Spoštovane in spoštovani, kolegice in kolegi poslanci, predstavniki ministrstva, vse prav lepo pozdravljam! Začenjam našo 12. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej se bomo seznanili, kdo nadomešča poslance, ki danes ne morejo biti z nami: doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča gospoda Roberta Jana, potem Anton Šturbej nadomešča Jožeta Jelena in Lenart Žavbi nadomešča Aleša Rezarja; torej, trije nadomestni poslanci.

S sklicem te seje, to je bilo 28. februarja letos, ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko ena, Predlog zakona o spremembah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije; točka dva, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, in točka tri, razno. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je določen dnevni red, kot vam je bil posredovan s sklicem te seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in je objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 71. seji, 6. februarja 2024, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Državnega sveta oziroma Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. februarja, mnenje Vlade z dne 22. februarja ter tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. februarja 2024. K tej točki smo seveda vabili najprej predstavnika predlagatelja, potem predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo, predstavnika Državnega sveta in tudi Kmetijsko gozdarske zbornice. V poslovniškem roku, to je bilo do 7. marca 2024, amandmaji k temu zakonu niso bili vloženi.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.

Najprej bom dala besedo predstavniku predlagatelja, to je poslancu in podpredsedniku našega odbora, gospodu Tomažu Liscu. Izvoli.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani predstavniki ministrstva, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, člani in članice odbora, vsem skupaj lep pozdrav!

Ne bom predolg v svojem uvodu, ker imamo med nami predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je verjetno bolj poklican, da iz prve roke pove, zakaj je potrebno podpreti to novelo zakona. Skratka, poglavitna rešitev predloga zakona je črtanje členov pri Zakonu o kmetijsko gozdarski zbornici, ki urejajo volitve v obvezne organe zbornice in območne enote zbornice. Ta Vlada se je na dan, ko smo imeli izredno sejo v Državnem zboru na predlog Poslanske skupine SDS, odločila, da pove, kako močna je pa na področju kmetijstva, s tem da je vložila Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici, kjer je želela narediti to, da ne morejo biti izvoljeni oziroma izvoljene osebe, ki so v obdobju zadnjih dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta ter funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev in tako naprej. Na srečo je na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe potem tekom obravnave se koalicija malo umaknila nazaj, ampak po našem mnenju in, verjamem, tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe. Pari tistem zakonu gre še vedno za kar nekaj vprašanj, ki po našem mnenju ne rešujejo položaja kmetijstva, ampak ga nekako celo kaznujejo s tem, da bo pri letošnjih volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico verjetno imel marsikateri posameznik dvom, ali sploh kandidirati, ne glede na to, da niso tiste osebe, ki imajo to dvoletno prepoved opravljanja posameznih zadev. Tudi Inštitut za ustavno pravo je opozoril na nesmiselnost tistega predloga zakona, ki ga danes skušamo novelirati. Pri tem pa imamo v Poslanski skupini SDS še nekaj pomislekov. Prvi pomislek je, zakaj samo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in takšna dikcija zakona, zakaj se Vlada v svoji konsistentnosti ni, po domače povedano, spravila tudi na ostale zbornice in jim v duhu, kakor Vlada navaja, transparentnosti in pa javnega interesa ni prav tako zapovedala, kdo vse ne more biti član določene zbornice, torej, zakaj tudi ne ostale zbornice. Druga zadeva. Tukaj piše, da v obdobju dveh let kandidati ne smejo biti člani organov političnih strank na državni ravni. Zdaj vsi vemo, vsaj tisti, ki smo tudi strankarsko vpeti, da ni vedno pogoj, da je nekdo kandidat za poslanca ali pa kaj drugega, in je član stranke. Zato nas zanima, kako mislijo pri recimo naslednjih oziroma letošnjih volitvah preverjati članstvo, kajti zakonodaja na tem področju, torej na področju varovanja osebnih podatkov in pa na področju delovanja političnih strank, je zelo striktna. In pa tretja stvar, zanima nas, kako si recimo Vlada, ki nasprotuje temu zakonu, predstavlja, da bodo legitimne in legalne letošnje volitve v obe, torej v glavno zbornico in pa območno zbornico, Kmetijsko gozdarsko zbornico.

Ali menite predstavniki Vlade in pa nenazadnje tudi koalicije, če se boste odločili, da ne podprete tega zakona, ali menite, da je sploh možna izvedba letošnjih volitev v Kmetijsko gozdarsko zbornico? Toliko za uvod.

Še enkrat. Žalosti nas, namesto da bi ta koalicija in ta Vlada v Državni zbor prinesla pozitivne ukrepe s področja kmetijstva, na žalost nagaja tistim redkim posameznikom, ki ob tem, da imajo željo biti člani Kmetijsko gozdarske zbornice, pa so bili kadarkoli izpostavljeni na nekem političnem parketu, da ne bodo mogli kandidirati. In zaključujem s tem, da verjetno tudi marsikdo, tisti, ki nima nobenega političnega pedigreja ali pa želje sodelovati pri politiki, se bo vprašal, zakaj kandidirati in pomagati slovenskemu kmetijstvu preko kandidature za Kmetijsko gozdarsko zbornico, če pa se je politika spravila na Kmetijsko gozdarsko zbornico. Toliko za uvod.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala predstavniku predlagatelja in tudi podpredsedniku Odbora za kmetijstvo, gospodu Tomažu Liscu.

Preden dam besedo državni sekretarki, gospe Evi Knez, bi rada povedala, ker smo prej govorili o podpredsednikih, da je danes prvič kot podpredsednik v naši družbi poslanec Dejan Süč, zato ga zdaj kot podpredsednika prav lepo pozdravljam. Naj spomnim, da naš odbor ima poleg teh podpredsednikov še enega, to je Bojan Čebela, ki je vedno prisoten na našem odboru, torej gremo zdaj dalje, okrepljeni z novim podpredsednikom. Besedo bom zdaj dala državni sekretarki, gospe Evi Knez. Izvolite.

Hvala za besedo. Jaz bom zelo kratka. Vlada ne podpira predloga zakona. Mi smatramo, da je trenutna ureditev ustrezna in zagotavlja transparentnost in javni interes pri delovanju organov zbornice. Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Miroslava Palhartinger? Želi, izvolite.

Dober dan. Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog zakona in podala pisno mnenje, iz katerega izhaja, da z vidika naših nalog k njemu nimamo pripomb. Hvala.

Najlepša hvala.

Z nami je predstavnik Državnega sveta, državni svetnik gospod Branko Tomažič. Želite besedo? Izvolite.

Hvala. Žal je bil malo daljši, ker se tematika nekako nas dotika, kmetov.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni! Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 16. seji, 5. 2., obravnavala predlog zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Komisija podpira predlog zakona.

Komisija ugotavlja, da predlog zakona v bistvu odpravlja Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici C, ki nedopustno in neustavno posega v pasivno volilno pravico za organe, organe kmetijsko gozdarske zbornice, na kar je komisija ves čas opozarjala. Komisija ni podprla predloga zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, saj se je strinjala s strokovno javnostjo, da je neustaven, nezakonit, nedorečen. Zakon posega samo v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, glede nezdružljivosti za voljene imenovane člane, ne pa tudi za ostale stanovske zbornice z obveznim članstvom. Zakon posega v temeljne človekove pravice.

Državni svet je sprejel zahtevo za ponovno odločanje o zakonu, ker krši ustavno načelo enakosti pred zakonom. Določb Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici sicer ni moč izvajati, saj članstvo in politično delovanje ni informacija javnega značaja, ki bi jo lahko ob kandidaturi posameznikov v organe kmetijsko gozdarske zbornice preverjali.

Tudi kmetje imajo pravico odločati o svoji usodi ter pravico do političnega udejstvovanja in jih je pri tem nedopustno omejevati.

Ob ponovnem glasovanju je Državni zbor sprejel zakon, zato je Državni svet na predlog komisije in zaradi zatrjevanih neustavnosti sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. odstavka 12. člena zakona o kmetijsko gozdarski zbornici. Zakonodajalec je z zakonom dosegel hudo neutemeljeno in nesorazmerno vmešavanje politike v avtonomijo Kmetijsko gozdarske zbornice, kar bo imelo večplastne negativne učinke. Omejitve pasivne volilne pravice v zbornici nikakor ni moč opravičiti kot nujne in primerne za delovanje demokratičnega sistema. Ustavno sodišče je sicer zavrnilo predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje 5. odstavka 12. člena zbornice v zakonu o zbornici, ob tem pa odločilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Komisija pa se sprašuje, ali bo odločitev Ustavnega sodišča sprejeta pravočasno, torej pred razpisom rednih volitev v Kmetijsko gozdarsko zbornico, ki bodo letos jeseni. Glede bližajočih se volitev je komisija poudarila, da je ključnega pomena, da imajo kmetje možnost kandidiranja in odločanja o svoji usodi, pravice kmetov so sedaj lahko neupravičeno omejene glede na njihovo politično aktivnost.

Komisija kritično opozarja na morebitne negativne posledice neustreznega veljavnega zakonodajnega okvira. Nepotrebni pravni zapleti že pri samem preverjanju izpolnjevanja pogojev za kandidaturo. Komisija izraža zaskrbljenost glede morebitne politične zlorabe zakonodaje in njenih posledic tako za kmetijstvo, kot tudi za druge sektorje. Komisija ugotavlja, da predlog zakona odpravlja sporen Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici C, ki pomeni neposredno vmešavanje politike v avtonomijo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Komisija poudarja pomen načela enakosti pred zakonom in komisija opozarja tudi vprašanje pravnih posledic, če se vsebina Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici C ne bo pravočasno popravila in dilem glede legitimnosti delovanja organov zbornice, morebitno odškodninsko odgovornost države, če Ustavno sodišče ugotovi, da 5. odstavek 12. člena zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ni skladen z Ustavo, kar bo na plečih davkoplačevalcev.

Komisija podpira predlog zakona saj meni, da bi morebitni pravočasni sprejem obravnavanega predloga zakona lahko razbremenili Ustavno sodišče in omogočili izvedbo letošnjih rednih volitev v Kmetijsko gozdarsko zbornico ter njeno stabilno delovanje. Hvala.

Najlepša hvala.

Z nami je tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, gospod Roman Žveglič. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala spoštovana predsednica za besedo. Cenjeni poslanci, poslanke, državna sekretarka.

Zdaj jaz seveda v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice moram povedati in je tako, sicer malo bom rekel lahko tudi vsa ta debata subjektivna, ampak vsekakor moram seveda povedati, da se na Kmetijsko gozdarski zbornici z novelo, ki zdaj velja, seveda nismo strinjali, ki je posegala v pasivno volilno pravico, saj seveda smatramo, da je to prevelik poseg. Zdaj, žal nam je, da Ustavno sodišče ni odločilo, se ni odločilo za zadržanje, ampak kakor je. Se pravi, predvsem si zdaj želimo, mi se bomo morali pač držati zakona kakršen je, se pa tudi, tako kot je izrazila komisija v Državnem svetu, bojimo za določene posledice. Predvsem, še enkrat, ne nasprotujemo, ne nasprotujemo za to, da bi bil kdorkoli iz vodilnih v svetu Kmetijsko gozdarske zbornice okužen s tem zakonom, ampak da ne bi kaj imel, ampak smatramo, da se, se pravi, na takšen način pač ne more posegati. Zdaj, kaj, kaj so zdaj dileme? Mi bomo morali volitve razpisati konec aprila maksimalno, najkasneje prve dneve v maju. Zakon je jasen, do kdaj se mora vzpostaviti novi organ. In zdaj mi iz veljavnega zakona ne vemo od kdaj velja ta dveletni suspenz za nazaj, ker ni opredeljeno ali je to na dan volitev, na dan oddaje kandidature ali je to na dan, konstitutivni, se pravi datum konstitutivnega bo več, je tudi, to se pravi to imamo drugo.

Druga stvar pa je seveda, da mi v tej državi in nekako mislim, da je tudi prav, nimamo evidenc ali pa, kako bi rekel, registra še bolj po domače, da bi to lahko prečekirali, pa mu ob vložitvi kandidature zavrnili kandidaturo. Nimamo, se pravi, nimamo podatka, da bi lahko rekli, ne vem, ti Janez pa ne moreš kandidirati. Zdaj mi lahko gremo sicer po javnih podatkih, ampak pri volitvah seveda morajo biti tudi osebni podatki, EMŠO, itn., imamo lahko dva Janeza Novaka, tudi lahko recimo, da je nekdo na eni funkciji, ampak mi zdaj ne moremo vedeti, če je to ta. Mi bomo to sicer morali verjetno reševali, ne vem, z neko izjavo ali kakorkoli, tukaj se pa potem bojimo, tu se pa potem bojimo pa posledic pritožb nekoga, če mu bomo zavrnili kandidaturo ali pa še drugače, da bo nekdo izvoljen, pa bo potem nekdo drug sprožil sodni postopek, da po veljavnem zakonu ne bi smel biti izvoljen, in potem se seveda, ko bo že, ne vem, mogoče seja, konstitutivna seja, ko bodo organi postavljeni, sodišče odločilo kako potem, kakšno sodno varstvo ali kaj, in kdo bo seveda tudi prevzel odgovornost. S tem, da veljavni zakon ima še tudi recimo neke pomanjkljivosti. Piše, da taka oseba je lahko član nadzornega odbora, častnega razsodišča in arbitražne komisije, vendar po statutu in po zakonu, če nisi član sveta, ne moreš biti član nadzornega odbora ali na ali častnega razsodišča. Se pravi, da je še to. Tako da, glejte, vsebinsko bom zdaj jaz rekel, seveda popravek ali pa novelo tega zakona seveda podpiramo. Seveda si pa predvsem zdaj želimo nekaj, da bomo imeli stabilno rešitev od dneva razpisa volitev ali pa vsaj, bom rekel, tam od začetka vlaganja kandidatur. Res, zdaj mene sicer, bom rekel, ne govorim rad zato, ker sem sam kot predsednik in kot je Kmetijsko gozdarska zbornica, ampak je tukaj kar veliko pravnih mnenj, mislim veliko teh pravnih nejasnosti, ampak se bomo pač morali prilagoditi. Če pa bo zdaj zakon popravljen v to smer, potem pa seveda vse te dileme in te težave odpadejo. Hvala lepa.