Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, vsi vabljeni na današnji seji odbora, lep pozdrav. Torej pričenjamo 32. nujno sejo odbora Državnega zbora za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne moreta udeležiti dva poslanca, in sicer poslanec Jožef Jelen in pa poslanec Felice Žiža. Istočasno pa vas obveščam, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednja dva poslanca, in sicer poslanka Tamara Vonta, ki nadomešča mag. Miroslava Gregoriča in poslanec Bojan Čebela, ki nadomešča poslanca Roberta Janeva.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje dne 5. marca 2024 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer z naslednjim predlogom dnevnega reda: 1. točka - Prvo mesto Slovenije po presežni umrljivosti v Evropski uniji. Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 28. februar 2024 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom kot je bil predlagan, je torej predlagan tak dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej kar na 1. TOČKO DANAŠNJEGA DNEVNEGA REDA Z 1 TOČKO, KI SE GLASI PRVO MESTO SLOVENIJE PO PRESEŽNI UMRLJIVOSTI V EVROPSKI UNIJI.

K tej točki so bili vabljeni predlagatelji zahteve Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja poslanka Alenka Jeraj, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, ki se je opravičil, dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje in predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodatno se je na sejo povabilo dr. Jožeta Sambta z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

In sedaj dajem kar besedo predlagatelju zahteve, torej poslanki Alenki Jeraj, ki bo v imenu Poslanske skupine SDS predstavila zahtevo za sklic. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Slovenija je po starosti prebivalstva glede na povprečno starost prebivalstva ena izmed najstarejših držav na svetu. Nedavni podatki razkrivajo, da se Slovenija sooča s pravo demografsko katastrofo, saj se na lestvici s povprečno starostjo uvršča v sam vrh. Japonska je na lestvici, prednjači s povprečno starostjo 48,6 let, sledita ji Nemčija s povprečno starostjo 47,8 let in Italija s povprečno starostjo 46,5 let, Slovenija pa se uvršča na četrto mesto s povprečno starostjo 44,9 let. Menimo, da je čas, da se aktualna in tudi vse naslednje vlade demografijo postavijo visoko ali kar najvišje na lestvico prioritet. Namreč negativna demografska slika terja široke in usklajene ukrepe na različnih področjih naše družbe od gospodarstva, šolstva, sociale in družine pa do zdravstva. Zadnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je ustanovila Urad za demografijo, ki se je primarno ukvarjal tudi s perečim problemom staranja prebivalstva. Kljub opozorilom Evropske komisije, da se mora Slovenija takoj in učinkovito soočiti s tem problemom, ga je sedanja Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba ukinila. Verjetno ste po dveh letih že tudi sami v Vladi ugotovili oz. v koaliciji, da je to problem, ki ga bo, če uporabim vaše besede, treba nasloviti; ampak dovolj heca, pojdimo k resnim stvarem. Gre za problem, ki ga bomo morali začeti reševati takoj oziroma s tem že zamujamo. V naše gradivo smo zapisali tudi nekaj informacij oziroma podatkov o tem, da je Slovenija prednjači tudi v številu samomorov. V zadnjem času smo spremljali predvsem samomore, tudi med mladoletniki. Kar nekaj smo sicer na tem področju naredili, tako da se količnik nekoliko umirja ali pa pada celo, vendar so številke še vedno visoke in smo ves čas krepko nad evropskim povprečjem. V začetku pandemije Covid-19 so na Eurostatu pričeli z merjenjem presežne umrljivosti. Slednja predstavlja število smrti zaradi vseh vzrokov, izmerjenih v določenem obdobju nad tistim številom, ki je bil definiran v izhodiščnem obdobju. V tem primeru so kot izhodišče postavili povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec v obdobju med leti 2016 in 2019, torej obdobje, ki ga ni prizadela pandemija Covid. Višja kot je vrednost, večje je število dodatnih smrti v primerjavi z izhodiščem, negativni indikator pa pomeni, da je bilo v posameznem mesecu manj umrlih v primerjavi z izhodiščnim obdobjem. Maja 2023, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila konec izrednih razmer zaradi Covida, je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 3,6 %. 15. februarja 2024 pa je Eurostat objavil zadnji podatek glede presežne umrljivosti v državah članicah Evropske unije, in sicer za mesec december 2023, takrat je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 9,5 %, kar je več kot mesec prej, saj je bila novembra 2023 8,5 odstotna. Ob zadnjih podatkih in tudi glede na ta graf, ki smo ga priložili v gradivu, bi morali v Sloveniji zazvoniti vsi alarmi ali se prižgati vse rdeče luči, kajti graf je pokazal, da se je decembra 2023 presežna umrljivost po državah članicah močno razlikovala, da dve članici nista beležili presežne umrljivosti, to sta Romunija in Bolgarija, med preostalimi 25 državami članicami, ki pa so zabeležile presežne smrti, pa je bila Slovenija na prvem mestu in visoko nad evropskim povprečjem. Najvišjo presežno umrljivost v decembru so poleg Slovenije, ki je imela kar 21,3 odstotno, zabeležili še v Avstriji 20,7 % in Estoniji 20 %, sledijo Nemčija z 19,3, Danska 19, Nizozemska 18,5 in Slovaška 17,1.

Prav tako so zaskrbljujoči sicer tudi podatki glede presežne umrljivosti v Sloveniji za celotno leto 2023, kar 8 mesecev smo imeli presežno umrljivost nad povprečjem Evropske unije in sicer januarja 6,9 nato izrazito nad povprečjem maja 8,8, junija 11,2, julija 10,8 ter nato ponovno oktobra 8,9, novembra 14,3 in decembra 21,3 %. Vemo, da je slovensko javno zdravstvo na robu, praktično pred očmi nam razpada, po dveh letih ne moremo reči, da ne bi, da so odgovorne vse druge vlade, samo ta ne, ki že dve leti upravlja s tem in z Ministrstvom za zdravje.

Gledamo, ministrica je večkrat povedala, gledamo najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini te države. Ministrica večkrat pove, da mandata za pogajanja z zdravniki in zobozdravniki nima. Namesto pogovorov in da se stavka čim prej konča, Vlada predvsem spodbuja agresijo ali pa, ne vem, sovraštvo do zdravnikov z netočnimi podatki, velikokrat, in izjavami, da jim gre samo za plače, čeprav vemo, da že dolga leta opozarja na slabe pogoje dela.

Prejšnja vlada je kar nekaj storila na tem področju, zagotovila je evropska sredstva za okrevanje, sprejeli smo tudi zakon za investicije v zdravstvo, a je kar nekaj tega denarja izgubljenega zaradi neaktivnosti in zaradi nesposobnosti te Vlade, da izpeljete stvari, ki so že bile načrtovane in začete. Vemo, da stavka poteka zato, ker je Vlada obljubila, torej takrat še s prejšnjim ministrom in takratnim podpredsednikom Vlade Danijelom Bešičem Loredanom, ki je imel veliko podporo predsednika Vlade do takrat, ko se je odločil in ga, kot reče sam, vrgel čez ramo, skratka Vlada se je zavezala k ustanovitvi ločenega plačnega stebra za zdravstvo do 30. junija 2023 in to naj bi implementirali 1. januarja 2024. Seveda obljube do danes niso izpolnili in zato je logično, da je pač zdravnikom prekipelo oz. da so začeli stavko. Ob tem spremljamo tudi, kot sem rekla, zagotovili smo, sprejeli zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, znatna sredstva iz programa REACT. In namesto, da bi s tem nadaljevali, se časovnice spreminjajo in zamikajo in ustavljajo načrtovani projekti. Na televiziji gledamo potem soočenja, ko obnova UKC zaradi neodzivnosti ministrstva stoji ali pa se stvari zavlačujejo in vlečejo, namesto da bi se inten..., pospešile, ker vemo, da pač vse te kapacitete dodatne potrebujemo. In prepričana sem, da nihče od vas doma tako ne gradi kot v teh primerih gradi država. Ob tem naj spomnim še, da je prejšnja Vlada sprejela zakon, torej prejšnja sestava parlamenta sprejela Zakon o javnem naročanju. Tudi tu smo prisluhnili zdravnikom, ki so opozarjali na to, da se preplačujejo materiali v javnem zdravstvu. Če ste včeraj gledali oddajo, zadnjič Tarčo ali pa včeraj na POP TV, ste tudi lahko videli, v javnih zavodih s koncesijo ali pa pri zasebnikih se nobena stvar ne preplačuje, v javnih zavodih pa smo temu stalno priča. In ko smo sprejeli kar nekaj ukrepov, da bi to preprečili, jih je nova Vlada, ste jih takoj ukinili in se vračamo spet na začetke namesto, da bi nekatere stvari že funkcionirale.

V Poslanski skupini SDS zato sprašujemo Nacionalni inštitut za javno zdravstvo, čemu pripisuje rezultate, o katerih sem govorila, kako se je Slovenija znašla na prvem mestu po presežnih smrtih v Evropski uniji. In v, predlagamo tudi dva sklepa in sicer, da se, da nam Ministrstvu za zdravje predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v Sloveniji v letu 2002. In drugi sklep, da predlagamo, da v roku treh mesecev predložite tudi ukrepe, s katerimi bomo v prihodnje preprečili visok odstotek presežne umrljivosti v Sloveniji. Toliko za začetek, potem pa še kaj v nadaljevanju.

Hvala.

Besedo sedaj dajem predstavniku Ministrstva za zdravje, državnemu sekretarju Denisu Kordežu. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, vsi prisotni.

Kar se tiče presežne umrljivosti, se bomo danes malo bolj podrobno seznanili s spremljanjem te umrljivosti, presežne umrljivosti v Sloveniji in pa predvsem osvetlili razloge za stanje na tem področju. Presežna umrljivost je specifičen kazalnik, ki za določeno obdobje primerja dejansko število vseh smrti s pričakovanim številom vseh smrti, ne glede na vzrok smrti. Odraža celovit vpliv različnih dejavnikov, ki so povezani z umrljivostjo. Ker je tema kompleksna in zahteva poglobljeno strokovno razumevanje področja, so z nami strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bodo podrobneje pojasnili tudi razloge za pojav presežne umrljivosti. Dovolite mi, da povzamem te glavne razloge, ki so prispevali k presežni umrljivosti zabeleženi konec lanskega leta. In sicer v jesensko-zimskih mesecih presežni umrljivosti prispeva sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal, ki je bila po nekaj letih ponovno bolj intenzivna. Dodatno je z nami še vedno okužba s SARS-CoV-2, ki je ostal z nami in najbolj ogroža prav starostnike in kronične bolnike. Prav tako k presežni umrljivosti lahko prispevajo dolgoročne posledice epidemije, na primer zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z uradnimi podatki o vzrokih smrti za leto 2023 še ne razpolagamo, zato v tem trenutku še ne moremo zanesljivo opredeliti v kolikšni meri je umrljivost zaradi covida 19 ali kakšnih drugih vzrokov prispevala k presežni umrljivosti v decembru 2023. V zvezi z objavo Eurostata, kjer smo se znašli na prvem mestu po presežni umrljivosti, je potrebno povedati, da je Eurostat presežno umrljivost izrazil kot odstotek presežka smrti decembra 2023 v Sloveniji, v primerjavi z mesečnim povprečjem smrti v Sloveniji v vseh mesecih v letih od 2016 do 2019. Umrljivost je bila v decembru 2023, zaradi sezone akutnih okužb dihal pričakovano večja kot je povprečje v vseh mesecih. Primerjava med državami prav tako ne upošteva sprememb v velikosti prebivalstva in v njegovi starostni strukturi v obdobju od 2016 do 2019, kar bi lahko tudi vplivalo na rezultat, prav tako pa na različne sezonskosti v različnih državah. V projektu EuroMOMO, ki je okrajšava za projekt z imenom European Monitoring of excess mortality for public healt actions, v katerem Slovenija sodeluje, smo v decembru 2023 opazili manjši presežek umrljivosti, predvsem v starostnih skupinah nad 65 let. Ta presežek je bil manjši od presežka v enakem obdobju leta 2022, a večji od vrednosti presežne umrljivosti v enakem obdobju v predpandemskih letih, torej 2016, 2019. Slovenija v tem projektu in v tem obdobju ne izstopa izrazito od ostalih držav, vendar je primerljivost med državami tudi v tem sistemu omejena, saj ne upošteva razlik v velikosti in strukturi prebivalstva med državami. Ne glede na povedano, pa na porast števila umrlih oseb v Sloveniji gotovo najbolj vpliva staranje prebivalstva, saj se je število prebivalcev v starosti nad 85 let v zadnjih desetih letih povečalo skoraj za polovico, pri čemer se delež umrlih prebivalcev nad 85 let z leti ne spreminja. Vsako leto namreč umre približno 15 % te starostne skupine. Kolegi iz Nacionalnega inštituta bodo podrobneje osvetlili številke umrlih v zadnjih 20. letih. Analiza vzrokov smrti v letih pred 2020 pa kaže, da v mesecih, ko opažamo največjo presežno umrljivost, gre le ta na račun smrti zaradi srčno-žilnih in respiratornih obolenj, ki kronična stanja poslabšajo. Zdaj, porast umrljivosti v teh jesensko-zimskih mesecih je v Sloveniji nekako pričakovan. Decembra 2023 je precej manjši od presežka zabeleženega v decembru v pandemskih letih, torej 2020, 2021 in 2022, verjetni vzroki za lanski presežek pa so najverjetneje gripa in ostale respiratorne okužbe in pa tudi delež covida 19, pa seveda tudi srčno-žilne bolezni in druge kronične bolezni. Ne moremo v celoti izključiti tudi možnih drugih vzrokov, vendar velikost njihovega vpliva v tem trenutku ne moremo natančno ovrednotiti, ker še ne razpolagamo z vsemi popolnimi uradnimi podatki. Glede na vse povedano je nujno, da v Sloveniji tudi v prihodnje okrepljeno vlagamo v preprečevanje bolezni, ki vključuje cepljenje, zgodnje odkrivanje bolezni ter v kakovostno oskrbo in izvajamo različne ukrepe, ki omogočajo zdravo in aktivno staranje. Toliko za enkrat pa, kot rečeno, podrobneje bo pa kolega iz Nacionalnega inštituta.

Hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo torej predstavniku Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gospodu Rade Pribaković Brinovec. Izvolite.

Ja, spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci! Hvala za besedo, hvala za povabilo. Tako kot sta predhodnika pred mano razložila, presežna umrljivost je razmerje med smrti, med smrtmi, med številom smrti v posameznem mesecu v primerjavi z referenčnim obdobjem, ki je bilo tudi omenjeno, pri čemer še dodatno pojasnjujemo, da je prag presežne umrljivosti presežen po metodologiji EuroMOMO z dvema, in je določen z dvema standardnima odklonoma od pričakovane srednje ravni. Kar se tiče razlogov oziroma vzrokov za presežno umrljivost pri nas smo na Nacionalnem inštitutu pri analizi vzrokov smrti pred letom 2020 ugotovili, da je seveda v mesecih, ko opažamo največjo presežno umrljivost, to pa so praviloma zimski meseci, gre ta oz. je takrat do leta 2020 le-ta šla na račun smrti zaradi srčno-žilnih in respiratornih bolezni, kot je bilo že omenjeno, pri čemer recimo podatki za mesece še pred letom 20020, to sta bila na primer februar in marec 2012 pa potem januar in februar 2017 pa marec 2018 in delno januar, februar 2019, ko so bile v Sloveniji zaznane epidemije respiratornih, različnih respiratornih okužb, v tem obdobju smo nekako 54 % smrti pripisali srčno-žilnim in respiratornim obolenjem, v letu 2019, ko je bil pač pojav te epidemije nižji, pa je bil delež teh smrti nekoliko nižji, okrog 42 %. V primerjavi z evropskimi državami nasploh velja, da imajo evropske države približno podoben vzorec kroženja respiratornih virusov v t. i. jesensko-zimski sezoni, se pa pojavnost in sama intenzivnost te sezone po državah tedensko razlikuje tako celokupno kot po posameznih povzročiteljih oz. posameznih virusih, kar je odvisno od izbruhov v posameznih državah in potem kroženju tudi med njimi. V trenutni, se pravi v zadnji sezoni, letošnji sezoni so se v Evropski uniji kazalniki pojavnosti covida-19 začeli povečevati zgodaj jeseni in dosegli vrh konec leta. Podoben, podobno je potekalo tudi v Sloveniji. Respiratorni sincisijski virus se je začel pojavljati jeseni, malo za začetkom covida-19 in je dosegel vrh konec leta v Evropski uniji, v Sloveniji pa v januarju. Gripa pa je vrh dosegla nekje konec januarja in v začetku februarja in tudi takrat povzročila kar večji odklon od pričakovane umrljivosti.

V nadaljevanju bi primerjali nekaj izbranih držav, ki sodelujejo v sistemu EuroMOMO, ki imajo podobno velikost populacije, ker pri manjših populacijah je pač večja variabilnost, povzroči različno število standardnih odklonov v primerjavi z državami z večjim številom prebivalcev. Skratka gledamo, primerjali smo države s podobno velikostjo, številom prebivalcev in tudi podobno starostno strukturo ter geografsko bližino, ker predpostavljamo, da virusi na določenem geografskem območju krožijo z neko podobno intenziteto. In torej, ne, Avstrija, primerjali smo Avstrijo in Madžarsko z deležem starejših okrog 20 % kar je malo manj kot v Sloveniji, kjer je delež starejših od 65 let 21,5 %. Podobne velikosti izmed sodelujočih držav v sistemu EuroMOMO so še Estonija z 1,3 milijona prebivalcev pa Danska in Finska in Estonija in Danska tukaj s podobnim deležem starejših od 65 let, Finska pa z večjim, na Finskem je ta delež 23,1 %. V zvezi s številom prebivalcev je pomembno omeniti, da je Slovenija med državami, tako kot je bilo omenjeno, v katerih se je delež starejših od 65 let v zadnjih desetih letih najbolj povečal, podobno kot na Finskem, kar je pomembno, ker EuroMOMO računa pričakovano raven umrljivosti na podatkih od leta 2016 dalje. Če bi na primer presežno umrljivost primerjali s kasnejšim obdobjem, recimo med 2016-2020 ali 2018-2022, pa ga zaradi covida težko, bi bile te presežne umrljivosti vendarle nižje prav zaradi tega procesa povečevanja števila starejših prebivalcev v Sloveniji. V decembru 2023, to je v obdobju med tednoma 48 in 52, so sočasno krožili vsi trije pomembnejši respiratorni patogeni, ki smo jih, ki sem jih že omenil, in je prišlo do povečanja umrljivosti nad mejo običajne variabilnosti, to je nad mejo dveh standardnih odklonov v vseh teh zgoraj omenjenih državah; to so bile, kot rečeno Avstrija, Madžarska, Estonija, Danska. Finska, seveda z izjemo Finske v tem smislu, da je bilo to povečanje tam že novembra. In ta presežek je v teh državah znašal nekje med dva in štiri standardne odklone. Na Danskem v določenih tednih tega obdobja tudi presegel pet standardnih odklonov in je bil najbolj opazen v vseh državah pri starejših od 65 let nakazan tudi pri mlajši skupini med 45 in 64 let, se je pa trajanje tega presežka zares razlikovalo, na primer v Estoniji le v 51. tednu, v drugih državah pa je bila nekako ta površina preseganja pod krivuljo v decembrskih mesecih primerljiva s Slovenijo. Tako kot sem omenil, pri nas je v letošnji sezoni gripe, v trenutni sezoni, bila največja umrljivost zabeležena v šestem tednu leta 2024, odstopanje do štiri standardne odklone, kar sovpada z vrhuncem sezone gripe. In podoben vzorec presežne umrljivosti smo opažali v prepandemskih časih sočasno s sezonami gripe, po navadi januarju, februarju, tako kot sem omenil prej.

Zakaj izpostavljamo starejše prebivalce? Zato, ker je vendarle za izpostaviti dejstvo, ki kar dobro pojasnjuje, ne v celoti, pa vendarle v pomembni meri celoletno presežno umrljivost v Sloveniji. Namreč, število umrlih prebivalcev v Sloveniji se povečuje že zadnjih 20 let. Leta 2004 je umrlo 18 tisoč 523 prebivalcev, leta 2014 19 tisoč 472, leta 2019, se pravi pred covidom, 20 tisoč 461 in število smrti v letu 2023 ocenjujemo približno 21 tisoč 500, ker pa uradnih podatkov še nimamo je to trenutno ocena. To število in naraščanje števila umrlih prebivalcev je pričakovano in zelo močno povezano s staranjem prebivalstva in z že omenjenimi dejstvi, ki jih je predstavil tudi državni sekretar.

Kot rečeno, če bi v Sloveniji število umrlih lahko primerjali z nekim kasnejšim obdobjem, bi bile te presežne umrljivosti nižje.

Tako da mogoče kot neke zaključke, pa tudi iztočnice na presežno umrljivost zagotovo vpliva dejstvo, da se prebivalstvo stara, da se povečuje število prebivalcev v najstarejših starostnih skupinah, da kot je bilo omenjeno, stopnja umrljivosti oziroma verjetnost smrti pri osebah, pri prebivalcih starejših od 85 let ostaja približno enaka, se je pa ta skupina v 13, 14 letih skoraj podvojila. In seveda, kroženje respiratornih virusov v zimskih mesecih, ki potem vpliva na umrljivost, seveda sovpada s prisotnostjo kroničnih bolezni. Toliko. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj smo končali s predstavitvijo vabljenih in sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Dajem besedo mag. Deanu Premiku.

Hvala lepa za besedo. Demografska slika v Sloveniji je dejansko slaba. To beleži cel civiliziran zahodni svet, kot mu pravimo po starem, Japonska, Južna Koreja. Slovenija je v EU na 8. mestu med najstarejšimi državami, kar je malo drugače, kakor predstavljajo predlagatelji, ki govorijo, da je na četrtem mestu na svetu. Žal je ta njihov podatek napačen. S tem 8. mestom pa se seveda ni za hvaliti. Dolgoživa družba je sicer privilegij razvitih držav. Ta privilegij moramo ohranjati, seveda pa moramo ohranjati tudi demografsko vzdržnost v naši državi.

Faktorji, ki vplivajo na demografijo in tudi konec koncev na stopnjo umrljivosti, tega skupaj, razen v izjemnih primerih ne moremo ločevati, so socialna politika, zdravstvena politika, zdravo okolje, stanovanjska politika, dostopnost in kakovost sistema vzgoje in izobraževanja in še bi lahko našteval. Zaradi tako kompleksne problematike problema demografije vsekakor ne moremo reševati parcialno, ali celo z nekimi političnimi kratkoročnimi akcijami kot je bila na primer tudi v gradivu predlagateljev omenjen ustanovitev Urada za demografijo v času Janševe vlade malo pred volitvami leta 2022. Tu je šlo namreč za klasično parkiranje političnih kadrov z ali blizu stranke SDS. V tej ekipi ni bilo niti enega strokovnjaka iz že omenjenih področij, ki so vezana na demografsko problematiko. Akcije, kot so na primer spodbujanje materinstva in očetovstva na podlagi domovinskih čustev s pamfleti, plakati in podobno, pa so preživete in vsekakor ne rešujejo ničesar. Definitivno pa ne naslavljajo nobenega izmed naštetih ključnih faktorjev, ki vplivajo na demografijo, vključno s poznim osamosvajanjem mladih, reševanje stanovanjskih vprašanj in podobno.

Kar pa se tiče naslova sklica današnje seje, gre za eno izmed statističnih postavk, ki jih najdemo na spletu na tisoče. Pa da ne bom napačno razumljen, problematiko je potrebno preučiti in najti vzroke in rešitve, ampak za to imamo stroko, to vsekakor ni in ne more biti politično vprašanje.

Ravno včeraj je bila na prvem programu Radia Slovenija odlična pogovorna oddaja na temo statistike in na temo demografije in lotili so se tudi tematike, kot jo obravnavamo danes. Prof. dr. Jože Samt s Katedre za matematiko, statistiko in operacijske raziskave, je odlično opisal problematiko spremljanja demografije in problematiko vprašanja statistike prekomernih smrti, ki jo danes obravnavamo. Glavno sporočilo pa je bilo, da je bila statistika postavljena za eno samo nalogo, in sicer spremljanje umrljivosti v času pandemije Covida-19, zdaj pa mu, kot statistiko, niso jasni parametri, smisel in zakaj se to spremlja še naprej. Nekaj o tem je govoril tudi državni sekretar. Predlagateljem predlagam, da si odgovor poslušajo, saj postreže s strokovnimi dejstvi o demografiji, o marljivosti, vzrokih, posledicah le tega ter vprašanje statistike. Torej prvi program Radia Slovenija, 11. 3. ob 11.30.

Pa da ne bom samo relativiziral situacije, grem malo na tabelo, ki jo danes obravnavamo. Torej mesečna presežna umrljivost v decembru 2023 glede na referenčno obdobje 2016 do 2019 od Eurostata. Ta tabela je namreč povod za to sejo. Slovenija je v EU prva z 21,3 %, sledijo Avstrija z 20,7, Estonija z 20, Nemčija z 19,3, Nizozemska z 18,5. Te podatke so navajali tudi predlagatelji v svojem gradivu. Kot vidimo, govorimo izključno pri tej tabeli za enomesečni eksces, ki velja za december 2023 in če predlagatelji problematizirajo vzroke, na primer zdravstveni sistem, stavko FIDESA, slaba zakonodaja in podobno, zakaj smo potem v družbi držav, ki jih vsi, tudi predlagatelji SDS, postavljajo kot naš vzor na tem področju, na področju odlične urejenosti zdravstva, Avstrija, Nemčija, Nizozemska? Nekaj tu dejansko ne gre skupaj.

Bolj bi me skrbel podatek iz časa Covida, ko je neka druga vlada z nekimi drugimi ukrepi, govorimo o neustreznosti ukrepov v domovih za ostarele, ki so povzročile prekomerne smrti, zapiranje občin, zapiranje šol, policijska ura, nošenje mask pri teku po gozdu, da o globah za malice na trgu sredi Ljubljane sploh ne govorimo, reševala probleme presežne umrljivosti. Tu smo bili po podatkih o umrljivosti na kar 15. mestu med 111 spremljanimi državami ter na 7. mestu med državami EU. Slabše od nas, na višjem mestu pa sta bili ravno ti državi, ki jih obravnavani tabeli najbolje ocenjeni, govorimo o Romuniji na 13. mestu in Bolgariji na 2. mestu.

Toliko o statistiki. Sam pa menim, da gre v primeru sklica za poceni nabiranje političnih točk, saj je statistika izvzeta iz konteksta celovite problematike javnega zdravja in demografskih vprašanj, ki jih pa vsekakor je potrebno nasloviti in aktualna Vlada jih vsekakor naslavlja, gre pa tukaj za dolgotrajen in celostni proces, ki lahko traja leta in desetletja. Reforma zdravstva trenutno poteka po korakih in poleg vseh ostalih predpisov, ki so bili že sprejeti v okviru te reforme, bi omenil samo zadnji interventni zakon in pa uredbo s področja zdravstva. Po 30 letih skoraj popolne ignorance in nekih parcialnih ukrepov je ta Vlada naredila korake pri reševanju te problematike. Nasloviti pa je potrebno vse faktorje, ki sem jih že navedel in še mnoge druge. Prepričan pa sem, da bo v naslednjih mesecih in letih tudi danes obravnavana tabela, statistična tabela zanihala v drugo smer kot je že mnogokrat pod tem, nekaj je o tem govoril tudi predstavnik NIJZ. Upam pa, da se bomo v prihodnosti lotili obravnavati tudi drugih tem, drugih statističnih podatkov, kjer pa je Slovenija na zelo visokem mestu. Lahko govorimo pri enakosti dohodka med spoloma, po tabeli OECD smo na zelo visokem drugem mestu, po stopnji revščini smo na petem mestu od zadaj, to pomeni, da je stopnja revščine na ena izmed najnižjih v OECD, gibanje rasti BDP smo imeli najvišjo rast med članicami EU v zadnjem četrtletju 2023, da pa govorimo o stopnji brezposelnosti.., brezposelnosti, smo na šestem mestu med najuspešnejšimi državami EU in EFTA.

Hvala lepa.

Hvala.

Preden dam besedo naslednjemu razpravljavcu, naj povem, da poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanko mag. Karmen Furman in poslanka dr. Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič. Sedaj dajem besedo poslanki Ivi Dimic oz. predlagateljici. Izvolite.

Samo še nekaj stavkov na mojega predhodnika pa tudi to, kar so povedali predstavniki ministrstva in NIJZ. Ja, zdaj, mi smo zapisali v gradivo, če ste prebrali, kolega Premk, osem mesecev v letu 2023 smo imeli presežno umrljivost, ne samo december, ki ste ga omenili. In državni sekretar je povedal, da je veliko presežne umrljivosti tudi zaradi covida. Naj vas spomnim, da smo imeli nekaj sej nazaj sejo na temo covida, kakšna je situacija danes itn. in smo bili deležni malo manj posmehovanja skorajda. Kot da si je vlada Janeza Janše izmislila covid, čeprav je cel svet trpel zaradi te epidemije. In očitno še vedno tako razmišljate, tako da bi predlagala mogoče, da, gospod državni sekretar, enkrat skličete sestanek Gibanja Svobode pa jim malo razložite, kaj se je dogajalo in kaj je covid dejansko bil ali pa s čim smo se ukvarjali cel svet, ne samo mi, ne.

Pa še dva stavka o Uradu za demografijo, čeprav torej o tem smo govorili. Zdaj pred vašim mandatom, smo mi imeli ogromno razprav Odborov za zdravstvo, Odbora za delo, družino in socialne zadeve na temo demografije itn., tako da Urad za demografijo ni bil kar neko parkiranje ljudi, ampak so to resne stvari, ki so se kar nekaj let pripravljale - mogoče vi to pač ne veste, tisti, ki smo se pa s tem ukvarjali, pa vemo, a ne. In urad je pripravljal nabor ukrepov, ki jih, če jih kolega Premk nima, lahko si pa to poišče, ker je vse objavljeno na spletnih straneh Vlade. Ukrepi, ki so, ki smo jih začeli ali pa so se postavili ravno zaradi, zaradi sugestij tudi urada in vseh tistih, ki so bili vključeni v to delo. To, da danes gradimo stanovanja, je eden od teh ukrepov ki ga je začela naša vlada, a ne, tudi vsi ti ukrepi so v teh dokumentih, ki so bili tik pred tem, da se sprejmejo oz. so nekateri že bili sprejeti, ki so narekovali, kako bomo naslavljali problem demografije in kaj bomo počeli. In še cel kup drugih stvari je, ne, niso samo plakati Imejte več otrok, a ne, ampak marsikaj drugega, ne, drugi otrok brezplačno v vrtcu in tako naprej. Cel kup in cel nabor ukrepov, jaz vam lahko to pošljem, če pač si niste uspeli tega pogledati, ampak se mi zdi zelo grdo takole poniževati in v nič dajati delo strokovnjakov, ki so ga opravljali, in to, kot rečeno, ni trajalo en mesec, ampak so to stvari, kjer trajajo priprave leto ali dve. Veste pa, da smo bili pač na Vladi dve leti in v dveh letih, glejte, vi imate zdaj za sabo dve leti, pa si malo poglejte, kaj ste lahko v tem času naredili. S tem, da, še enkrat, se je naša Vlada ukvarjala še s covidom, kar je bilo nepredstavljivo in ni primerljivo z ničemer.