Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 68. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku naj povem, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolegico mag. Almo Intihar nadomešča kolega Bojan Čebela, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in pa seveda Državnega sveta. Vse navzoče kolegice in kolege lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2013/11 IN O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU POTROŠNIŠKIH SPOROV TER DIREKTIV 2015/2302 IN 2019/2161 TER 2020/1828.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 22. februarja 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo v Državnem zboru imamo danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru, in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu; slednji ga je obravnaval na 25. nujni seji, 29. februarja 2024 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli na začetku.

Zdaj pa prosim mag. Dejana Židana, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni, lep pozdrav!

Pred nekaj tedni smo se tukaj pogovarjali o Uredbi o spletnem reševanju sporov, torej o ukinitvi tega mehanizma, ki se ga nihče ne poslužuje. Takrat sem tudi napovedal, da se bomo zelo hitro srečali s predlogom spremembe direktive, ki govori o alternativnem reševanju potrošniških sporov, gre za eno direktivo, ki je stara 11 let. Komisija, Evropska komisija je oktobra lansko leto predlagala nekatere spremembe in s predlogom teh sprememb sem danes pred vami.

Kaj je tisto, kar se predlaga novega? Pri tem bi želel povedati naslednje. Alternativno reševanje potrošniških sporov se v resnici najbolj uporablja za manjše spore, takrat ko je vrednost nakupa recimo takšna, da enostavno je premajhna, da bi potrošnik svojo pravico iskal preko sodišča in angažiral sredstva tudi za potrošnike, je ta oblika ali brezplačna ali pa minimalno plačilo, to uporabljajo, to uporabljajo vse države, v tem trenutku uporablja tudi Slovenija. Mi imamo koncesijo, ima za alternativno reševanje sporov 12 organizacij trenutno v Sloveniji. Ne gre na breme proračuna, ne gre na breme potrošnika, gre na breme trgovca. V Sloveniji sicer ta oblika ni zelo pogosta, recimo na leto imamo do 300 primerov alternativnega reševanja potrošniških sporov. Učinkovitost je približno tretjinska, torej, če jih imamo 300, se kakšnih sto tudi reši, tako kot je potrebno v tej alternativi. fazi. Kaj je tisto, kar se sedaj, kar komisija predlaga, da se spremeni. Prvo kar je pomembno je, da predlaga, da se ta metoda uporablja tudi na področju digitalne trgovine, ki je vedno bolj prisotna. To je povsem sprejemljivo. Vse države to v celoti podpiramo. Predlaga tudi, da je obveznost trgovca, da v roku 20 dni odgovori na pobudo za alternativno reševanje sporov. S tem se rešuje ena zadeva, ki v tem trenutku predstavlja coklo, da recimo organizacija za alternativno predlaga, zahteva tovrstno obliko in če ni odziva trgovcev v resnici proces lahko tudi obstoji. Potem predlaga komisija še nekaj in to je, da alternativno reševanje sporov ne velja samo za pogodbena razmerja, ampak tudi za nepogodbena in predpogodbene pravice. V tem trenutku ni natančno obrazložila, kaj s tem misli, zato države seveda vsako pravico potrošnika podpiramo. Na tej točki želimo od komisije, da svoje stališče pojasni bolj, tako da bomo tudi vedeli, kako ga v praksi izpeljati. Še eno koristno zadevo predlog spremembe prinaša in to je, da lahko to metodo uporabijo tudi, kadar gre za spor med potrošnikom v Evropski uniji in trgovcem izven Evropske unije, če se seveda oba strinjata. Kje se takrat alternativno reševanje sporov izvaja? Tam, kjer je sedež potrošnika. Mi predlagamo temu odboru, da podpre splošno soglasje za nadaljnja pogajanja, operativne rešitve pa bomo še večkrat verjetno se pogovarjali na tem odboru. Trenutna časovnica je nekje takšna. Želja je, da se na ravni organov Evropske unije med državami članicami stališče uskladi nekje do aprila, mogoče do maja, in da se sprejme splošni pristop. Vsi se pa zavedamo, da pogajanja in usklajevanja z Evropskim parlamentom se bodo lahko začela šele takrat, ko bo nova sestava Evropskega parlamenta znana. Ko bo nekoč direktiva, sprememba sprejeta jo mi moramo seveda implementirati v naš pravni red, to je Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov. Običajno za takšne spremembe imamo države na razpolago dve leti, da implementiramo. Hvala.

Najlepša hvala gospodu Židanu. Preden nadaljujem sejo, naj povem, da imam še eno pooblastilo. Kolega Lenarta Žavbija nadomešča kolega Tine Novak, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Naj povem, da je na 31. seji, 5. marca 2024, predlog stališča obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli.

Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki. Sedaj prosim člana komisije, gospoda Gregorja Koreneta, gospod Korene izvolite beseda je vaša.

Hvala lepa gospod predsednik. Lepo pozdravljeni vsi prisotni. Kot rečeno, na 31. redni seji Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, je bil predlog stališča obravnavan. Po predstavitvi s strani predstavnice ministrstva, se je komisija strinjala, da Evropska unija potrebuje prenovljeno zakonodajo za alternativno reševanje potrošniških sporov, ki bo poenostavljena in prilagojena zahtevam digitalnih trgov. Ob tem pa je pomembno še, da se s predlaganimi ukrepi ne zmanjšuje raven varstva potrošnikov, in da se spodbuja njihova ozaveščenost do uporabe postopkov izvensodnega reševanja potrošniških sporov na spletnih trgih. V razpravi je nato komisija podprla cilje, ki jih zasleduje predlog direktive in kot pomemben vir za dostop do informacij predlagala za postopke izvensodnega reševanja potrošniških sporov na spletnih trgih izpostavila in predlagala tudi delovanje informiranja in storitev pomoči preko Digi info točk, ki so nedavno bile zagnane v Sloveniji. V povezavi z vsem povedanim je nato komisija soglasno podprla predlog mnenja. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospodu Gregorju Korenetu iz Državnega sveta.

Tako, spoštovani kolegi, odpiram sedaj razpravo pri tej točki. Vidim, da ni razprave. Mislim, da je državni sekretar kar dobro obrazložil. Pomembno je tudi, da slovenska javnost in slovenski potrošniki se zavedajo svojih pravic, predvsem kot je danes bilo povedano večkrat ali pa se ne poslužujejo torej možnosti alternativnega reševanja sporov preko koncesionarjev v Sloveniji. Mislim, da je krepitev potrošniških pravic v Evropi preko novih in novih prodajnih kanalov predvsem sedaj preko nakupa prodaje internetov marsikdaj, da je to tisto kar ljudem moramo nekaj tudi na tem odboru odpirati oči zato, da se zavedajo teh pravic, ki jih imajo kot evropski potrošniki in vidim, da je pri teh krepitev pravic kar nekaj, lahko bi rekel, neko soglasje, kot vidim, niti ni neke razprave, da je to samoumevno, zato verjamem, da bo v času nastajanja te direktive, nove direktive, seveda vam želim obilo uspeha, pa da, kot potrošnike, da nas res varujete.

Gospod državni sekretar, jaz se vam zahvaljujem danes, razen če še imate kakršnokoli besedo, vem, da ste še kar zelo zasedeni. Najlepša hvala.

Preden bomo začeli z glasovanjem, pa vam naj povem, da imamo danes pa dejanski problem s serverjem, ali je prišel do kozmičnega dežja končno ali ne vem, ampak dejansko imamo resne težave, žal jih službe Državnega zbora niso mogle odpraviti v zelo kratkem času, tako da bomo mogli glasovati danes ročno. Torej iz digitalne oblike prehajamo v manualno. Tako da sedaj bomo začeli, kolega sekretar, in pa ostali bodo pri tem pomagali, šteli bodo glasove.

Ker je tudi predlog stališča daljši, če se strinjate, ga ne bi bral v celoti, tako da dajem na glasovanje sam predlog stališča, kot je bil objavljen na peti strani gradiva, ki ste ga tako tudi prejeli.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da smo to stališče manualno ročno tudi sprejeli, tako da se vam zahvaljujem.

S tem končujem tudi 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV, ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNA POLITIKA, KI BO V BRUSLJU 11. IN 12. MARCA 2024.

Gradivo k 2. in 3. točki smo prejeli od Vlade 7. marca 2024, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado, torej v zadevah Evropske unije. Pri tej točki imamo tu danes gosta, gospoda državnega sekretarja z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Igorja Feketija.

Sedaj pa vas prosim, da nam predstavite samo izhodišče za zasedanje sveta.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni vsi skupaj!

Torej, kot smo slišali, bo 11. in 12. marca v Bruslju potekalo zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov ki ga sestavljajo ministrice in ministri, pristojni za zaposlovanje in socialno politiko. V zakonodajnem delu je mogoče najbolj bistven del dnevnega reda tokratnega zasedanja razprava o predlogu direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. Cilj je, da se ta direktiva potrdi. O tem bo že danes na zasedanju Coreper I. tekla beseda in če bo tam potrjena, se ta celo, ta točka premakne pod razno. Sicer pa, kot rečeno, v zakonodajnem delu.

Bistven namen predloga direktive je zagotoviti, da se tistim osebam, ki opravljajo delo preko digitalnih platform, pri nas jih največkrat vidimo recimo kot dostavljavce hrane, malo manj pa tudi kot čistilce preko platformnih ponudnikov storitev, da se tem osebam dodeli delovno pravni status, ki v bistvu ustreza dejanski ureditvi njihovega dela. Besedilo pa uvaja tudi prva pravila Evropske unije o algoritemskem upravljanju in uporabi umetne inteligence na delovnem mestu. Gre za to, da pogosto ti delavci niso najbolj seznanjeni, kako je sploh njihovo plačilo odmerjeno, glede na to, da to plačilo določi algoritem skozi aplikacijo, ki jo uporabljajo in do vsebine, načina delovanja tega algoritma in samega načina izračuna, nimajo v resnici dostopa. V okviru nezakonodajnih aktivnosti na tem svetu, bodo pa ministrice in ministri opravili orientacijsko razpravo na temo izvajanja evropskega stebra socialnih pravic, v okviru evropskega semestra 2024 in prihodnje socialne agenda. Pod točko v evropskem semestru bo Svet odobril sklepe Sveta o letnem pregledu trajnostne rasti in pa skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2024, ki ga bodo tudi sprejeli.

V nadaljevanju bodo odobrili mnenje Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito, torej EMKO in SPC, glede prihodnjih prednostnih politik Evropske unije, v zvezi z evropskim stebrom socialnih pravic. Ena ključnih točk tu bo pregled izvajanja jamstva za mlade, ki ga je že pred tem opravil odbor EMCO. Naslednji dan zjutraj bo najprej beseda na delovnem zajtrku tekla o zmanjševanju deleža plač v BDP oz. celotnem proizvodu in vlogi usklajevanja plač in kolektivnih pogajanj pri tem. Tu se pojavljajo pomisleki glede pravičnosti in neenakosti. Z uvedbo tehnologij umetne inteligence itn. se delež, delež celotnega proizvoda, ki se namenja plačam, postopoma znižuje in to odpira določene skrbi za prihodnost. Točka razno bo prej, precej obsežna. Tu sem že predstavil pobudo uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide, evropske parkirne kartice za invalide, tudi ta pobuda se premika. Ponovno bodo govorili o reviziji uredb, o koordinaciji sistemov socialne varnosti, o uredbi o vzpostavitvi nabora talentov EU in pa o reviziji direktive o Evropskem svetu delavcev. Posebnost tega zasedanja je, da bodo drugi dan ministri za delo in socialne zadeve se pridružili ministrom za finance in bodo skupaj z njim opravili razpravo o pobudi o socialnih investicijah oz. socialnih naložbah. Če bi vas več zanimalo o tem, sem na voljo za podrobnosti, sicer pa verjamem, da bo nekaj o tem povedala tudi kolegica z Ministrstva za finance.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Feketija.

Tako, sedaj bomo odprli razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Mag. Gregorič se je prijavil. Še želi kdo? Mag. Gregorič, izvolite.

Hvala lepa.

Gospod Feketija, lahko samo eno stvar pojasnite? Rekli ste, da paše v to noter, na te platforme trgovanje preko platform oz. da pridejo tja dostavljavci hrane. A pride tudi ta kvazi taksi Uber, ali je, to tudi paše pod to? / oglašanje iz dvorane/ Aha. In kakšna bo zdaj glavna sprememba?

Izvolite, prosim za odgovor.

Torej tista, v osnovnem besedilu direktive je bila predlagana pravna domneva o obstoju delovnega razmerja, kar v resnici pomeni obratno, obratno dokazno breme - domneva je, da ti ljudje, ki delajo preko platform, da so zaposleni in da je na upravljavcu platforme breme, da dokaže, da niso. Zdaj je obratno in je praktično nemogoče dokazati, da obstaja tam dejansko delovno razmerje. Zaradi nasprotovanja nekaterih držav članic je to besedilo v precejšnji meri razvodeneno, ampak Slovenija meni, da tudi v svoji ohlapnejši obliki lahko predstavlja nek napredek, torej boljše, bolje, da se sprejme v neki ohlapnejši obliki kot da sploh ne. In druga stvar, ki sem jo omenil, da pravila v zvezi z uporablja uporabo algoritmov in umetne inteligence v aplikacijah, ki določajo plačilo teh delavcev, tako kot sem prej rekel, delavcem ni dostopen način, kako jim je izračunana plača oz. plačilo za njihovo delo. Vsaj ta del, če bi bil sprejet, bi že bili zadovoljni. Jasno, pravna domneva obstoja delovnega razmerja bi bila pa toliko večji napredek pri urejanju njihovega položaja dela, gre pa ja za pri nas Wolt, Glovo nekatere čistilne servise, ki delujejo na ta način. Uber sicer pri nas še ni prisoten, ampak vidimo pa recimo podobno prakso pri taksistih in še marsikje. Torej skrb je tudi v tem, da se takšen način dela brez ustreznih pravic delavcev tudi širi. Opravili smo tudi obsežno raziskavo oz. prosili smo zunanje izvajalce, da jo opravijo, o položaju teh ljudi, ki delajo preko platform. In ugotovili, da po eni strani jim to delo ustreza, ker vsi menijo, da je začasne narave - čeprav v resnici ni, povprečno trajanje tega dela je lahko tudi več let - in da se začnejo teh omejitev zavedati šele, ko recimo prvič doživijo neko nesrečo in niso upravičeni do nobenih pravic, ki bi jih sicer bili, če bi bili v dejanskem delovnem razmerju. Takrat se tudi stališče teh samih delavcev in njihov odnos do načina, na katerega delajo, bistveno spremeni.