Dober dan. Vse članice in člane, vse vabljene in vse ostale lepo pozdravljam in pričenjam 18. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imamo nekaj menjav in pooblastil: poslanec Jožef Lenart nadomešča poslanca Andreja Kosija, poslanec Zvonko Černač nadomešča poslanca Branka Grimsa, poslanka mag. Karmen Furman nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanko dr. Vido Čadonič Špelič in poslanec Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Damijana Zrima.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razrešitev ali za umik zadeve, zato je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O CENTRALNEM REGISTRU PREBIVALSTVA, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in je bil dne 19. 1. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 70. seji na predlog predlagatelja sklenil, da je predlog, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V gradivu imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K tej točki pa so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Amandmaji v poslovniškem roku niso bili vloženi.

In pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in potencialno vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili še glasovanje o morebitnih amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Verjetno temu nihče ne nasprotuje, zato dajem besedo predstavnici predlagatelja predloga zakona, to je državni sekretarki gospe Tini Heferle. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem.

Zdaj, najprej ta tehnični del glede postopka, če pojasnim. Gre za zelo nezahtevno spremembo zakona, ki je izredno tehnične narave, zato se je Vlada odločila predlagati, da se novela obravnava po skrajšanem postopku.

Glede, če uvodoma na kratko predstavim bolj na splošno ta materialni vidik predloga novele, gre pa za to, da, kot vemo, enotna matična številka občana, torej EMŠO predstavlja 13-mestno osebno identifikacijsko številko, ki je bila v naši državi uvedena že leta 1976, in ta številka omogoča označbo opredelitve posameznika in predstavlja tudi temelj, ki je z matematično metodo izračunan numerični standard. Torej ta identifikacija je namenjena predvsem vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezuje pa tudi podatke vseh zbirk in tudi racionalizira delo državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo v zakonu določeno podlago za uporabo te številke. Zdaj EMŠO se določa tako državljanom Republike Slovenije kot tudi tujcem, se pravi, gre tukaj za verjetno dejstvo, ki je nekoliko manj poznano, da tudi tujci ki imajo v Republiki Sloveniji nek urejen status oziroma imajo pravice in obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov ali pa iz humanitarnih razlogov ali pa iz kakšnih drugih razlogov, ki jih zakon posebej opredeljuje, imajo določeno številko EMŠO. Hkrati velja tudi to dejstvo, je verjetno bolj nepoznano, ni pa nepomembno, da EMŠO, ki je bil posamezniku določen, četudi ta več ne živi na območju Republike Slovenije, ne more biti uporabljen potem ponovno za neko drugo osebo, kar načeloma v teoriji bi tudi šlo, ampak ni dovoljeno.

Zdaj, struktura EMŠA, kot rečeno uvodoma, gre za zelo tehničen zakon. Zakon o centralnem registru prebivalstva in strukturo EMŠA določa prav ta zakon v obliki 13 mestne številke, kot sem že povedala, vsaka številka ima poseben pomen. Če na kratko povem, od ena do sedem predstavlja rojstni dan oziroma datum rojstva, deveta in osma številka predstavljata številko registra, 10., 11., 12. številka predstavljajo kombinacijo zaporednih številk spola in pa mesta, rojenega na tisti dan, 13. številka je pa kontrolna številka, ki se izračuna po že omenjeni matematični metodi.

Zdaj, ob uvedbi številke EMŠO leta 1976, je bilo že predvideno, da Republika Slovenija oziroma takrat Slovenija dobi rezervirane številke za številko registra od 50 do 59, v praksi se je uporabljala do sedaj številka 50, s to spremembo, ki je danes pred vami, se pravi s to novelo zakona pa omogočamo še uporabo ostalih že predvidenih številk, torej do številke 59. Čisto plastično to pomeni, da na en dan je možno določiti 500 kombinacij številke EMŠO, v zdaj obstoječem sistemu, s to novelo pa bo možno te kombinacije določiti v večjem številu oziroma v večjem obsegu.

Pomembno je poudariti in pojasniti, sploh glede na pripombe, ki so jih zapisali v Zakonodajno-pravni službi, da z obstoječim zapisom in tudi s tem novim, ne gre za uvedbo nekih novih elementov strukture EMŠA, niti ne gre za elemente, ki bi povzročali kakršnakoli razkritja dodatnih osebnih podatkov. EMŠO se bo še vedno tudi po tej noveli določal avtomatično oziroma se bo kreiral avtomatično na naslednji možni, na naslednjo možno številko in ne glede na torej osebne okoliščine ali okoliščine posameznika kot so rojstvo, kraj rojstva, poreklo, državljanstvo in podobno, torej vse ostaja tako, kot je že sedaj, samo širimo nabor potencialno možnih številk.

Glede na to, da sem že omenila opredelitev, se pravi mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je, smo ga pač na ministrstvu preučili in ugotovili, da pač glavni dve opozorili Zakonodajno-pravne službe oziroma pomisleka sta ravno po tem novem uvajanju devetih novih šifer in pa pomislek glede uvedbe novih elementov strukture, ki bi potencialno omogočila razkritje dodatnih podatkov. Še enkrat ponavljam, ne gre za to, verjetno gre pri mnenju Zakonodajno-pravne službe za nepoznavanje tehničnega dela opredelitve EMŠO številke in naj ponovno pojasnim, da EMŠO tak kot je, je bil uveden že leta 1976 in že takrat so bile v Sloveniji dodeljene številke za register od 50 do 59 in tudi v zvezi s pomislekom glede uvedbe novih elementov strukture EMŠO, ki naj bi lahko potencialno povzročili razkritje nekih dodatnih podatkov, ponovno pojasnjujemo in tukaj je treba poudariti, no, da, da se to ne bo zgodilo. Tukaj se ničesar ne spreminja in ta sprememba ki je danes pred vami se ne nanaša na to strukturo EMŠA, tako, da kot rečeno, še enkrat ponavljam, z opredelitvijo dodatnih šifer gre v bistvu za uvedbo, za uvedbo elementa, ki bo omogočal samo pač večji nabor števil pri dodeljevanju oz. določitvi EMŠA, struktura je pa zakonsko določena v zakonu. Zapis oz. sprememba šifre registra torej v ničemer ne bo ogrozila nekih ali pa razkrivala osebnih podatkov.

Zdaj, kar se tiče pa še, omenjeno je bilo v opredelitvi Zakonodajno-pravne službe glede, se pravi, načina uporabe, pa tukaj še enkrat pojasnjujem, da gre še vedno za neko avtomatično kreiranje številke, ki avtomatično na podlagi teh numerično-matematičnih metod preskoči na naslednjo številko, in nikakor ne gre za neko vnaprej sistemsko določitev EMŠA, ampak je pač avtomatično. Zato v bistvu glede na to, kar sem pojasnila, ocenjujemo na ministrstvu, da ni potrebe po nobenih dodatnih amandmajih, ker novela, takšna kot je, zadostuje za spremembo, zaradi katere predlagamo, da jo sprejmete.

Hvala lepa.

Naslednja dobi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Damijana Mlakar. Izvolite.

): Ja, hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje. V mnenju je ZPS opozorila zlasti na ustavno načelo legalitete, iz katerega izhaja, da morajo podzakonski predpisi temeljiti na dovolj določeni vsebinski podlagi v zakonu. Predlog zakona v strukturo EMŠO uvaja devet novih šifre registra, ne določa pa tudi načina njihove uporabe. Slednje naj bi bilo urejeno v uredbi vlade. Z vidika načela legalitete bi po mnenju ZPS veljalo način določanja oz. uporabe šifre registra okvirno določiti že v zakonu, saj je sicer zakonska ureditev lahko presplošna in omogoča različne načine uporabe kot na primer uporaba različnih šifer registra glede na kraj rojstva ali druge okoliščine, kar bi lahko pomenilo vnašanje dodatnih osebnih podatkov v strukturo EMŠO. Tudi z vidika pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena ustave, iz katere izhaja med drugim načelo zakonitosti obdelave osebnih podatkov, bi morala biti struktura EMŠO kot osebne identifikacijske številke, ki posameznika nedvoumno opredeljuje, dovolj določno opredeljena že v zakonu.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Državnega zbora, Državnega sveta, se opravičujem, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje.

Torej Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 15. seji, 21. 2. 2024. Tudi na seji komisije so bila, bom rekel, postavljena vprašanja, podobno kot je zdaj že pojasnila gospa državna sekretarka, se pravi, v glavnem je bilo vezano pridobitev EMŠA na tujce, torej kdaj tujci pridobijo, potem ali je dodelitev vezana na dolžino bivanja v Sloveniji, skratka kdaj nastopijo pravice za pridobitev EMŠO. To je bilo tudi vprašanje vezano na, če pride do izmenjave, daljše izmenjave recimo preko Erasmusa. Ampak na komisiji je bilo na zastavljeno vprašanje, korektno so bila podana pojasnila, tako da je komisija predlog sprememb zakona podprla.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Če ne ... Gospod Horvat? Aha, oprostite. Izvolite, gospod Horvat.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade.

Tisti, ki smo se kdajkoli ukvarjali kaj z informatizacijo oz. strukturo šifer, nam je ta struktura EMŠO, kako bi rekel, zelo blizu, zelo zanimiva ne glede na to, da pravzaprav izhaja že, še iz jugoslovanskih časov, iz leta 1976. Zdaj v bistvu mi spreminjamo s tem zakonom osmo in deveto pozicijo znotraj strukture EMŠO, enotne matične številke občana. Osma pozicija je bila še z jugoslovansko zakonodajo določena kot konstanta 5 in dejansko se je ta številka registra konstantno uporabljala samo kot 50.

Zdaj, res je, kot je tudi gospod državni svetnik povedal, občutek je in dejstvo je, da je ta novela zakona tako rekoč nujna zaradi tujcev. Zakaj? Zato, ker ti menda pozabijo svoj rojstni datum ali kako že in v glavnem, ko pridejo, rečejo, da je njihov rojstni datum 1. 1. in potem neka letnica, kakšna, ne vem, najbrž takšna, da so vsi starejši od 18 let, ampak to zdaj ni tema tega, tega, te razprave, pa me zdaj gospa državna sekretarka zanima, koliko je teh primerov na leto, teh tujcev? Zakaj to sprašujem? Zato, ker, če potem pogledamo v strukturi EMŠO 10., 11. in 12. pozicijo, to so pa zaporedne številke, določene posebej in to, in to ostane, določene posebej za moške, rojene istega dne, in za ženske, rojene istega dne, in sicer za moške zaporedna številka od 000 do 499, drži? Drži. Za ženske, rojene istega dne od 500 do 599. In to nam je zdaj zmanjkalo.

Kaj zdaj to pomeni, ko bodo te zaporedne številke zasedene? Recimo, da imamo pri moških že zasedeno zaporedno številko 499 in številko registra, to se pravi 50, 499 in se nam narodi deček. Kaj bo zdaj njegova naslednja zaporedna številka in številka registra? Ali sem prav ugotovil, 51, 001? Okej, v redu, ampak kljub vsemu bi vas jaz zdaj še prijazno prosil, če nam lahko tudi v skladu s tem, kar je povedala Zakonodajno-pravna služba vsaj opišete obrise uredbe, ki so, ki je navedena v 2. členu te novele zakona.

Mene osebno namreč tudi skrbi, zakaj ta številka registra, torej osma in deveta pozicija, ni v zakonu bolj točno definirana, zakaj se to prepušča kar vladni uredbi. Saj veste, mi bolj zaupamo, če piše nekaj v zakonu, kajne, vedno je tako, ampak bi vam bil zelo hvaležen, če nam obrise te uredbe morda lahko vsaj ustno predstavite.

Za zdaj, hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, potem prosim državno sekretarko za odgovor.

Hvala.

Ja, hvala.

Zelo korektno ste ugotovili vse oziroma je bila vaša razprava zelo korektna. Naj vas samo popravim, spreminja se samo deveta številka registra, osma ostaja petka, kot ste ugotovili in primer, ki ste ga opisali je čisto pravilno ugotovljen. Če se, če je register 50 pa potem drugi dve številki zapolnjen, 50 je register, številka registra, potem so pa 10., 11. in 12. številka kombinacija, se pravi zaporedna številka spola in pa zaporedna številka za osebe rojene na isti dan. Torej mi pogovorno rečemo za moškega 505 oziroma za žensko 505. pa za moškega 500. v resnici je pa ta številka 50 pa potem pet ki določa ženski spol pa dve številki oziroma tri za zaporedje.

Tako, da res je, da so se pojavile težave pri določanju številke EMŠO zaradi tujcev. Zdaj, ni edini razlog ta, ki ste ga vi navedli, da pozabijo datum rojstva, ampak je razlog tudi ta, da v nekaterih državah jih ni malo. Ne beležijo rojstev na način kot mi, se pravi datum, točno dan, mesec in leto ampak se enostavno reče, se zabeleži samo leto in se enostavno ne ve točnega dneva v mesecu, tako, da tudi zaradi tega veliko tujcev, ki pridejo v našo državo, povedo, da so rojeni na 1. 1., pa potem leto letnico rojstva vejo, dneva pa ne. Tako da zaradi tega se je pojavila v registru, da se prav 1. 1. v nekaterih letih že, je že skoraj izrabil in ker ne smemo pustiti, da pač register ne omogoča več določitve EMŠO, smo pripravili to spremembo, da razširimo številko registra. Torej naslednja številka bi bila potem 51, ne, 51 in do 59.

Kar se pa tiče tega vprašanja glede določitve v zakonu, je pa tako. Zakon v bistvu zelo, zelo določno pove, kaj število EMŠO predstavlja, potem pa način ureja uredba, polno ime je Uredba o načinu določanja osebne identifikacijske številke; v veljavi je že od leta 1999 in z uredbo se v bistvu način določanja EMŠO uredi celovito na način, da se pač, da se v centralnem registru prebivalstva osnutek, se pač zapiše zaporedne številke. In tako kot ste že prej ugotovil, zdaj kaj drugega več kot to, zakonska prenormiranost je včasih tudi negativni učinek. Tako da jaz sem že prej omenila, s to spremembo v ničemer ne spreminjamo tega našega govorečega EMŠA, ne bodo osebni podatki bolj znani kot so sedaj, se pravi spol in to je to. Tako da upam, da sem vam odgovorila.