Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za ministra, pričenjam 1. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor!

Ker je današnja seja prva seja v tem mandatu, dovolite, da vas najprej lepo pozdravim in zaželim uspešno delo in dobro počutje na našem odboru.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji članice in člani odbora: na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Barbaro Kolenko Helbl nadomešča Lenart Žavbi, Franca Propsa nadomešča Lucija Tacer.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka – Predstavitev mag. Bojana Kumra, kandidata za ministra za infrastrukturo in 2. točka – Predstavitev Uroša Brežana, kandidata za ministra za okolje in prostor. Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo predlaganega dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Preden pa preidemo na 1. točko dnevnega reda, naj vas še obvestim, da imamo za vsako zaslišanje predvidene 4 uri, zato apeliram na članice in člane odbora, da se v svojih vprašanjih in razpravah temu času prilagodite oziroma da ste pri porabi časa čim bolj racionalni.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV MAG. BOJANA KUMRA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA INFRASTRUKTURO.

Predlog kandidata za ministra za infrastrukturo z dne 25. 5. 2022 je objavljen na spletni strani Državnega zbora, del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora prejeli v varovanem predalu v sistemu UDIS.

Na sejo odbora je k tej točki vabljen mag. Bojan Kumer, kandidat za ministra.

Mag. Bojan Kumer, ki je predlagan za ministra za infrastrukturo, se bo v nadaljevanju v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika, sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika, to je takoj oziroma najkasneje pa v 48. urah po predstavitvi, poslala predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Prosim mag. Bojana Kumra, kandidata za ministra za infrastrukturo, da se predstavi odboru.

Hvala lepa, predsednica odbora.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani kolegi, kolegice, vsi ostali prisotni, dovolite, da vas res lepo pozdravim, želim lepo jutro in dober dan, na zadnji majski dan!

V srcu mi igra lepa glasba, čutim neverjetni privilegij in čast, da imam možnost predstavit izzive, kateri so pred nami in katere bom s strani Ministrstva za infrastrukturo naslavljal v prihodnjem obdobju, v kolikor mi bo dano vaše zaupanje.

Predno pričnem, mi dovolite par osnovnih informacij o meni. Svojo poslovno in poklicno pot sem začel leta 2001 v distribuciji električne energije. Zaposlil sem se v Elektro Celje, diplomiral sem pred tem, tik pred tem, na Fakulteti za elektrotehniko, v Ljubljani. V času še službovanja, sem zaključil magisterij, ravno tako na Fakulteti za elektrotehniko. Čez osem let, se pravi 2008, konec leta 2009, sem na povabilo dr. Roberta Goloba sprejel izziv in se zaposlil skupini Gen-i. Takrat je bilo to najhitreje raztočiti dobavitelj v Sloveniji in prevzel sem določene projekte za razvoj poslovanja v tujini in nato čez leto in pol tudi prodajo poslovnim kupcem. Leta 2013 sem na povabilo ravno tako takratne predsednice Vlade sprejel povabilo za funkcijo državnega sekretarja. Za tem me je pot ponovno vodila v energetiko, kjer sem prevzel vodenje družbe elektro energija, jo prestrukturiral, povezal s skupino Gen-i nato spet sprejel izziv državnega sekretarja, se vrnil v podjetje Gen-i in prevzel določene poslovodne funkcije, se večinoma ukvarjal s strateškimi iniciativami / nerazumljivo/ projekti in danes na hitro in tako zelo bežno, da se ozrem nazaj, stojim in sedim tukaj pred vami in bom poskušal orisati agendo jaz jo imenujem zelena agenda, ki je pred nami in s katerimi izzivi se bomo spopadli s področja, katerega bom pokrival v kolikor dobim vaše zaupanje.

Naslov svoje predstavitve sem imenoval zeleni prehod. Predvsem v luči izzivov ministrstva za infrastrukturo in sam osebno resnično verjamem, da prihodnost zelenega prehoda je v trajnostnem pristopu mobilnosti blaga in storitev. Za gospodarski razvoj in blaginjo so nujne dobre prometne infrastrukturne povezave to se je že večkrat v preteklosti tudi dokazalo. Za spodbujanje preusmeritve prometa blaga in mobilnosti prebivalstva na železnice ravno tako izredno ključna lastnost za postopno zmanjševanje osebnega cestnega prometa v središčnih mest in pa za razvoj in širitev javnega potniškega prometa in s tem prilagajanje cestne in železniške infrastrukture.

Sprehodil se bom po posameznih področjih, ki ga pokriva Ministrstva za infrastrukturo. Najprej bi dal glavni poudarek in največji poudarek na železnicah in na javne železniške infrastrukturi. Absolutno verjamem, da je prihodnost in da je tukaj ogromen potencial tako Slovenije kot same panoge spodbuditi želim in ojačati vse gradnje, ki so v teku vse obnove in seveda tudi nadgradnje javne železniške infrastrukture. Želimo povečati pomen povezljivosti železniške omrežja do sosednjih držav med večjimi in velikimi mesti in med različnimi gospodarskimi sektorji.

Ključne in pomembne so investicije in projekti razvoja javne železniške infrastrukture. Kot vemo je v teku tako imenovani prvi investicijski cikel, kjer poteka mnogo nadgradenj obstoječih prog za odpravo ozkih grl. Ravno tako se želi ujeti tako imenovani TT standard, odprava določenih zaostankov, lastnosti oziroma karakteristik, ki jih nekatere tuje železnice imajo in že poznajo. Ne bom navajal točno koliko je projektov se vidi na sami prezentaciji. Ključen bo drugi investicijski cikel, kateremu se bomo posvetili v mojem mandatu in je v pripravi. Želimo vsekakor nasloviti krajše potovalne čase potniških vlakov za zagotovitev / nerazumljivo/ prometa, narediti natančno analizo podnebnih koliko pozitivnih učinkov lahko ima tovrstne storitve in tovrstna smer na podnebje.

Sam osebno in s svojo ekipo, ki se mi bo pridružila vidim velik razvojni potencial. Ogromno priložnosti za Slovenijo tako gospodarskih kot za prevoznike. Absolutno mora biti železniški sektor konkurenčen predvsem na dolgih razdaljah mora biti v službi gospodarstva v službi ljudi v službi skupnosti mora biti tesna vpetost v druge tokove v druge sektorje in pa povezljivost je ključna za to, da lahko imamo najvišjo stopnjo mobilnosti.

Razvoj železniškega tovornega prometa v Sloveniji mora prispevati k pozitivnim učinkom boja proti podnebnim spremembam želim nasloviti in aktivno podpreti logistično dejavnost s povečanjem zmogljivosti in pa prepustnosti prog. Za vsako tono blaga se ve, da namesto, da se prevaža po cesti in se pripelje namesto tega po železnici, da se korenito zmanjšujejo emisije CO2 več kot 8 kilogramov na vsakih 100 kilometrov prevoženega blaga. Želim odpirati nove trge, jih povezati s sosednjimi in sosednjimi regijami, oddaljenimi deli Evrope in pa seveda ponoviti celovito rešitev na uporabniku prijazen način. Ukrepe, za katere se bomo zavzemali. Absolutno razvoj slovenskega železniškega omrežja. Poznana je vizija 2050 plus. Potrebe za železniško infrastrukturo z vidika čezmejnih projektov in pa kot dolgoročni scenarij razvoja železnice v Republiki Sloveniji so gonilo in pa seveda tudi podlaga za zagotovitev konkurenčnih potovalnih časov in pa seveda tudi, da čim prej ujamemo cilj ogljične nevtralnosti prometa in naslovimo podnebne spremembe, ki se nezadržno približujejo. Nadaljnji cilji so konkurenčnost železniških prog. Absolutno želimo potovalne čase javnega prometa v primerjavi z zasebnim prometom in pa seveda tudi ustreznost frekvence narediti primerljivega. Moramo absolutno v jutranjih in popoldanskih konicah ljudem omogočiti komfortno migracijo na delo, z dela na destinacije, katere si zadajo, se pravi, da ne na račun mobilnosti, ne na račun komfortnosti, a vendarle hkrati tudi potem nasloviti določene podnebne cilje. Dejavniki pri tem. Absolutno cena, zanesljivost, udobje, boljši izkoristek časa, manjša izpostavljenost nesrečam, se pravi velik poudarek na varnosti, stres uporabnika, ki uporablja tovrstno storitev in pa čas potovanja od začetne postaje do poti do cilja, ko premaguje dobesedno našo za danes mogoče manjšo ali pa slabšo povezljivost. Želim dati poudarek širitvi ponudbe prevoza z vlakom kot prispevek boja proti podnebnim spremembam. Vem in tudi ostali, s katerimi sem se uspel pogovarjati, vidijo tukaj velik potencial, ki ga je potrebno izkoristiti, tako na posameznih progah kot tudi na celotnem omrežju. Dokončati začeto delo in investicije, ki so v pripravi, pospešiti z ustreznim zagonom. Nova železniška postajališča sistema park and ride, uspešno integrirati potniški promet v ostale sektorje in pa seveda nasloviti veda, ki prihaja v prometne tokove, in to je digitalizacija za prijazno uporabo, uporabniku enostavno uporabo, tudi ljudem, ki so mogoče malo manj vešči digitalnih lastnosti oziroma veščin. Ne toliko oddaljena vizija. Želimo graditi železniške postaje prihodnosti, kjer bi dejansko združili štiri lastnosti, ki so v trendu: integracijo voznih redov, fizično integracijo vse na enem mestu, informacijsko integrabilnost in pa seveda integracija tarif in vozovnic skozi nek uporabniški vmesnik oziroma zagotoviti neko enotno platformo, da se uporabnik ne bo ukvarjal z raznoraznimi, bi rekel, administrativnimi ukrepam. Ampak to je vizija, h katerim bo treba stremeti in ne samo danes, že včeraj postopati z dobrimi in pa zanesljivimi koraki k temu našemu cilju. Želimo razvijati železniško infrastrukturo. Absolutno nam je poznano dejstvo, da je novi potniški center v Ljubljani samo še vprašanje časa. Treba bo zagotovo potnikom narediti prijazno opremljenost postaj in postajališč, da se bo počutil ugodno. Samo to generira premik določenih navad iz ustaljenih vzorcev v nove vzorce in pa seveda poveča zmogljivost ter pa progovne hitrosti na obstoječih progah. Novi potniški center, ki sem ga omenjal, nekaj podatkov. Nekje cca 350 milijonov evrov vreden projekt, naj bi bil predvideno končan leta 2025, če bo vse po sreči, da ne bo nekih posebnih ovir, torej v tem mandatu. Zagotovo ena prioriteta, na katero bo treba zelo pazit, da se stvari odvijajo s primernim tempom, da se stvari izvajajo in da tukaj ne bo nekih zakasnitev. Potniški center Ljubljana bo / nerazumljivo/ zagotovo tudi novo avtobusno postajo, določen komercialni del, nudil bo nov nivo storitev, komfortnost potnikov in to je tisto, kar želimo potem tudi širit še na ostala področja.

Drugi tir. 2TDK podjetje, ki je investitor v drugi tir Divača – Koper. Želimo seveda, da se ta investicija nadaljuje z nespremenjenim tempom, ne glede na to, kakšne so razmere, kot odgovorni, / nerazumljivo/ svojih pristojnosti, bo bdel nad tem, da se dela nadaljujejo in da se seveda ta investicija izvaja v roku in pa seveda tudi v okvirih, ki je bila zastavljena.

Omenim še področje žičnic v Sloveniji. Želimo podpreti sofinanciranje žičniških naprav, z uvedbo sofinanciranja stroškov obratovanja in vzdrževanja žičniških naprav. Želimo podpreti koncesijske postopke, ki so v teku. Nekateri so že uspešno zaključeni; od žičniške naprave na Golteh, Rogli, Kaninu in tako dalje, če omenim samo nekatere iz spiska.

Področje letalstva in pomorstva. Glavna skrb za optimalno stanje v letalstvu, panoga je izredno regulirana, mednarodno vpeta, v smislu normiranosti in pa tudi v operativnem smislu. Stremeti je potrebno k optimalnemu stanju te kritične infrastrukture, kar je seveda tudi eden glavnih in pa ključnih ciljev in pa tudi izzivov, ki je bil in je še vedno pred nami in to je tisto, h kateremu bomo v okviru svojih pristojnosti stremeli tudi v nadaljevanju. Zavzemal se bomo za uresničitev že znanih izzivov v letalstvu. Kakovosten, mednarodno priznan kader, nadaljevanje digitalizacije in informatizacije, prihaja nov val, s sodobnimi orodji celotne verige dejavnosti in aktivnosti znotraj tega. Želimo ustrezno naslavljat nove in mednarodne zadolžitve, ki jih v tem sektorju ljudje želijo in zmorejo zavzeti, preleviti določena zakonska določila v letalstvu in pa seveda proaktivno upravljati varnost v letalstvu v okviru svojih pristojnosti.

Velik potencial je Luka Koper. Nekaj številk iz letnega poročila. Okno v svet mu pravimo, želimo pa seveda, da to tudi ostane, veliko okno, pogojeno tudi z zaledjem, z železniško in cestno infrastrukturo, z vpetostjo v gospodarstva in absolutno želim dati posebno prioriteto tovrstnemu razvoju, ker konkurenca v tem delu Evrope je huda in neizprosna. Absolutno želimo tudi v pomorstvu skrbeti za optimalno stanje, za varnost plovil, skrbeti za varovanje obalnih pasov, izkoriščat še tisti neizkoriščeni potencial, ki obstaja, da se seveda razvija pristaniška infrastruktura, v smeri začrtane strategije.

Načrti in določeni izzivi v pomorstvu; vzpostavitev VTA(?) službe, sistem spremljanja in upravljanja pomorskega prometa, novelacija zakonodajnega okvira, pomorski zakonik je potreben prenove, saj mednarodno na tem področju zelo veliko regulira in je treba zagotovo implementirat ustrezne zakonske določbe, ureditev področja pomorske zaščite in pa seveda tudi tukaj ustrezno digitalizirati ter prenoviti informacijski sistem za vodenje registrov.

Promet in cestna infrastruktura. Poudarek na varnosti in pa trajnosti, 2 cilja, ki gresta z roko v roku. Poboljšat varnost v cestnem prometu. Potrebno bo poiskati razloge, zakaj mogoče v določenem časovnem obdobju v preteklosti niso bile oziroma je zaznati en določen padec in temu ustrezno se posvetiti(?) s stroko in ukrepat, odreagirat. Prenovit prometno strategijo, v luči poudarka na zelenih oziroma trajnostnih ciljih, vendar ne na račun osnovnih ciljev, to je pretočnosti, mobilnosti, udobje in pa dostopnosti same storitve do končnih uporabnikov. Naša prioriteta bo gradnja kolesarskih stez in rumenih pasov za javni potniški promet, zagotovitev ustrezna in stabilnega nivoja obnavljanja, to je ključno, da investitorji imajo stabilen in pa tudi zanesljiv nivo financiranja, ker sama panoga je v preteklosti doživela tudi motnjo iz tega naslova. Želimo zagotoviti dokončanje določenih začetnih investicij na državni cestni infrastrukturi, vse tiste v teku, da se končajo v roku, seveda tudi tiste, ki so v pripravi, ustrezne dokumentacije, projektni načrti, obvoznica Vrhnika, mogoče tukaj omenim rekonstrukcije, glavni / nerazumljivo/ Slovenska Bistrica-Hajdina, odsek Tolmin-Modrej , Žaga-Kobarid in tako dalje. Skratka ogromno projektov v teku in novi projekti, ki se tudi projektirajo. Želimo pospešiti investicije v cestno infrastrukturo, posebno tiste, ki so v pripravi že v letošnjem letu oziroma najkasneje v 2023, to je mogoče, kar se tiče novogradnje na primer obveznice Hrpelje-Kozina, Križišče-Betin, Miklavž na Dravskem polju, da ne omenjam vsega.

Hitre ceste in avtoceste, investitor večinoma Dars. Bil je sprejet poroštveni zakon skoraj mesec in pol nazaj, 6. aprila in ponovno garantira in daje podlago za nemotene investicije, ki so v teku in pa za nove investicije skladno z načrti, ki so bili sprejeti in tudi potrjeni v Državnem zboru, večji infrastrukturni projekti, tretja razvojna os, absolutno projekt se mora nadaljevati z nezmanjšanim tempom tako na severnem delu kot na južnem delu, kjer se začenjajo prva pripravljalna dela oziroma zaenkrat je čakanje na sodišče za gradbeno dovoljenje, ampak takoj, ko bo ta del zaključen se lahko gradnja tudi začne in so vse priprave sprejete. Predor Karavanke, več kot polovica predora končana, ca kilometer in pol do avstrijske meje, nadaljevati z nezmanjšanim tempom in ustrezno mogoče celo še pred koncem predvidene časovnice to investicijo, ki se je kar nekaj časa vlekla v preteklosti, dokončati in se s tem dvopasovno povezati z našo severno državo. Investicijski projekti in vzdrževanje, ogromno projektov na obnovi avtocest, hitrih cest, investicije v višini 70 milijonov, nezmanjšan tempo, podpora tovrstnim projektom in pa obnovam zato, da lahko primerno vzdržujemo našo cestno infrastrukturo, ki je nenazadnje tudi podlaga za ostale dele konkurenčnega gospodarstva, razvoj skupnosti in pa tudi boljše življenje posameznika.

Področje energije, energetike. Če bi lahko našel eno besedo s katero bi želel risati prihodnje moje delovanje je to opolnomočenje, ki tudi najbolj opiše program naše stranke, ki smo ga potem / nerazumljivo/ tudi v koalicijo in pa v delovanje vlade, predvsem na področju zelenega prehoda. Opolnomočenje posameznika pomeni, da pomaga pri preobrazbi skupnosti, začenši pri sebi, da dosega prave razvojne cilje in da se preobrazi, če želimo kot človeška rasa preživeti dolgoročno na zemlji in prosperirati naprej v čistem, zdravem in prijaznem okolju.

Ne moremo ignorirati sprememb, ki se nam dogajajo niti ne pol dneva stran avtomobilske vožnje, spreminjajo se geostrateške okoliščine, že vplivajo tudi na življenje in standard ljudi pri nas, to bo potrebno nasloviti v okviru nevtralizacije tako imenovane energetske draginje, velik poudarek bomo dali na energetsko učinkovitost, ki bo osnovno vodilo, vsako kilovatno uro, ki je ne porabiš, je najcenejša in se tudi iz tega naslova investicije hitreje povrnejo, če je ta panoga ustrezno naslovljena.

Trije stebri mene kot bodočega ministra, če bom dobil to zaupanje, absolutna spodbuditev investicij v obnovljive vire energije, predvsem sončno energijo, vetrno energijo, treba je narediti preboj, blažitev energetske draginje kratkoročno, srednjeročno in pa ureditev zdravih temeljev za pravičen prehod iz fosilnih goriv in fosilnih energentov na obnovljive vire energije. Preko pospeševanja investicij v obnovljive vire energije želimo to doseči, kot sredstvo nam bo služil poseben zakon, ki bo favoriziral umeščanje obnovljivih virov energije v prostor seveda tam, kjer je to mogoče. In pa ni enako umeščati okoljsko čist projekt v prostor kot pa mogoče kakšne fosilni ali pa okoljsko malo manj čist in temu primerno želimo nasloviti to tematiko skozi zakonsko materijo. Nekateri deli v ostalih državah Evropske unije to poznajo, tudi Evropska komisija v zadnjem paketu to priporoča kot topla priporočila. Pospešek vidimo seveda pri samooskrbi, pri skupnostni samooskrbi in pa želimo spodbuditi tudi agrovoltaiko in dati možnost kmetijskemu sektorju, da se tudi samooskrbuje skozi energente oziroma energijo. Želimo pospešiti investicije obnovljivih virov energije tudi skozi vire, jih ustrezno podpreti. Želimo maksimizirati črpanje evropskih sredstev, želimo tudi učinkovito uporabiti vse druga sredstva, ki so na voljo tako v načrtu za okrevanje in odpornost, določeni skladi, mehanizmi, ki so na voljo, določeni še pa bodo, jih bomo generirali skozi samo delo.

Drugi steber je blažitev energetske draginje. Draginja se nam dogaja že nekaj mesecev. Absolutno bo treba skozi električno energijo, zemeljski plin, tudi naftne derivate kompenzirati rast cen za odjemalce, še posebno tiste, ki so ranljivi, določene cilje skupine. Pomagali bomo ciljno usmerjati, da bo ta pomoč in ta kompenzacija prišla do pravih skupin. Absolutno med te skupine vidimo ranljive odjemalce, gospodinjstva, kmete kot začetek prehrambne verige, targetirano pomoč gospodarstvu. Tako da želimo tudi seveda urediti v zakonu o oskrbi plina t.i. zasilno oskrbo. To področje danes ni urejeno in ta del moramo pred začetkom zime ustrezno zakonsko tudi nasloviti. Obstaja tudi še paleta ostalih inštrumentov, ki so na voljo in so bili tudi identificirani s strani Evropske komisije. Še ni čisto izrabljena, določene stvari se danes dogajajo na Evropski komisiji, tudi to je v prihodu in bomo seveda vse te možne ukrepe analizirali in jih seveda skladno s slovenskimi zmožnostmi implementirali v naš slovenski prostor mogoče kakšne hibridno ali pa kakšno kombinacijo zato, da bi bil učinek čim boljši za ljudi.

Tretji steber je pravičen prehod pri opustitvi rabe premoga. Ni nobeno neznano dejstvo, da nas čaka priprava zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje, to je skladno s sprejeto strategijo v januarju tega leta. Pripravili bomo ta zakon skladno z dialogom s socialnimi partnerji, z lokalno skupnostjo. Res želimo načelo pravičnega prehoda vtkati v zakonske vsebine regije, ki je toliko dala v preteklosti Sloveniji, da ne se bo počutila na stranskem tiru. Prav tako nas čaka izvajanje ukrepov, ki so predvideni v območnih načrtih za obe premogovni regiji. Potrebno bo zagotoviti projekte, ki bodo generirali novo dodano vrednost in da se bo lahko seveda obe dve regiji, da se bosta lahko primerno prestrukturirali v zeleni regiji.

V prihajajočem mandatu bomo poskrbeli tudi za posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2024. Junija bo potrebno oddati Evropski komisiji posodobljen načrt, to je obveznost. Določene aktivnosti so na Ministrstvu za infrastrukturo že bile začete - razpis, izbor konzorcija. Sam proces je v Sloveniji izredno reguliran, zahteven. Sem sodelovali pri pripravi prvega nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki je bil tudi celostno presojan s strani vplivov na okolje. Zahteven proces krepko čez dve leti, tako da v šali rečeno nam dejansko že malo voda v grlo teče, če bomo želeli vse tisto, kar smo spoznali v preteklih treh letih, zaobjeti ustrezno v tej novi vsebini in seveda čaka nas tudi celotna prenova energetske zakonodaje. Namreč Fit for 55 (pripravljena na 55) plinski paket Evropski komisiji vso to zakonodajo mislim, da gre za 15 zakonodajnih aktov bo treba prenesti v slovensko zakonodajo tako, da tukaj je res izredno naporno obdobje. Nedolgo nazaj nekaj let je bil / nerazumljivo/, Fit for 55 množijo se zakonske vsebine na nivoju Evrope tako, da nas čaka izredno delovno področje, kar se tiče zakonodajnega dela.

Še ključne izzive, da predstavim. Jedrsko tematiko seveda ustrezno opravljanje radioaktivnih odpadkov sklada NEK, odlagališče. Čaka nas zagotovo sprejem četrte revizije programov razgradnje in odlaganja odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško na meddržavni komisiji. Podaljšanje življenjske dobe nuklearke in pa seveda postopek umeščanja jedrske elektrarne 2 v prostor, ki se je začel. Preoblikovati želimo distribucijski sektor tako, da bo zmožen absorbirati večje število preklopov obnovljivih virov energije na omrežje. Če je bilo mogoče preteklo desetletje prenos teh omrežij smo zagotovo že vsaj dve leti v tem desetletju v desetletju, ko je to desetletje distribucijskega omrežja in temu primerno bo potrebno tudi zagotoviti ustrezne vire in tudi poudarek na zakonodajnem delu področja in pa tudi fokus samega delovanja energetike bo na tem področju.

Čaka nas tudi prenova shem državnih pomoči za črpanje iz kohezije, potem je tukaj še trajnostna mobilnost zelo pomembno področje. Glede na to, da ga omenjam na koncu nekaj res velikih prioritet želimo pospešiti razogljičenje in pa elektrifikacijo prometa. Želimo tako kot sem omenil pospešiti razvoj železnik, ki nam bo generirala tako imenovano razogljičenje prometa in pa poseben poudarek na javnem potniškem prometu.

Pri elektrifikaciji prometa želimo spodbuditi zamenjavo voznega parka. Z digitalizacijo uporabnikov približati storitev nuditi določen komfort in obdobje. S pamet in ustrezno hitro polnilno infrastrukturo zagotoviti maksimalno mobilizacijo in izkušnjo iz tega naslova in pa seveda opremljati novogradnje in prenovljene stavbe z ustrezno polnilno infrastrukturo. Čaka nas tudi sprejem novega Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva v prometu. Kot rečeno res zahtevno obdobje, kar se tiče zakonodajnega dela.

Javni potniški promet. Uskladitev voznih redov tako imenovani taktni promet. Poenotenje sistemom in shem, zato da bo uporabnik lažje prehajal iz ene oblike prometa v drugo obliko. Zelena voznica za cenejše in okolju prijazen prevod uporabnika. Spodbuditi želimo uporabo okolju bolj prijaznih prevoznih sredstev. Brezplačen javni medkrajevni potniški projekt, ki se mu bo pridružil tudi, potem za mestni prevoz za vse omenjene kategorije. Preučiti želimo širjenje brezplačnega prevoza tudi na druge skupine in pa ustanovitev Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa skladno s sprejetim zakonom.

V pihajočem mandatu želimo nasloviti tudi alternativne oblike mobilnosti pešačenje, kolesarjenje, sopotništvo, vso uporabo vozil in koles. Preučiti želimo možnost spremembe načina povračil stroškov prevoza na delo in potnih stroškov s poudarkom spodbujanje okolju bolj prijaznih oblik prevozov. Prenovili bomo strategijo razvoja prometa. Zelo veliko novitet in pa trendov se dogaja tako, da zagotovo nas čaka prenovitev te strategije in pa uvedli bomo sistemsko spremljanje uresničevanja zavez na področju prometnih strategij. To nam bo lahko služilo kot podlaga za učinkovitejšo in bolj naslovljene ukrepe in pa seveda uredili koncesijska razmerja za avtobusni medkrajevni javni potniški promet. Upam, da nisem bil predolg, še manj, da bi bil dolgočasen, to je bilo na kratko oris izzivov, ki sem jih poimenoval kot zeleni prehod na Ministrstvu za infrastrukturo.

Dovolite na koncu zaključno misel. Ko sem dobil povabilo s strani Roberta Goloba, da se mu pridružim v vladni ekipi, nisem poznal gladkega odgovora z da, namreč poznam delovanje državne uprave z že vsaj dvema izkušnjama v preteklosti. Vem, da nas čakajo hudi izzivi, ampak obdal se bom z ekipo, ki mi bo pomagala stremeti k ambicioznim ciljem in poznate me za povezovalnega, vključevalnega in tako tudi, kot sem v preteklosti deloval in to je tudi moja zaveza in obljuba, za naprej, za vse izzive, tako, da jih bomo s skupnimi močmi lažje realizirali.

Hvala lepa.

Mag. Bojanu Kumru se zahvaljujem za podano predstavitev.

V nadaljevanju bom dala besedo članicam in članom odbora, da kandidatu za ministra postavijo vprašanja, pred tem pa dovolite še eno pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, ki v skladu z Zakonom o Vladi Republike Slovenije in 38. členom Zakona o državni upravi, opravlja naloge na področjih železniškega, zračnega, pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah in cestnega prometa, razen nadzora varnosti cestnega prometa. Naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, naloge na področju energetike, rudarstva ter naloge na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

Preden dam besedo članicam in članom odbora, še predlagam, da zaslišanje poteka na način, da bi po zastavljenih vprašanjih treh poslank in poslancev, dala besedo kandidatu za ministra, da na vprašanja odgovori. Potem, ko boste dobili možnost zastaviti vprašanja vsi kolegice in kolegi, ki boste to želeli, pa bi vam dala še možnost za kakšno morebitno dodatno vprašanje oziroma, da kandidata zaprosite za dodatna pojasnila v drugem krogu, seveda, če bodo za to obstajale časovne omejitve, če jih ne bomo prekoračili, kajne.

Besedo zdaj dajem članicam in članom odbora. Izvolite.

Gospa Sukič, izvolite.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav spoštovani kandidat!

Veseli me, da je vaš že fokus, že v samem, torej, naslovu, usmerjen na zeleni prehod, na zeleni preboj, to je pač ključna prioriteta, če želimo torej izkoristiti ta čas, ki je še ostal do tistega prelomnega leta 2030, ko so si strokovnjaki edini, da nam grozi oziroma preti podnebni zlom, če ne bomo zares konkretno ukrepali in zmanjšali, radikalno zmanjšali emisije toplogrednih plinov. V koalicijski pogodbi je torej, kot cilji in tudi kot prioriteta politik zelenega prehoda zapisana zaveza za sprejem podnebnega zakona. Ta zakon bo pravzaprav tisti ključ, tisti temelj, če hočemo celovito pristopit k temu izzivu in ga tudi konkretno, konkretno razreševat probleme, ki so pred nami. Sam ste omenil, v svoji predstavitvi, bistvene stvari, recimo, krepitev železniške infrastrukture, na ta način bomo bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov, če bomo vedno bolj torej uporabljali javni potniški promet v smislu železniškega prometa in ne več toliko avtomobilov.

Ampak, če se vrnem k podnebnemu zakonu, gre torej za zakon, kakršnega imajo najbolj, podnebno najbolj ambiciozne države in o katerem bodo morali biti jasno definirani cilji zniževanja emisij toplogrednih plinov in določen mora biti torej okvir celostne podnebne politike države. V njem bodo tudi opredeljeni mehanizmi odločanja in odgovornosti za doseganje teh ciljev, varovalke v primeru nedoseganja teh ciljev, načini vključevanja javnosti v sprejemanje in izvajanje ukrepov, zagotoviti pa bo seveda treba tudi finančna sredstva, verjetno bodo kar ogromna finančna sredstva, da bomo lahko torej to uresničevali. In pa seveda ta zakon mora jamčiti tudi pravičnost naravnanosti teh ukrepov, kajti prehod mora biti seveda pravičen. Dejstvo je, da se nimamo več kaj slepiti. Kot rečeno, do leta 2030 ni več dosti časa. In pred tem je bilo povedanega marsikaj, narejenega pa ne prav dosti. In tukaj so seveda podnebna gibanja oziroma nevladne organizacije upravičeno kritične, da je bilo ogromno praznega govoričenja, dejanskega ukrepanja pa ne zares dovolj, zdaleč ne dovolj. Pa me zanima, kako komentirate torej ta ključni zakon in kaj boste vi kot minister naredil, da se bodo zaveze tudi dejansko implementirale. Kajti saj vsi vemo, kaj je treba napisati notri, ampak uresničiti bo treba te stvari. Pa me zanima, kje vi vidite, na kakšen način boste lahko mogoče začeli korenito zmanjševati te emisije toplogrednih plinov poleg vlaganja v železniško infrastrukturo, da bomo resnično izplavali iz te globalne krize in da bomo pač vse države dale svoj doprinos k temu. Kajti nihče od nas ni izjema in ne moremo se izgovarjati in čakati na druge, vsi moramo pač delati po najboljših močeh.

Hvala lepa.

Naslednji bo vprašanje kandidatu zastavil gospod Danijel Krivec.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom in še posebej gospodu Bojanu Kumru, kandidatu za ministra. Jaz gospoda Kumra poznam že iz prejšnjih funkcij, tako da smo veliko sodelovali in se priporočam tudi za sodelovanje, če bo seveda pristal na ministrskem stolčku.

Meni je bila ta predstavitev, bi rekel, zanimiva. Nisem pa nekih konkretnih stvari zasledil v tem. Zdaj vsi se verjetno strinjamo glede osnovnih smernic, ki jih je minister predstavil glede trajnostne mobilnosti, pravičnega prehoda in tako naprej. Dejstvo je, da večina investicij in projektov je v teku, vsaj v zadnjih letih se veliko vlaga v posodobitev tako železniške infrastrukture kot tudi cestne infrastrukture na vseh področjih tako na, bi rekel, državnih cestah kot na avtocestah, drugi tir se gradi, tunel Karavanke, tako da nekaj pomembnih je v teku in sem bil vesel, da je minister to tudi zaznal, omenil. Nakazal je še dodatne, bi rekel, ukrepe v smislu večje trajnostne mobilnosti tako pri prevozu blaga kot pri potnikih.

Ko pa je govoril o posodobitvi železniške infrastrukture, se mi zdi, da mogoče tukaj vsaj za nekatere imamo malo, bi rekel, nepravilen ali pa nezadosten vpogled v to. Mi govorimo o povezovanju velikih mest – mi velikih mest praktično nimamo. Ker ljudje mislijo, da bomo delali hitre železnice in tako naprej. Tudi razdalje v Sloveniji so tako majhne, da je ta ekonomičnost prehoda na železnice sorazmerno majhna za notranji promet. Vendar se strinjam, da kjer se da, naj se tudi v smislu železniške infrastrukture zadeve posodobi, bi rekel pospeši tudi ta prehod potniškega prometa tam, kjer je možno, vendar je to po moje relativno majhen del tega, kar imamo mi v tej državi možnost. Tudi glede dvotirnosti absolutno se strinjam, brez dvotirnosti neke pretočnosti ne moremo zagotoviti. Kar se tiče večjih vlakov in večjih osnih obremenitev, absolutno mi smo z železnicami še vedno v Avstro-Ogrski ne pa v neki moderni. Zdaj glede ogljične nevtralnosti na železnicah, to ne vem, kaj je bilo mišljeno, glede na to, da tudi večina naših železnic ni elektrificiranih, tudi to nas še čaka in zdaj ob tem eno prvo vprašanje.

Kaj bo z elektrifikacijo naših prog, ali se bomo končno premaknili iz napetostnega nivoja še iz stare Avstro-Ogrske, Jugoslavije na moderni napetostni nivo, ki ga uporabljajo vse sosednje države in s tem tudi to interoperabilnost našega sistema izboljša?

To bi rad slišal, ker o tem ni bilo nič govora.

Kar se tiče te opazke glede širitev ponudbe prevoza, absolutno kar se da na železnico se strinjamo, vendar je to stvar enih večjih, velikih vlaganj, predvsem pa kar zahtevnega umeščanja v prostor. V preteklosti smo marsikatero železniško progo tudi opustili, kar nekaj takih odsekov je, kjer so zdaj kolesarske poti, kar ni nič slabega, ampak z vidika tega kar tukaj govorimo je to verjetno zamujena priložnost, pa ne leti to sedaj na ministra.

Govora o letališčih je bilo sicer zelo na splošno.

Mene zanima kakšna je vizija oziroma kakšno je ministrovo mnenje glede neke podpore tudi nekaterim manjšim letališčem, ki jih imamo v Sloveniji. Verjetno, ko se bo celoten prostor tudi proti jugu prestavili v schengen bo ta ponudba še toliko bolj zanimiva. Imamo kar nekaj manjših letališč, ki po moje težko funkcionirajo, imajo pa v bistvu podeljene certifikate s strani agencije za letalstvo in bi verjetno v smislu boljše izrabe rabili tudi neke zakonske opredelitve, pa mogoče tudi en del financiranja za pokrivanja nekih fiksnih stroškov, ta mala letališča so pomembna tudi z vidika zaščite in reševanja.

Kar se tiče Luke Koper, minister ni nič kaj novega povedal, podpira posodobitve tudi nadgradnje teh pomolov, tako da s tega vidika ni bilo kaj novega.

Kar se tiče cest, varnost, trajnost, tukaj lahko zadeve potrdimo, podpiramo. V zadnjem obdobju se na področju predvsem državnih cest veliko vlaga tudi na področju obvoznic, to gre vse v smeri večje varnosti, tudi trajnost konec koncev boljše kot so ceste manjša je poraba, obraba in tako naprej, tako da z vseh vidikov je ta stvar koristna. Če primerjamo z obnovami v preteklosti, ko se elementi običajno niso v zadostni meri popravili, so te sanacije v zadnjih letih kvalitetne in prinašajo vse te prednosti o katerih je bilo govora.

Kolesarske steze. Tu je nekaj ovir z vidika tudi regulative in financiranja, ker je mogoče v določenih primerih preveč togo opredeljeno, da kolesarska steza mora biti samo kolesarska steza. Mi nismo banat, mi nismo ravnina, razen v Prekmurju in na Štajerskem in včasih nimamo vzporedno z glavnimi cestami tudi možnost nekih dodatnih kolesarskih stez in v teh primerih bi bilo prav, da se mogoče malo prilagodi našim potrebam predvsem v teh ozkih dolinah, kjer je težko dodatne koridorje zagotoviti tudi za kolesarske steze in bi včasih kakšne poti, ki so namenjene seveda tudi neki kmetijski uporabi morale biti potencialno sprejemljive tudi za tak namen, ker so vseeno za nek 100, 200-kratnik bolj varne kot pa magistralne ceste.

Podpiram to, da se zagotovi nek stalen vir za obnavljanje ceste, mislim, da je bilo nekaj poskusov na področju zakonodaje v tej smeri, tako da to se strinjamo. Vemo, da je za neko resno obnovo državnih cest potreben znesek na letnem nivoju preko 200 milijonov, zdaj mislim, da smo že blizu tega, ampak to za dolgi rok verjetno je pravilno razmišljanje, da se vzpostavi sistem.

Razogljičenje prometa, hitra polnilna infrastruktura in tako naprej, za enkrat ta zadeva še ne funkcionira. Zdaj, tisti, ki smo malo dlje časa ali pa tudi ki smo malo v energetskem sektorju, vemo, da ta zadeve ne funkcionira tudi nikjer drugje po svetu tako, da zadeva je še vedno povsod le v povojih. Zahteva je precej finančno potratna v smislu posodobitve električnega omrežja, ki lahko zagotavlja te hitre polnilnice pa še vedno je ta hitra polnilnica za nekoga, ki to rabi v rangu 30 do 45 minut, kar ni isto kot bi rekel, ko gremo na črpalko in se oskrbimo z dodatnim virom.

Sedaj brezplačni javni prevozi so bili že uvedeni. Tukaj podpiram te nadgradnje, o katerih govorite, ker več kot je prehoda iz teh osebnih vozil na javni prevoz manj je verjetno obremenitev okolja pa tudi manj je verjetno nesreč in vsega drugega, kar na dolgi rok vseeno veliko pripomore in je verjetno ta vložek še najmanjši. Je pa res, da je to možno tam, kjer je javni potniški promet bi rekel stabilen oziroma sploh obstaja, ker vemo, da v večini slovenskega področja predvsem na periferiji praktično javnega potniškega prometa ni več je pa javni potniški promet seveda pomemben tudi za razvoj turizma, ker večinoma želimo, da se turisti v naših destinacijah nastanijo vso mobilnost pa, da opravijo z nekim javnim potniškim prometom. V tej smeri je tudi naša podpora, da se čim več tega nadgradi.

Kar se tiče energetike spodbujanja investicij obnovljive vire energije. Tukaj se lahko strinjam tudi v kontekstu samooskrbe, vendar sem tukaj precej skeptičen, ko govorite o samooskrbi in posredno z obnovljivimi viri energije istočasno pa govorite o fotovoltaiki in vetrni energiji. Vsi vemo, da fotovoltaika praktično 95 % je uvoz iz Kitajske naši so samo usmerniki oziroma regulacija. Pri vetrni elektrarnah pa tudi nimamo proizvajalca se pravi je vse to kupljeno nekje drugje in ko smo ugotavljali v primeru covid krize, da je dobro imeti neke lastne resurse v teh primerih gre vsa ta strašna energija in investicijski potencial v tujino predvsem mene skrbi pri fotovoltaiki to, da smo vezani na predvsem kitajski trg, ki se je že pokazal, da je zelo zelo nepredvidljiv. Druga stvar. Počasi se bliža tudi bi rekel odstranitev teh fotovoltaičnih elektrarn in tudi drugih elementov in tukaj še ni razdelana tudi ta reciklaža oziroma odstranjevanje teh naprav. Na drugi strani, ko govorite o obnovljivih virih energije pa nikjer ne zasledim uporabe našega potenciala na področju hidroenergije, kjer imamo kar še veliko rezerv, če primerjamo to vsaj s sosednjimi državami Italijo, Avstrijo, Švico imamo mi še približno 20 do 25 % neizkoriščene vodne energije, kjer pa je tehnologija, znanje in vsi resursi znotraj naše države in se v bistvu ta finančni tok pri nas zavrti in za enkrat je hidro potencial še vedno najbolj kvaliteten obnovljiv vir energije, ki na dolgi rok ali pa tudi na kratki rok omogoča tudi neke zalogovnike energije v smislu črpalnih elektrarn in podobnih stvari.

Velike sončne elektrarne mislim, da je to pi nas utopija. Prvič, nimamo tako velikih površin. Drugič pa ne vem kako bodo naravovarstveniki gledali na take posege v naravo. Vsi vemo, da niso ravno prijazne. Jaz podpiram to, da se na nekih devastirani bi rekel območjih ali pa objektih to postavlja, da bi pa to, kar na neke velike travniške površine namestili ali pa na neke ogromne površine tako kot v Afriki ali pa v Španiji, kjer so čisti drugi pogoji si pa pač ne predstavljam. Enako velja tudi za vetrno energijo, kjer so pač vse študije pokazale, da tega potenciala pri nas ni veliko imamo pa hidroenergijo.

Kar se tiče samooskrbe, da je to neki cilj. Jaz mislim, da je to spet govorjenje zelo brez neke tehnične podlage. Kajti samooskrba v tem smislu kot vi govorite bo realna takrat, ko bomo imeli zalogovnike, s katerimi bomo lahko doma shranjevali energijo. Zaenkrat tega še ni. In dokler so vsi ti samooskrbni sistemi priključeni na električno omrežje, mora pač država to dvojno financirati, kajti nihče, ki ima samooskrbo, ne želi biti v jeseni in pozimi brez energije. Tako, da to je dvojna obremenitev državnih financ. Če gledamo skozi subvencioniranje teh samooskrbnih, sredi poletja bi vsi oddajali energijo državi, takrat ko je slabo vreme, pa bi črpali iz omrežja in takrat bo morala država te vire zagotavljati. In to ni še razdelano. Drugi problem je pa, da tega omrežje v tem trenutku ne prenese.

Zdaj kar se tiče blažitev energetske draginje, nekateri ukrepi so že v veljavi. Tudi tisto, kar ste vi navajali, na nek način je vse primerno. Odvisno bo pač tudi od stališča Evropske unije glede tega.

Kar se tiče pravičnega prehoda pri rabi premoga, zakon o zapiranju verjetno bo kmalu aktualen. Je pa res, da je znotraj evropskih sredstev že zagotovljen kar precejšen vir za ta prehod, ki je odobren. Tako, da tu ni kaj veliko za razmišljati. Je pa dejstvo, da se v tem trenutku v drugih državah gradijo še vedno elektrarne na premog, predvsem na Kitajskem in tudi drugje, tudi celo po Evropi razmišljajo o ponovnem zagonu te zadeve. Tako, da mi smo en majhen otok, kar se tega tiče, tako da kakšno zaletavanje v neke stvari verjetno ne bo primerno in bo treba biti previden.

Podnebni načrt. Veliko ste govorili o evropskih direktivah oziroma smernicah. Tukaj me zanima, kaj bo s CO2 kuponi oziroma kakšno je vaše stališče glede višine CO2 kuponov, ki so en pomemben segment v tej energetski bilanci.

Kar se tiče jedrske tematike bo imel tudi eno vprašanje na koncu, v vsakem primeru pa pač podpiram v tem prehodnem obdobju tudi uporabo jedrske energije.

Zdaj govorili ste o preoblikovanju distribucijskega omrežja. Zdaj če gre to v tem smislu, da je potrebno omrežje ojačati, da lahko pridemo do vseh teh možnosti za spodbujanje rabe obnovljivih virov, potem je to to. Če pa govorimo o nekih, bi rekel, formalnih spremembah znotraj distribucije, bi pa rad slišal, za kakšna preoblikovanja gre. Zdaj kar se tiče žičniških naprav ste rekli, da podpirate to, bi rekel, dejavnost v smislu vseh ostalih samooskrb. Konec koncev nikoli ne vemo, kdaj se kakšna meja kje zapre, tudi v primeru covida se nam je to dogajalo. Tako, da jaz bi tukaj mogoče sugeriral, da se v smislu dostavnih žičnic jih tretira enako kot ostalo javno infrastrukturo, se pravi kot je mestni potniški promet, železnice in podobno, ker gre za naprave, ki obratujejo skozi celotno leto in bi bilo smiselno, da imajo tudi s tega vidika neko možnost preživetja.

Zdaj kar se pa tiče še par konkretnih vprašanj predvsem iz energetike. V 2021 v jeseni je bil sprejet Zakon o oskrbi z električno energijo. Zdaj prejšnji sklic Državnega zbora je to praktično z 80 % glasov podprl, tako da ni bil to nek slab zakon. In to dopolnilo, s katerim je zdaj možno skladno z evropsko zakonodajo neposredno brez nekih velikih birokratskih zapletov podeljevati koncesije za upravljanje distribucijskih omrežij tudi podjetju, ki ima v lasti to distribucijsko omrežje in je v lastništvu države vsaj v večini, je to omogočeno zdaj v zakonu. Zdaj Elektro Primorska je že vložila v decembru 2021 skladno z novim Zakonom o oskrbi z električno energijo zahtevek za podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja na območju, ki ga pač pokriva. Zanima me, kako boste ta zahtevek obravnavali v nadaljevanju. Ta vloga je na ministrstvu, gre zdaj v zaključno fazo.

Drugo vprašanje, glede meddržavnega sporazuma z Republiko Hrvaško, ki ureja dvostranske odnose glede Krškega. Poleg lastništva ureja tudi pravice in dolžnosti, med drugim tudi ravnanje z radioaktivnimi odpadki, kar ste omenili. Vlada se je v preteklosti zavezala, da bo pred nadaljevanjem jedrskega programa uredila vprašanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Meddržavni sporazum pa ureja, da bosta obe državi poskrbeli za varno in okolju ustrezno hrambo takšnih odpadkov, tako da bosta skupaj zagotovili ustrezno skladišče oziroma bosta ločeno poskrbeli za ustrezno odlaganje odpadkov. Zdaj vemo, da je Republika Slovenija k temu pristopila, glede gradnje ustreznega odlagališča, zato me zanima, kako boste uredili odlaganje hrvaških jedrskih odpadkov.

Pa še eno vprašanje. Zadnje mesece se srečujemo z energetsko krizo na področju dobav plina, ki je sicer izzvana z vojno v Ukrajini in s tem zaplet na glavni tranzitni poti plina iz vzhoda na zahod. Naša država je tradicionalno nabavljala ta plin na vzhodu. Vprašanje pa se nanaša na vaše načrte, kako se boste spopadli z možnimi prekinitvami dobave zemeljskega plina in kako boste zagotovili dobavo zadostne količine zemeljskega plina za potrebe industrije in gospodinjstev, tako v poletnih mesecih kot tudi za jesensko in zimsko obdobje; nekaj ste že nakazali, pa mogoče še malo bolj detajlno.

Glede na to, da poznate trženje in prodajo električne energije praktično v nulo, jeseni smo bili priče eksploziji cen električne energije, za katere bi lahko rekli, da so posledica špekulacij trgovcev; na proizvodni strani električne energije praktično ni bilo zaznati nekih pomembnih sprememb. Kako boste ukrepali na tem področju in ali boste urejali vprašanje draginje pri povzročiteljih, se pravi, pri trgovcih ali administrativno na reguliranih dejavnostih, se pravi, na Elesu in v distribuciji, od katerih se na drugi stran pričakuje velika vlaganja v omrežje. In glede na to, da je njihov edini vir omrežnina, sprašujem, kako bo ta zadeva se odvijala v prihodnje oziroma kakšno vizijo imate na tem področju. Pa, ali se boste zavzeli tudi za spremembo metodologije, da bo tudi za omrežja, zgrajena iz evropskih sredstev, zagotovljeno ustrezno financiranje iz reprodukcije sredstev, se pravi, iz amortizacije.

Evo, toliko z moje strani. Kot sem rekel, poznamo se že dolgo. Vem, da področje energetike odlično obvladate, in verjamem, da tudi na ostalih področjih ne bo problemov. Bi pa želel vsaj malo bolj konkretne odgovore na ta svoja vprašanja. Hvala.

Hvala.

Besedo bom dala še gospodu Zvonku Černaču, da še on zastavi vprašanje, potem pa bo z odgovori nadaljeval kandidat za ministra. Izvolite.

Spoštovani vsi prisotni, lep pozdrav vsem!

Ob spremljanju oziroma prebiranju te koalicijske pogodbe velja za t področje, pa tudi za ostala področja, lahko ugotovimo, da gre za eno skupno značilnost, in to je neka velika splošnost, brez nekih konkretnih zavez. Mogoče so najbolj konkretne zaveze še na tistem delu, kjer bo ljudi najbolj bolelo, to je pri odpravi novega Zakona o dohodnini, kjer se bodo davki v prihodnjih letih povečali in povečali se bodo za vse. Medtem ko na ostalih področjih pa so neke splošne ugotovitve in vsaj v konkretnem primeru sem jaz danes pričakoval, glede na to, da v primeru gospoda Kumra gre za star obraz, tako v politiki kot v stroki, da bo malo bolj konkreten. Malo se je sicer na posameznih področjih potrudil, ampak po mojem mnenju še vedno premalo. Mislim, da bi bilo prav, da vsaj na tem odboru slišimo neke bolj konkretne zaveze, da jih bomo potem lahko skozi to obdobje delovanja Vlade spremljali, ker nam nič ne pomagajo zaveze za leto 2030, veste. Zdaj, če bi mi leta 2018 imeli zaveze Šarčeve vlade za leto 2028, nam to ne bi nič pomagalo, ker je ta Vlada šla spomladi 2020. V tej Vladi je bil gospod Bojan Kumer državni sekretar na infrastrukturi pri ministrici Alenki Bratušek. In prej, v času, ko je bila Alenka Bratušek predsednica Vlade, v obdobju 2013-2014, državni sekretar tudi na infrastrukturi. V energetiki pa vemo, da je star obraz, najprej na GEN-I-ju, potem, ko je nehal bit državni sekretar v letu 2014, direktor Elektro energije, hčerinskega podjetja Elektro Ljubljana, ki ga je do nedavnega vodil vodja volilnega štaba Roberta Goloba in tako naprej.

Skratka, hočem povedat da, ko poslušamo ljudi, so rekli, zdaj je čas, da izvolimo neke nove obraze, aprila, ampak vidimo, kajne, ko spremljamo te hearinge, da več ali manj spremljamo same stare obraze, tiste, ki so jih ljudje na volitvah odpisali oziroma so jim rekli ne. 2 stranki so vrgli ven iz parlamenta, SAB in LMŠ, gospod Šarec bo minister za obrambo, gospa Alenka Bratušek državna sekretarka pri gospodu Kumru, potem, če bo zakon drugačen sprejet, ministrica in tako naprej. Podobno tudi, ministrica za javno upravo, prej SAB, gospod Golob, LDS, Pozitivna Slovenija in tako naprej. Skratka, več ali manj gledamo politiko, ki je v preteklih desetih letih že delovala v okviru izvršne veje oblasti. Zaradi tega ne smemo bit presenečeni, če kakšnih drugačnih rezultatov, kot smo jih spremljali v tistem obdobju, tokrat, da bodo rezultati drugačni, ne bodo, ne morejo bit, ker gre za staro politiko, stare obraze, gre za en velik del političnega spektra, ki so mu volivci rekli, da ne uživa več njihovega zaupanja.

In tukaj eno vprašanje za gospoda Bojana Kumra, glede na to, da smo v medijih spremljali, da ni kandidat za tega ministra, kandidatka za en del tega ministrstva je bila gospa Alenka Bratušek, pač pa kandidat za Ministrstvo za podnebje in energetike, ki ga ni, kajne, danes je v funkciji kandidata za Ministrstvo za infrastrukturo in tako naprej in tukaj prvo vprašanje, kako se bo ta prehod zgodil? Ali bo ta prehod pravičen, ko bo prišlo, če bo prišlo do spremembe zakona in kako Kumer gleda na to področje, glede na to, da je bil dvakrat na tem ministrstvu, da strukturo delovanja ministrstva pozna. Ali je smotrno na nek umeten način, zato, da se ustvari primerno delovno mesto za gospo Alenko Bratušek, ki so ji volivci rekli ne na volitvah, da neko področje, ki je kompatibilno med seboj, umetno delimo? Ker, če bo do tega prišlo, jaz ne vem, kaj več še ostane potem na infrastrukturi. Energetika gre, javni potniški promet gre, ostanejo samo, kaj še, vozniški izpiti, pa mogoče en del birokracije?

Tako da, vprašanje, kako gledate vi osebno na ta prehod, ali je sploh potreben, in kako se bo ta prehod zgodil? Ali boste odstopili, če bo prišlo do tega, da bo nov zakon sprejet? Čudna situacija no, moram reči. Čudna situacija, da ne omenjam tega, seveda, da bo Slovenija unikum v Evropski uniji po številu ministrstev, ne samo per capita, ampak na sploh, tudi v absolutnem smislu. Da ne govorim o tem, da bomo unikum po vsebini posameznih resorjev oziroma po pristojnostih posameznih področij, kjer je jasno razvidno, da ne gre za nek vsebinski razmislek in vsebinsko smotrno razdelitev med posameznimi področji, pač pa za umetno ustvarjene resorje, ki so pisani na kožo posamezniku.

Tako da, me zanima, res vaš pogled, verjamem, da ne smete bit preveč iskreni, glede na to, da ste zdaj član Golobove stranke in preveč odkritosrčni, ampak vseeno bi prosil no vaš strokovni pogled na to področje, glede na to, da ste dolgo, dolgo, dolgo let delovali na tem področju.

Zanima me tudi, ali ste sodelovali pri tej koalicijski pogodbi v tem delu, ki se nanaša na ta resor? Se pravi, ali ste soavtor tega, kar je zapisano v koalicijski pogodbi ali ne oziroma kdo je v tem delu sodeloval? Ali je gospa Alenka Bratušek sodelovala v tistem delu, ki se nanaša na njeno področje, čeprav moram reči, da je tega dela izjemno, izjemno malo, praktično nič, kar bo potem ostalo za ta ostanek ministrstva.

Tako, da pod črto, glejte, moje osebno mnenje ali imamo, če bo prišlo do te razdelitve, še eno Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga bo vodila gospa Alenka Bratušek ali ne, je čisto vseeno, tisto lahko vodijo tudi neki uradniki, ne potrebujete ministrice ali pa ministra za vodenje preostanka.

Veliko je bilo govora o energetiki, razumljivo, prvič zaradi teh sprememb, ki so se zgodile v zadnjem obdobju zardi energetske krize, zaradi energetske draginje in moram reči, če je mogoče kaj bilo na tem področju v tej draginji pozitivnega, je bilo mogoče to, da so ljudje kočno videli kolikšen delež cene v elektriki dejansko predstavlja strošek električne energije in kolikšen delež predstavljajo vse ostale dajatve, po tistem, ko je sedanja vlada Janeza Jaše za 3 mesece odpravila te silne pribitke, omrežnina na moč, omrežnina na porabo, ove, ure, ni da ni, trošarine in tako naprej. In je tega bilo v posameznih primerih tudi 80 % na položnici na 90 %, večinoma pa povprečno dve tretjini so obremenitve, eno tretjino predstavlja strošek električne energije. In zdaj tukaj je vprašanje, ko ste zapisali v tej koalicijski pogodbi, da boste to področje v prihodnje naslovili glede na to, da elektrika v naslednjih letih ne bo več tako poceni kot je, pa dokler jo ne bomo pridobivali iz obnovljivih virov v celoti, in tega še nekaj časa ne bo, bo bistveno dražja v obdobju od jeseni naprej, ampak če bodo obremenitve ostale na takem nivoju kot so danes bodo položnice še vedno visoke, ker več kot dve tretjini predstavljajo obremenitve, samo tretjino predstavlja električna energija. In tudi če boste vi posegli na nek način z nekimi subvencijami, kako boste posegli? Tega moram reči nisem slišal ne iz vaše predstavitve danes, ne v koalicijski pogodbi, zapisano je samo, da boste posegli na ta način, da boste pomagali tistim, ki so socialno šibkejši, kar je prav, ampak to pomeni, da je mehanizem izjemno zapleten in ga bo izjemno težko izvajati in marsikdo verjetno, ki bi sicer bil upravičen do teh bonitet oziroma do teh pocenitev niti ne bo uspel dostopati.

Drugi del so te zaveze glede prehoda oziroma zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, pa pospešek na soncu, bežno omenjen veter, zato me zanima vaše stališče ali je veter perspektiva za Slovenijo ali ne. Moram povedati, da tako kot ste stvari odvijajo v zadnjih 10-ih letih se po moji oceni kaže, da ni, ker je bilo kar nekaj priložnosti, kar nekaj možnosti, tudi ogromno evropskih sredstev razpisanih pa ni bilo interesa, ker ni bilo projektov, ki bi bili primerni, da bi bili »ready to go«, še vedno imamo v tej državi samo dve vetrnici.

Torej, kakšna je usmeritev za naprej? Ali je usmeritev, da veter je potencial in da bo država določila kje je lahko, ker glavni problem je, da se te naprave nameščajo preblizu stanovanjskim objektom iz tega naslova revolt in nasprotovanja in nezmožnost pridobivanja ustreznih dovoljenj, ali pa veter, enkrat moramo reči bobu bom, ni naša perspektiva?

Tako, da vas prosim za vaše mnenje glede tega.

Glede sonca smo slišali, da je perspektiva, pridružujem se pomislekom, ki jih je izrazil kolega Danijel Krivec na tem področju in tisto kar me žalosti, kar pa je ponovitev tega kar smo brali v koalicijski pogodbi Šarčeve vlade, je pa izraba hidroenergije, kjer, kot vidim, ste potegnili ročno zavoro, ponovili ročno zavoro na Muri, ki jo je potegnila že Šarčeva vlada in potegujete na polovico ročno zavoro pri srednji Savi, to je pa zame slabo iz več razlogov. Ena izmed najbolj čistih energij, ena izmed energij, ki koristi domače znanje, domačo tehnologijo, domače resurse, imamo jo ogromno, bi rekel, vsak dan nam dol vodno po Savi odtečejo desetine milijonov evrov, ker jo ne izkoriščamo v popolnosti, nekaj podobnega velja za Muro. Moram reči, da: Moram reči, da sosednje Avstrijci očitno imajo drugačno naravo kot mi, ker imajo vodni potencial, kot veste, izkoriščen v celoti. Ne smo vodni potencial, tudi poplavno varnost urejeno vzporedno in rekreacijske površine in vse ostalo kar se ureja v primeru ureditve takih objektov. Torej argumentiran razlog zakaj ne, zakaj hidropotenciala ne boste izkoriščali? Zakaj to področje po vašem mnenju ni primerno? Torej, ali gre za samo politično odločitev, ker so se neke civilne iniciative, ki po moji oceni imajo zelo malo vpogleda v dejansko stanje okolja in dejansko varovanja narave postavlja proti temu in je bil na čelu ene od teh civilnih iniciativ nekdanji poslanec Socialnih demokratov Židan, ali kaj je razlog temu. Ker izkoristek tega potenciala bi bil v teh razmerah še toliko bolj dragocen.

Potem drugo vprašanje. Nuklearna energija. Tukaj v tej koalicijski pogodbi piše referendum. Mislim, da se lahko od tega nekako potem poslovimo. Ko smo imeli pred kakšnega pol leta posvet z… Energetiki ne vem ali ste vi na Brdu pri Kranju, bil je gospod Golob, v luči tega kar se je začelo dogajati in kar se je napovedovalo, je povedal gospod Golob, da alternative temu deležu energije tudi, če maksimalno okrepimo sonce in vse ostalo, ni. Se pravi, če zapremo in opustimo v celoti Velenje, Šoštanj, premog in istočasno ne okrepimo nuklearke, bo Slovenija izrazito odvisna od energije od drugje, pomeni cenovno ranljiva in slabo stabilna kar se tiče oskrbe z električno energijo. In en in drug proces morata iti z roko v roki. Se pravi, opustitev premoga in okrepitev nuklearne energije, lahko tudi s pomočjo manjših reaktorjev, kaj je nova priložnost, ki jo predvsem Francozi razvijajo in mislim, da gre v pravo smer. Brez tega ne bo šlo. Enostavno ne bo šlo in je škoda, da tukaj pišete letnico 2030, ker je glede na sedanje razmere in glede na to, da smo že leta 2022 nerealna in tudi v strategiji prehoda je napisano letnica da, mislim, da je v strategiji prehoda 2032 ali 2033, vendar predlog končne odločitve je potrebno proučiti. Ali nam razmere omogočajo zagotavljanje, stabilno zagotavljanje in cenovno dostopnost oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji. Tako, da bi tukaj prosil tudi vaš pogled na to vprašanje in ali menite, da je ta varovalka, ki je zdaj določena v strategiji, primerna ali ne. se pravi, ja, moramo vse narediti, da bomo čim prej ven iz tega, vendar v kolikor bodo razmere take, da nam ne bodo omogočale zagotavljanje stabilnosti in cenovne dostopnosti za podjetja in ljudi, tega ne bomo na vrat na nos storili, ampak še kakšno leto podaljšali.

Zdaj, vi ste bil v funkciji državnega sekretarja leta 2018 ali 2019, ko ste podpisal evropski komisiji predlog za določitev teh dveh premogovnih regij za dostop do sklada za pravični prehod. Se pravi, za Sašo(?) in za Zasavje. In na tej osnovi se je potem ta procedura tudi sprožila. Odobrena so ta sredstva za prehod in tukaj na eni strani je neka druga težava, ne toliko finančne narave v tem časovnem obdobju do leta 2026, ampak absorpcija tega, ker je ta rok relativno kratek in vemo, do 2026, ko je potrebno ta sredstva investirati, ne bo opuščena raba premoga, in da bo potrebno po letu 2026 verjetno investirati še bistveno bistveno več za to, da bomo zagotovili ustrezno podporo zaposlovanju in prestrukturiranju v teh dveh regijah. In me zanima vaš pogled na to vprašanje oziroma koliko sredstev menite, da bo potrebno v letih potem od, ko bo ta izkoriščena v tej višini kot jih imamo zdaj na voljo, do leta 2026 še zagotovi do leta 2030 zato, da bomo dosegli cilje, ki smo jih nekako zastavili, če povzamem pod črto, obe dolini seveda ne smeta zaradi tega zaostati, ampak se morata razvijati in ljudje, ki so imeli sedaj delo pri dejavnostih povezanih z izkoriščanjem premoga morajo dobiti delo na drugih področjih v drugih dejavnostih in temu ne bi bila v največji meri ta sredstva tudi namenjena.

Pri teh zavezah bomo pospešili ure OVE in tako naprej, manjkajo številke koliko bomo naredili. Če govorimo konkretno o soncu jaz mislim, da je trenutno sončna energija v Sloveniji predstavlja 2 odstotka tistega, kar trenutno porabimo v državi. Popravite me, če se motim mislim, da so zadnji podatki tam nekje med 2 in 3 agencija za energijo vse ostalo je premog, nuklearka, hidroenergija. Torej koliko bo tega sonca v štiri letih, če ga je sedaj 2 odstotka? Ta podatek bi bilo dobro vedeti in koliko več bo izkoristka hidroenergije v teh štirih letih? Pustimo leto 2030 jaz mislim, da je to predaleč in da se moramo pogovarjati o krajši časovnici.

Potem kolega Krivec je že omenil to preoblikovanje elektrodistribucijskega sistema tudi mene zanima kaj je tukaj mišljeno. Sodo ostaja tak kot je ali se bo kaj preoblikovali? Ali menite, da je ta sistem kot ga poznamo sedaj ustrezen ali mogoče v enem delu preveč zbirokratiziran? Ali ga je potrebno spremeniti in narediti bolj prijaznega do uporabnika?

Zanima me tudi kako boste te elektro distribucije nekako spodbudili, da bodo malo bolj agilne pri posodabljanju omrežja? Ker v preteklih letih, če je še bil izgovor denar pa mislim, da ne bi smel biti, ker mislim, da je bilo v letu 2021 v vseh teh podjetjih za 70 milijonov evrov dobička. Torej kaj je bil razlog, da se ni dovolj vlagalo? Sedaj je razlogov več ni. Ne samo, da je denar iz tega vira iz omrežnin sedaj imamo denar iz načrta z okrevanje, ki se meri v desetini milijonov za ta namen. Imamo možnost dostopanja preko kohezijske politike in tako naprej. Kako, s kakšnimi ukrepi bo ministrstvo zagotovilo, da se bo ta sistem posodobil in da bo sposoben absorbirati vse tisto, kar naj bi se zgodilo na polju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov, energija in s tem čim večje samooskrbe? Tukaj me tudi zanima ali podpirate sistem kot recimo nastajajo v posameznih podjetjih v Republiki Sloveniji, ki te posamezne samooskrbe sisteme povezujejo v neko celoto in preko večjega hranilnika omogočajo boljšo distribucijo in bom rekel bolj zanesljivo zagotavljanje električne energije iz tega virov. Govorim o podjetju / nerazumljivo/ Žirovnica na Gorenjskem, ki vzpostavlja neko oziroma je že vzpostavljena neka mreža teh samooskrbnih sistemov. Velik hranilnik v Talumu gradijo novega, ki bo največji v Evropi. Zanima me ali podpirate ta pristop in na kakšen način ga boste spodbujali, da bo nastal in se razširil še v prihodnje tudi na drugih področjih.

Kar se prometne politike tiče ta je gotovo povezana z doseganjem ciljev in glavna težava, ki jo imamo v Republiki Sloveniji je seveda ta, da infrastruktura železniška predvsem ni ustrezna, da bi vsaj eden del tega prometa lahko absorbirala ne tovornega ne potniškega in tukaj tudi v nekem krajšem obdobju verjetno tega ne bo mogoče storiti, ampak vseeno bi vas prosil za konkretne korake, ki jih nameravate storiti predvsem v teh večjih mestnih središčih kot je recimo Ljubljana. Na kakšen način nameravate vsaj v tem radiu 50 kilometrov okoli Ljubljane spodbuditi ta prehod, da bo manj ljudi uporabljalo osebna vozila, ker ta politika s poenotenjem voznih redov je pravilna, ki jo napovedujete? Enotno vozovnico že imamo. Gratis so vozovnice za številne uporabnike tudi. Tukaj v času te Vlade in prejšnjih Vlad so bili storjeni kar pomembni premiki naprej. Recimo v času te Vlade je minister Vrtovec še izboljšal dostopno za dijake in študente z uvedbo še bolj ugodne vozovnice, ki omogoča z 200 evri vožnje širom po Slovenije, vendar vse to ne bo dovolj tudi ne gratis vozovnice za uporabnike javnega potniškega prometa, v kolikor ta promet ne bo uporabniku prijazen in ne bo zagotavljal dostopnosti od točke a do b v primerljivem času ali pa boljšem kot če bi uporabljali svoja osebna vozila. In verjetno tega prehoda ni mogoče zagotoviti brez spremembe subvencioniranja potnih stroškov. To je nekje omenjeno tudi v koalicijski pogodbi in me zanima ali nameravate ta korak storiti že v tem mandatu, v teh 4 letih se pravi zagotoviti, poenostavljeno povedano, brezplačen javni potniški promet za vse na račun tega, da več ne bo subvencionirana pot na delo. Ker zdaj vemo, kaj se dogaja in za večino uporabnikov je ta promet neprijazen. Zaradi tega uporabljajo osebna vozila, velikokrat si tudi pri tem pomagajo, da se jih več vozi potem z istim avtomobilom, kar je v smislu doseganja teh podnebnih ciljev celo za pozdraviti.

Omenjene so bile prometne strategije. Jaz moram reči, da imamo v tej državi kolikor hočete strateških dokumentov. Slišimo, da še ne dovolj, da se bodo zdaj novi delali. Ampak tisto, kar nam manjka, je pa neko zdravorazumska operativnost pri izvedbi tistega, kar je v nekih resolucijah in strategijah napisano. In če kje imamo na področju prometa po moje dobre dokumente. Jaz se strinjam, da jih je potrebno vsake toliko osvežiti, ampak tako strategija kot nacionalni načrt sta dobra. Bila sta sprejeta, mislim, da leta 2015 in 2016, tudi obnovljena v obdobju te vlade. In tukaj podpiram, da se ti dokumenti v skladu s tem, kar se dogaja, in v skladu s tem ali je nekaj bilo mogoče izvesti ali ne, da se jih obnovi. Ne podpiram pa številnih strategij in številnih študij, ki so umetno predpisane. Prometne strategije občin za vseh 212 so umetno predpisane kot obvezne bile v preteklosti, tudi tu mislim, da je bilo leta 2015 ali 2016. Te stvari niso potrebne, glejte. Na lokalnem nivoju imamo občinske prostorske načrte, del občinskih prostorskih načrtov so tudi te strateški dokumenti, kar se prometa tičejo. V kolikor neka občina želi dodatne strategije, naj jih pač seveda naredi, vendar ne iz državnih in evropskih sredstev, ker gre za te strategije na desetine milijonov evrov, ki bi jih bilo potrebno bol konkretno in pametno uporabiti za konkretne aktivnosti. In tukaj direktno vprašanje ali boste vztrajali na tem, da se te strategije še naprej predpisujejo. Tam je celo mehanizem, da jih je potrebno vsake 5 let obnavljati, da jih lahko izdelujejo samo pooblaščeni izdelovalci in revidirajo jih lahko samo pooblaščeni izdelovalci, se pravi izdelujejo in revidirajo jih lahko samo pooblaščeni izdelovalci, skratka neka silna birokracija, ki je namenjena izdelovalcem in revizorjem ne pa koristnikom. Me zanima vaš odgovor ali boste prišli s tem, da bodo te strategije še naprej obvezne ali ne.

Nacionalni upravljavec javnega potniškega prometa je ustanovljen, kot ste povedali. Ni še začel delovati, ker se je to zgodilo v zadnjem obdobju te vlade. Jaz ocenjujem, da je to pomemben korak naprej. Ocenjujem pa tudi, da je potrebno narediti še en dodaten korak in da je potrebno v ta koncept, ko bo pač ta upravljavec začel delati, vključiti tudi vse ostale prevoze, ki zdaj trenutno niso vključeni, to pa so osnovnošolski in dijaški prevozi, kjer zdaj skrbijo za prvi del občine. In vemo, da je tudi tukaj en del denarja, ki bi ga bilo potrebno skoncentrirati še posebej v luči poenotenja voznih redov. In me tukaj zanima tudi vaš odgovor ali boste v nadaljevanju, ko bo ta upravljavec začel z delom in ko se bo to področje začelo urejati, ta del nadgradili na ta način, da se bo dejansko celoten javni potniški promet v tej državi obravnaval z enega mesta, da bo medsebojno kompatibilen tako z voznimi redi kot s tem, da bodo lahko na vseh teh, bom rekel, prevoznih sredstev potniki vsi. Ne tako kot je zdaj, da recimo zaradi teh koncesijskih razmerij na nek avtobus, ki pelje napol prazen iz neke vasi v neko mesto, prevoznik ne sme vzeti enega starejšega občana, če ne hodi v šolo. Tako me tu zanima, ali in v kakšnem roku predvidevate, da bi to bilo mogoče urediti.

Ta Vlada je, kot veste, bila izrazito naklonjena decentralizaciji, razpršitvi posameznih institucij izven Ljubljane, iz takih in drugačnih razlogov, Urad za demografijo je bil ustanovljen v Mariboru in tako naprej in tudi ta upravljavec je dobil sedež izven Ljubljane. In me zanima vaš pogled na to. Ali vi podpirate, da so posamezne državne institucije locirane izven Ljubljane in da vsaka regija na nek način tudi skozi ta upravno-administrativni vidik prispeva pri upravljanju celote in pri izvajanju skupnih političnih in ostalih strateških zavez.

Hvala lepa.

Hvala.

Kandidata za ministra prosim, da odgovori na kar množico zastavljenih vprašanj članic in članov odbora. Obenem pa bi želela poudariti, da se kandidat predstavlja za ministra v skladu z 230. členom poslovnika delovnemu telesu, ki je pristojno za resor oziroma ustanovljeno za področje, ki ga pokriva minister za infrastrukturo. Torej, današnje zaslišanje in vprašanja, ki jih zastavljate, naj se res omejijo na to področje. Glede področij in nalog, ki bi jih minister pokrival v skladu z novim zakonom, pa kandidat tokrat ni dolžan odgovarjati. / oglašanje iz dvorane/ Izvolite.

Ja, glejte, spoštovana predsedujoča, poznamo vsi poslovnik in poznamo ustavo. In vemo tudi, da smo poslanci po ustavi predstavniki vsega ljudstva. Imamo tudi določbe v ustavi, ki govorijo o svobodi govora, in vas prosim, ne posegati na to področje, ker je zelo delikatno. Vsak lahko postavi kakršnokoli vprašanje v povezavi s kandidatom ali pa v povezavi z resorjem, ki ga bo kandidat vodil. In nisem bil jaz tisti, ki je povedal v javnosti, da bo gospod Kumer minister za podnebje in energetiko, ampak je bil to gospod Golob, predsednik vaše stranke. Gospod Golob je povedal, da bo gospod Bojan Kumer minister za podnebje in energetiko, ne za infrastrukturo. Zaradi tega ga jaz sprašujem vprašanja, ki so javno izpostavljena, in ga bom v nadaljevanju še kakšno vprašanje vprašal, ki je bilo tudi javno izpostavljeno, pa nanj nismo dobili odgovora. Tako vas prosim, ne posegati po teh mehanizmih, ki kličejo po nekih drugih časih. Seveda pa je stvar gospoda Kumra, da odgovori ali pa ne odgovori na katerokoli vprašanje, to je njegova suverena in svobodna pravica. Mimogrede, lahko bi gospod Kumer danes govoril bla bla bla celo zaslišanje, pa bi dobil enako število glasov na koncu, kot jih bo dobil, glede na to, da suvereno in, bi rekel, strokovno predstavlja resor.

Hvala.