26. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

8. 3. 2024

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni! Začenjam 26. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Milan Jakopovič iz Poslanske skupine Levica. Kot nadomestni člani s pooblastili na seji sodelujejo: poslanec mag. Darko Krajnc nadomešča poslanca Jurija Lepa iz Poslanske skupine Svoboda, mag. Janez Žakelj nadomešča gospoda Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nova Slovenija in gospod Zoran Mojškerc nadomešča gospo poslanko Suzano Lep Šimenko iz Poslanske skupine SDS. Preden nadaljujemo bi želela pozdraviti novega podpredsednika, gospoda Uroša Brežana, ki mu želim uspešno in prijetno delo v našem odboru.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU INVESTICIJ, SKRAJŠANI POSTOPEK (EPA 1353-IX).

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij je na 75. seji, 1. 3. 2024, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi zahtevo za sklic nujne seje Odbora za gospodarstvo, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 3. 2024 in pojasnilo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 3. 2024.

Rok za vložitev amandmajev je potekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj tudi zaključen. Amandmaje k predlogu zakona so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k 1., 2. in 3. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejanu Židanu za dopolnilno obrazložitev k predlogu. Izvolite.

mag. Dejan Židan

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

S tem zakonom smo nazadnje skupaj sedeli malo pred polovico prejšnjega leta. Takrat, se spominjate, smo v zakon prenesli stalno obliko kontrole tujih investicij v Sloveniji. Ker do takrat je veljala začasna, preko PKP vzpostavljena, se je pa ravno v tistem času, ko je bil zakon sprejeman v našem parlamentu, istočasno spreminjala in potem tudi spremenila uredba, ki jo imenujejo uredba GB oziroma Uredba o splošnih skupinskih izjemah, torej uredba, ki določa v resnici pogoje za državno pomoč pri subvencioniranju investicij v Evropski uniji. In mi smo takoj pristopili k spremembi zakona. Ta sprememba zakona, ki je sedaj pred vami, je samo uskladitev s spremenjeno uredbo, ni drugih novosti. Zakaj? Bilo je kar nekaj pobud s strani gospodarstva, strokovnih služb, gospodarskih združenj in smo se z njimi dogovorili, da ko bo ta, kot mi to imenujemo, tehnična sprememba, ker gre za uskladitev z novim pravnim redom Evropske unije, sprejeta, da takoj pričnemo pa v bistvu širšo razpravo o zakonu, ker bodo pač obravnavani drugi interesi, legitimni interesi gospodarskih združenj in tudi drugih skupnosti in potem bomo prišli z neko večjo spremembo, ko bo usklajeno z njimi, tudi pred vas.

Ta zakon, ki je pred vami, je osnova za subvencioniranje, ki ga država vrši pri investicijah. Mogoče samo kot informacija, od vključno leta 2019 je preko tega zakona bilo podprtih projektov v skupni vrednosti 500 milijonov evrov, od tega je bilo državnih spodbud 100 milijonov, od tega je bilo nekaj čez polovico slovenskih investicij, ostalo tuje investicije in od tega dve tretjini investicij v predelovalno dejavnost. Relativno velik razpis na podlagi tega zakona je bil objavljen leta 2022 preko agencije Spirit, in sicer razpis v vrednosti 95 milijonov, kot finančni vir pa se je uporabil takrat Načrt za okrevanje in odpornost in v okviru tistega razpisa se podpira 52 investicijskih projektov. Informiram pa vas, da ko bo ta zakon sprejet, verjetno bo v drugi polovici tega leta, bomo pa šli v nov ponovni razpis preko Spirita za subvencioniranje investicij v državi.

Kaj je tisto, kar je ključna sprememba v predlagani spremembi zakona, ki je pred vami? Kot prvo, dograjujemo nekatere definicije, tako da so sedaj v celoti usklajene z uredbo. Kot drugo, še enkrat poudarjam, mi enostavno prenašamo uredbo v slovenski pravni red, dajemo možnost, da lahko gospodarske družbe še preden odpro svojo gospodarsko družbo ali podružnico v Sloveniji, zaprosijo za sofinanciranje. Seveda pa sofinanciranje lahko se izvede šele takrat, ko je gospodarska družba ali podružnica v naši državi potem ustanovljena in odprta. Kot drugo, uveljavljamo eno pravilo, in to je pravilo, da od začetka investicije do konca investicije lahko mine maksimalno tri leta, omogočamo pa na primer izjeme v primeru višje sile, epidemije, naravne nesreče in podobno. Torej, ni razloga na strani investitorja, ampak razloga, ki je v bistvu bil v tistem trenutku nepredstavljiv in se ga ni dalo napovedati. V skladu s spremenjeno uredbo dodajamo nove dejavnosti, ki se jih ne sme subvencionirati pri investicijah, in to je sektor lignit in sektor širokopasovne povezave. Tudi v tem trenutku ni dovoljeno subvencionirati proizvodnjo in distribucijo energije, do sedaj, kot novo pa se dodaja tudi prepoved dodeljevanja spodbud za shranjevanje in prenos energije. Hkrati pa sprememba evropskega pravnega reda črta iz prepovedi dejavnost ladjedelništva in industrije sintetičnih vlaken. Prav tako na podlagi spremembe uredbe po novem ni več dovoljeno dajati spodbude za projekte operativnih skupin Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Prav tako v zakonu jasno piše, kar je tudi prenos uredbe, da spodbude niso dovoljene za ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah kot priloga.

Želel bi povedati, da ko bo Državni zbor sprejel to spremembo zakona, bomo mi takoj dali v končno sprejemanje na Vlado dve uredbi, ki v bistvu še tehnična pravila dokončno uveljavljajo. Ena od teh uredb je že v javni razpravi, te dni bomo dali še drugo v javno razpravo, tako da bodo gradiva pripravljena. Takrat ko bo zakon sprejet, ko bo veljal in bodo tudi obe uredbi sprejeti in objavljeni, bomo lahko ponovno dajali spodbude po tem Zakonu o spodbujanju investicij.

Dovolite, da se zahvalim predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Dobili smo vaše mnenje. Na podlagi tega smo pripravili amandmaje. Dva, kolikor razumem, sta dosti nomotehnična, pri tretjem pa tudi uveljavljamo, kar je bilo tudi sedaj vmes predmet pogovora z Evropsko komisijo, možnost višje sile pri obdobju treh let. Kolikor sem razumel, so amandmaji pa tudi usklajeni med nami. Hvala za besedo.

Hvala lepa za dopolnilno obrazložitev.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe za obrazložitev pisnega mnenja. Gospa Helena Rus, izvolite, beseda je vaša.

Helena Rus

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo imeli pripombe k posameznim členom, nekatere naše pripombe so upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, kot je že povedal državni sekretar, ne glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s 3. alinejo 128. člena poslovnika glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. In sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta, pregleda oziroma vložitvenega dokumenta, amandmajev. In sedaj dajem v razpravo 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Gospod Franc Rosec, izvolite, beseda je vaša.

, predsednica za besedo. Zdaj, ne bom ravno toliko razpravljal o tem amandmaju, ker mislim, da so ti amandmaji bolj kot ne usklajeni z ZPS. imam pa bolj kot ne neka dva vprašanja bi izpostavil zdaj noter. Za subvencije se črta, bi rekel pridobivanje lignita. kaj pa za hčerinske firme, ki so v sklopu, bi rekel, premogovnika, Vemo, da govorimo o premogovniku, ker rudnik lignita je samo v Velenju, Kaj pa za ti dve hčerinski firmi, ki pa se dejansko ne opravljata, bi rekel, proizvodnjo lignita, ampak imata drugo dejavnost? Ali sta tudi ti dve podjetji OZIROMA ta dva podjetja izključena iz teh subvencij ali ne?

In potem imam še eno vprašanje glede teh širokopasovnih omrežij. Tam imamo notri 52. člen, ki to že opredeljuje, pomoč, da to se tudi ne izključuje. To je mogoče eno vprašanje. In pa, okej, tu vemo, da nam nekje zvezde kažejo slabšo gospodarsko rast, ali bomo res s temi ukrepi kaj dejansko to pripomogli še k večjemu padcu ali bomo ali bi bilo mogoče smotrno razmisliti, da bi mogoče subvencijami malo tudi pospešili našo gospodarsko rast, ker vemo na koncu koncev, da mi živimo od gospodarstva, ne od mešane megle? Hvala.

Hvala lepa. Naslednji se je k besedi prijavil gospod Janez Žakelj, izvolite beseda je vaša.

Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovani prisotni, jaz imam tukaj eno vprašanje. V bistvu najprej lahko povem, da podpiramo debirokratizacijo tudi investicij in spodbujanje investicij tudi tujih podružnic glede zakona, tukaj je jasno, da po novem niso več dovoljene spodbude za projekte partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. V prejšnjih verzijah uredbe je bilo to jasno, tukaj pa se postavlja vprašanje ali je tudi v spremembi z dne 23. 6. 2023. Res, da so inovacije v tej uredbi izključene iz možnosti dodelitve spodbude. In katera določba to ureja? To bi prosil, če se pojasni.

Hvala lepa. Želi še mogoče kdo besedo? Ja, gospod Rado Gladek, izvolite, beseda je vaša.

): Ja, hvala lepa za besedo. Državni sekretar z ekipo, prav lepo pozdravljeni! No, saj tudi moje vprašanje bo v bistvu se nadaljevalo oziroma bo zelo podobno, kot je kolega Rosec, bi rekel, že izpostavil. Zdaj, prvo vprašanje je mogoče samo, kar se tiče same uredbe. Zdaj, kot vemo gre za možnost investiranja tujih podjetij v trenutku, ko to podjetje pri nas še nima, bom rekel ,pravnega subjekta ustanovljenega. Pa me vseeno zanima tukaj, ko gledam to uredbo piše, kar se tiče, se pravi podlaga za to naj bi bil investicijski program, ki naj bi jasno določal, kakšni so nameni, bom rekel, te investicije v Sloveniji, ampak v uredbi, ko berem se ta investicijski program ocenjuje oziroma ga pregleduje samo investitor sam kot tak. Se pravi, tudi investitor ocenjuje, ali je ta, ki mu ga je pripravil, primeren za to. Se pravi, nimamo pa, vsaj kolikor jaz razumem z naše strani bi rekel, nekega orodja, da bi tudi mi primernost tega, mislim ni to določeno v tej uredbi, da naj bi ta investicijski program tudi mi lahko ocenjevali.

Druga stvar, ki je, me pa tako malo čudi, ti dve omejitvi, kar se tiče možnosti investiranja. To je sektor širokopasovnih povezav. Kot vemo v Sloveniji še vedno oziroma če drugače obrnem širokopasovne povezave so nek steber nekega razvoja v prihodnosti. Praktično vsak dan beremo, kako se naj bi večino te digitalizacije ravno dogajalo oziroma ravno naj bi bile te širokopasovne povezave nek steber tega. Mi zdaj te investicije omejujemo, drugo je pa dejavnost in shranjevanje ter prenos energije. Veliko govorimo o tem zelenem prehodu, veliko, veliko govorimo, da je treba razvoj peljati ravno v shranjevanje energije, zato ker omrežje kot tako je po eni strani prešibko, da bi vso to, ta prenos energije iz teh obnovljivih virov pač prenašalo. Govorimo o neki samozadostnosti. Tako da me malo čudi, zakaj sta ti dve, ta dva elementa umaknjena iz tega. Pustimo zdaj, kaj uredba pravi, ampak iz slovenske perspektive to, to je po moje za našo, za nas, za naš primer, oz. za primer Slovenije malo problematično. Hvala.