukaj poseben v smislu, ker je edini program nacionalne RTV hiše, ki ne sme pridobivati sredstev na trgu, tako imamo veliko manj možnosti, kot jih imajo drugi programi, oziroma jih skoraj nimamo.

In zdaj bi se naprej zahvalila tudi Ministrstvu za kulturo. Tako kot je gospod predstavnik že omenil, v začetku leta smo imeli sestanek, jaz mislim, da zelo konstruktiven sestanek, na katerem smo se pogovarjali o konkretnih rečeh, ker pač Ministrstvo za kulturo je krovno ministrstvo programa ARS in si želim in upam, da bomo za to krizno leto 2024 našli neke rešitve, ki bodo pač preprečile tako zelo velike krčitve, kot se napovedujejo. Kaj si želimo? Nič drugega, kot da bi imeli dovolj sredstev za tisto osnovno delovanje, ki je bilo opisano, o katerem je bilo vse zelo dobro povedano. Hkrati pa si to želimo tudi za celotno RTV. Tako res hvala lepa vsem, ki se ukvarjate s programom Ars. Hkrati bi vas pa še povabila, da nas čim več poslušate.