Dober dan, spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 65. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 65. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 15. marca, s sklicem seje.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določite dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 72.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 65. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE AN DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Predlog zakona je na 25. nujni seji 20. 3. 2024 obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.

In zdaj dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. Prva ima besedo Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica.

Lep pozdrav!

V Poslanski skupini SDS pravijo, da je sodnike smotrno razbremeniti volilnih opravil, zato so v parlamentarno proceduro vložili Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v Državni zbor. Bistvo njihovega predloga je, da so lahko predsedniki in njihovi namestniki v skoraj vseh volilnih organih pravniki s pravniškim državnim izpitom in izkušnjami na področju volilnih opravil in ne nujno sodniki.

Stvar seveda ni tako preprosta, kot nas skušajo prepričati predlagatelji, ki ta svoj predlog utemeljujejo tudi z napovedjo sodnikov, da bodo oteževali delo v okviru letošnjih volitev v Evropski parlament, s čimer bi bila ogrožena ena od ustavnih pravic. Najprej je treba povedati, da je bila ta vloga sodnikom v preteklosti zaupana, ker predstavljajo avtoriteto, zakonodajalec pa je na ta način želel zagotoviti neoporečnost volitev. To zaupanje bi bilo lahko v primeru drugih strokovnjakov pod vprašajem, saj ti lahko delajo v različnih organih in podjetjih, zato bi lahko prihajalo tudi do nasprotja interesov.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da sestava volilnih komisij predstavlja pomembno ustavnopravno vprašanje, saj skrbijo za zakonitost volilnih in referendumskih postopkov. Zakonodajno-pravna služba je opozorila še na ustavno nedopustnost spreminjanja volilnih opravil po razpisu volitev, saj je dan razpisa evropskih volitev že nastopil.

Kar se sestave volilnih komisij tiče, je treba upoštevati tudi priporočila Beneške komisije o Zakoniku dobre prakse pri volilnih zadevah. Stališče Beneške komisije pri volilnih zadevah določa, da se temeljnih elementov volilnega sistema ne bi smelo spreminjati manj kot eno leto pred volitvami. Prav tako določa, da bi predlagana sprememba sestave volilnih komisij morala vsebovati pripravo analize dejanskega stanja, izčrpno obrazložene razloge, ki narekujejo spremembo zakonodaje, analizo odločb Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča, analizo priporočil Beneške komisije o Zakoniku dobre prakse pri volilnih zadevah in priloženega obrazložitvenega poročila, predstavitev stališč tuje in domače pravne stroke in temeljito predstavitev primerjalnopravnih ureditev. Predlog zakona takšne analize seveda ne vsebuje.

Direktor Službe Državne volilne komisije Igor Zorčič je spomnil, da so težave z napovedanim bojkotom sodnikov uspešno zaprli. Navajam: »Ta trenutek določena opravila že potekajo in vsi sodniki, ki so na svojih funkcijah, sodelujejo.« Konec navedka. Zatorej razlogov za spremembo Zakona o volitvah v Državni zbor, na katere se opirajo predlagatelji, ta trenutek ni.

Stranka SDS seveda ne zamudi prav nobene priložnosti, da ne bi skušala strašiti in v državljanke in državljane vsajati dvome v delovanje družbenih sistemov in podsistemov. V tej maniri tudi tokrat, še posebej tokrat, saj gre za njihovo večno zamero in večni spopad s tako imenovanim krivosodjem. Skratka, zamajati zaupanje v volilni sistem in prikazati sodnike, njihovo priljubljeno tarčo, kot krivce, ki državljanom omejujejo volilno pravico. V Levici takim manipulacijam nasprotujemo.

Zato predloga zakona ne podpiramo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolega Teodor Uranič.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani!

Slovenija je kljub vsem izzivom, s katerimi se soočamo, varna, demokratična in za bivanje prijetna država. Že od osamosvojitve dalje imamo v Sloveniji poštene, neodvisne in odlično organizirane volitve. Ljudje lahko na njih svobodno in anonimno izražajo svojo voljo. Volišč je veliko in so blizu ljudem, zato je v Sloveniji enostavno voliti in volivcem to opravilo ne vzame veliko časa. Volilni procesi in postopki so pregledni, varni in utečeni. V sam sistem je vgrajenih veliko varovalk. Tudi stranke in njihovi predstavniki, opozicijski in vladajoči, vseskozi sodelujejo praktično v vseh fazah postopka izvedbe volitev. Skozi leta se je ta sistem tudi nadgrajevalo in naredilo še boljšega in bolj transparentnega. Že od samega začetka imajo osrednjo vlogo pri izvedbi volitev sodniki, saj so po svoji funkciji in družbenem ugledu pomembni in neodvisni garanti poštenih in transparentnih volitev.

Težav z volitvami, ki bi kakorkoli ogrozile njihovo integriteto v več kot 30-letni zgodovini naše države še nismo imeli, zato se nam Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v Državni zbor, ki so ga v postopek vložili v Poslanski skupini SDS, v tem trenutku zdi nepotreben, tako sama obrazložitev predloga zakona kot tudi konkretne rešitve, ki jih predlagajo.

V volilnem procesu sodeluje več kot 150 sodnikov. V času kratkotrajne stavke sodnikov, jih je samo 15 napovedalo, da se ne bodo udeležili strokovnega posveta volilnih komisij. Ostalo je zgolj pri napovedi. Stavka sodnikov se je vmes že končala, saj se sodniki zelo jasno zavedajo svoje vloge in odgovornosti. Samo dva sodnika pa sta izrazila namero, da ne bi sodelovala pri volitvah. Eden je bil že nadomeščen, pri drugem pa se čaka, da se sestane volilna komisija in nadomesti tudi njega. Žal so v SDS to prepoznali kot priložnost za napad na sodnike, na njihovo neodvisnost, strokovnost in zanesljivost, nato pa skušajo preko njih vzbuditi tudi dvom v samo izvedbo volitev, zaupanje v volilni proces ter tako še na tem področju zamajati zaupanje državljanov v institucije naše države. Popolnoma neupravičeno.

Rešitve, ki jih predlagajo, pa so v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča, da v času volilnega postopka ni dopustno spreminjati zakonskih pravil, po katerih se odvijajo posamezne volitve. A volilna opravila za volitve v Evropski parlament so že v teku, zato je potrebno že samo iz tega razloga predlog Poslanske skupine SDS zavrniti.

Način sestave volilnih komisij je zelo pomembno in zahtevno pravno vprašanje, h kateremu je potrebno pristopiti celovito, strokovno in zahteva svoj čas. Predlagana sprememba sestave volilnih komisij bi namreč terjala, kot prvo, pripravo analize dejanskega stanja, izčrpno obrazložene razlage, ki narekujejo spremembo zakonodaje, analizo odločb Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča, analizo priporočil Beneške komisije o Zakoniku dobre prakse pri volilnih zadevah in priloženega obrazložitvenega poročila, predstavitev stališč tuje in domače pravne stroke in temeljito predstavitev primerjalnopravnih ureditev. Predlog zakona takšne analize ne vsebuje, prav tako pa iz njega ni razvidno, da bi pri pripravi zakonskih rešitev sodelovali pravni strokovnjaki s področja volilnega prava in državni organi, ki so pristojni za izvajanje zakonske ureditve. Predlog zakona posega tudi v mandate predsednikov in namestnikov predsednikov volilnih komisij pred iztekom časa, za katerega so bili posamezniki imenovani.

Zaradi vseh teh navedenih razlogov v Poslanski skupini Svoboda ocenjujemo, da je predlog zakona vsebinsko in časovno neprimeren in ga zato ne bomo podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega mag. Branko Grims.

Izvolite.

Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!

Robert Golob in njegova levičarska vlada sta od svojega nastopa z lažnimi obljubami naplahtala prevoznike, kmete, gasilce pa potem tožilce, sodnike, pravzaprav vse in vsakogar. Če kdo misli, da ga še niso prevarali, potem samo ni dobro obveščen, saj so si podredili tudi medije. Seveda, taka neverodostojna politika ima posledice, saj so prevarani ljudje upravičeno ogorčeni. In sodniki, ki so bili izigrani z lažnimi obljubami vlade Roberta Goloba, so upravičeno dvignili svoj glas. In med napovedmi možnih posledic tega zavržnega ravnanja, je bila tudi možnost, da bi bile ogrožene evropske volitve pa tudi vsi ostali demokratični procesi, vključno z referendumi, ki bi prišli na dnevni red v prihodnjem obdobju.

Da bi se izognili slabim posledicam take nesprejemljive politike, smo v SDS predlagali preprosto rešitev – zakon, po katerem ne bi na čelu volilnih komisij morali nujno biti več samo sodniki, tako kot je uzakonjeno sedaj, ampak bi nabor razširili poleg sodnikov, ki bi seveda lahko normalno naprej opravljali svoje delo, če bi to želeli, tudi na čelu volilnih komisij, bi lahko vodili volilne komisije tudi pravniki, seveda z zelo strogimi kriteriji, s strokovnimi kriteriji, kajti zahtevano bi bilo vsaj deset let delovnih izkušenj, pravosodni izpit in izkušnje tudi na področju volilnih opravil. S tem bi pravzaprav popravili tudi eno določeno krivico do velikega števila pravnikov, ki jo prinaša sedanja ureditev, ki to možnost daje izključno in samo sodnikom, saj je zagotovo med preostalimi pravniki, ki v tem trenutku ne opravljajo sodnega poklica, pa imajo najvišjo stopnjo izobrazbe, veliko delovnih izkušenj, tudi izkušnje s področja pravosodja pa volilnih opravil, poznajo vso teorijo volitev, morda celo bolje kot mnogi od sodnikov, med njimi torej bi lahko poiskali ustrezne rešitve, boljše kot so sedaj, in na ta način omogočili predvsem nemoteno, zakonito, pravočasno izvedbo vseh volilnih opravil, da ne bi prišlo do slabih posledic, ki ne bi ogrozile samo demokratičnih procesov v Sloveniji, kajti volitve so temeljni demokratični proces, ampak tudi v celotni Evropski uniji, saj so pred nami pač evropske volitve, ki zadevajo vse članice Evropske unije, in ni mogoče zaključiti tega procesa, dokler vse ne opravijo v celoti svojih volitev.

Iz vseh teh razlogov je bil zakon, ki je bil predlagan, dobra rešitev, neproblematična in zlahka uresničljiva. Vendar je bil, tako kot večina dobrih predlogov, na žalost, v tem mandatu s strani koalicije arogantno zavrnjen. To obžalujem, ampak vedno obstaja upanje. Poglejte, končuje se zima, tisti najlepši čas za desne, ko je edini čas, ko levičarja vidiš, da ima roko v lastnem žepu. Ampak prihaja pomlad, gospe in gospodje. Danes popoldne se bo začela tamle zunaj pomlad. Tako kot je prva slovenska pomlad odnesla nekdanji totalitarni režim, bo ta pomlad odnesla napuh, aroganco in socializem. In tega se zelo veselim. Srečno, Slovenija! Bog živi Slovenijo!

Hvala lepa za vaš političen govor, izredno neprimeren, da vidiš levičarja. Kaj pa, če je ta levičar tisti, ki piše z levo roko? Imamo točno to, da se bomo v parlamentu morda začeli spomladi malo lepše pogovarjati. Tako da, gospod Grims, izrekam vam opomin zaradi vaše izrazito izrazito žaljive retorike, ki jo itak izvajate že ves čas, odkar ste v politiki, ampak jaz ne bom prenašala, pa tudi naše državljanke in državljani niso dolžni poslušati, takih vaših žalitev.

Naslednja je Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Damijan Zrim.

Izvolite.

Spoštovana predsednica!

En lep drug pomladni dan! Spoštovani kolegice in kolegi!

Svobodne in poštene volitve so osnovni steber demokracije v vseh družbah, zato je ključno, da volilni organi zagotavljajo sestave, ki krepijo zakonitost volitev in enotno uporabo določb volilnih zakonov ter nemoten potek volilnih postopkov. V prizadevanju za izvedbo poštenih in transparentnih volitev so torej neodvisnost, ustavnost in zakonitost temeljni kriteriji, ki jih demokratične države morajo zagotoviti pri izvedbi postopka pri vseh volitvah. Ti so namreč nujno sredstvo za preverjanje družbene oblasti, ki zagotavlja, da parlamenti in vlade služijo državljankam in državljanom, torej tudi vsakemu posamezniku. Sodobna veja oblasti je nedvomno tista, ki mora v postopkih vedno imeti v uvidu prav neodvisnost, ustavnost in zakonitost. Zato je sodelovanje sodnikov v volilnih organih tudi smiselno, ker poosebljajo in profesionalizirajo prav te vrednote.

Verjamemo, da se sodniki zavedajo svoje odgovornosti, ki jo imajo v sklopu izvedbe volitev, odgovornosti, ki pomembno vpliva na bodočnost naše države. Opozorilo v sklopu protesta ni razlog za spremembo zakonodaje in poseg v kvaliteto volilnega procesa. To je v svojem stališču o predlogu zakona povedal Sodni svet. Prav tako je v istem stališču podal mnenje, da predlagana ureditev ne bi dosegla zastavljenega cilja. V Poslanski skupini Socialnih demokratov delimo stališče Sodnega sveta, predvsem pa menimo, da stališče sporoča zavezanost sodnikov k nadaljevanju sodelovanja v volilnih organih.

Zato Socialni demokrati zakona ne podpiramo, saj ga tudi včeraj na matičnem delovnem telesu niso soglasno potrdili niti predlagatelji. Hvala.

Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 65. izredno sejo Državnega zbora in vam želim lep pomladni dan še naprej, z rokami izven žepov, če je le mogoče. Hvala lepa.

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 65. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora sprejete na 96. seji den 8. 3. 2021. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci in poslanke: Lidija Ivanuša, Andreja Zabret od 12. do 14. ure, mag. Dejan Židan do 13. ure, Robert Polnar do 14. ure, Franc Jurša, Ferenc Horvat do 18. ure, Samo Bevk do 14. ure, Mihael Prevc do 14. ure, mag. Dušan Verbič, Jani Möderndorfer do 15. ure, dr. Franc Trček do 12. ure in Marijan Pojbič. Do reko, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij je sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo v obliki video konference najavil poslanec Željko Cigler. Na sejo sem vabil ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec ter druge predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO INTERPELACIJE O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRICE ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT DR. SIMONE KUSTEC.

Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina 38 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem. Za dopolnilno obrazložitev interpelacije dajem besedo najprej predstavniku predlagatelja dr. Mateju Tašner Vatovcu.