En lep pozdrav. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne in pričenjam 35. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imamo nekaj pooblastil za zamenjave: poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanko doktorico Vido Črne Špelič, poslanec Uroš Brežan nadomešča poslanko Tamaro Vonta, poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanec Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanko Jožico Derganc in poslanec Jani Prednik nadomešča poslanca Damijana Zrima.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, in zato je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO TEME, SKLEP VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O ORGANIZIRANJU ZAČASNIH IZPOSTAV AZILNEGA DOMA PREDSTAVLJAJO VISOKO VARNOSTNO TVEGANJE.

Zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje z dne 6. 3. 2024 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagateljev, poslanec Andrej Kosi, predsednik Vlade, minister za notranje zadeve, gospod Boštjan Poklukar, Ministrstvo za notranje zadeve še posebej, direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov gospa magistra Katarina Štrukelj, župan občine Brežice, gospod Ivan Molan, župan občine Središče ob Dravi, gospod Toni Jelovica, župan občine Ormož, gospod Danijel Vrbnjak in dodatno smo povabili še gospoda Hameda Karima, prevajalca.

Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje odbora, dajem besedo predstavniku vlagatelja, izvolite gospod Kosi.

Hvala spoštovana predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, predstavnikom Vlade, še posebej spoštovanemu gospodu ministru, generalnemu direktorju policije, Uradu za migracije, integracijo, ostalim gostom, županom in kolegom ter kolegicam.

Torej, v zadnjem obdobju smo zaradi takšnih ali drugačnih različnih vzrokov priča množičnim migracijam na ozemlje Evropske unije. Eden izmed glavnih migracijskih tokov poteka tudi po tako imenovani Zahodno balkanski poti, ki poteka tudi preko ozemlja Slovenije in tako se v Sloveniji tudi v zadnjem času soočamo z velikim porastom nezakonitih migracij. Po podatkih v medijih naj bi letos mejo ilegalno prečkalo že 7 tisoč 800 migrantov, jaz mislim, da je ta številka že okrog 8 tisoč, po uradnih podatkih policije pa je bilo v prvih dveh mesecih nezakonitih prehodov 6 tisoč 415, lani v takem času, torej januarja in februarja 5 tisoč 234 in izraženih 6 tisoč 161 namer, prošenj za azil. Migracije v večjem delu potekajo na tak način, torej nelegalnimi prehodi državnih mej in z zlorabo azilnega sistema, tudi na način, da se azilne domove uporablja kot zasilna prenočišča. Vlada Republike Slovenije je na svoji 93. redni seji, dne 29. februarja 2024, na predlog Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov sprejela sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma. Sklep citiram, da se za potrebe nastanitve vlagatelja namere in prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi, v objektih s katerimi razpolaga Republika Slovenija, organizirata izpostave Azilnega doma. Izpostave azilnega doma se organizirata v obliki začasnih nujnih objektov. za čas trajanja višje sile največ za tri leta. Ta sklep je negativno presenetil tako oba župana, torej župana občine Brežice in občine Središče ob Dravi, tudi vodstvo lokalne skupnosti in tudi same prebivalce, ki tam živijo. Kajti, ta sklep je bil sprejet v strogi tajnosti in brez predhodnega posvetovanja in obvestila lokalnih skupnosti, tako županov kot občanov. Torej, nihče s strani vlade, noben predstavnik in tudi ostalih inštitucij lokalno skupnost ni predhodno obvestil o tej nameri, kaj šele, da bi jih vprašal o njihovem mnenju ali s strani lokalne skupnosti pridobil soglasje. Torej, župan občine Središče ob Dravi je ob tem izjavil, citiram: »Ogorčen sem kot občan, župan in kot starš otrok. Sprejeli so sklepe brez vednosti oziroma brez dogovorov z lokalno skupnostjo. Tudi mi o tem se odločamo oziroma odločamo, verjetno bi se našle tudi kakšne druge rešitve, ne ravno v Središču, mogoče kakšna druga lokacija.« Tudi župan Občine Brežice je dejal, citiram: »Povedati je treba, da tam sploh ni območje, ki bi bilo primerno za bivanje, saj gre za nek logistični center. Res si ne predstavljam, kako si vlada zamišlja z nekim sklepom sprejeti neke odločitve, ki so zame moralno sporne in tudi nezakonite. Lokaciji sta neprimerni na več različnih načinov, saj bi potrdili, na nek način tudi zato, ker je na tem območju tudi majhno število prebivalcev in bi število azilantov kar krepko preseglo število prebivalcev.« Obe občini sta potem sklicali izredno sejo občinskih svetov, na katere so povabili tudi predstavnike vlade, vendar od predstavnikov na teh sejah niso dobili konkretnih podatkov o številu namestitev, na kakšen način se bodo tam namestili, tudi po katerih kriterijih, študijah in analizah je bila ta lokacija izbrana in določena. Na izrednih sejah teh omenjenih sejah občinskih svetov obeh občin, pa so občine sprejele torej sklepe, da tej lokaciji oziroma vzpostavitvi nasprotujejo in Vlado pozivajo k odpravi sklepa. Prav tako je dne 13. 3. 2024 potekala skupna seja vseh treh občin znotraj upravne enote Ormož, torej občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer so bili soglasno sprejeti sklepi, s katerimi so izrazili nasprotovanje kakršnikoli vzpostavitve izpostave azilnega doma in obenem pozvali tako Vlado Republike Slovenije kot Državni zbor, da sprejmejo spremembo zakonodaje o lokalni samoupravi, ki ureja pristojnost občin, torej ta Zakon o lokalni samoupravi, tako da bi se za vzpostavitev azilnega doma na območju občine oziroma nastanitev nezakonitih migrantov obvezno bilo potrebno pridobiti soglasje ali izvesti posvetovalni referendum. Najbolj problematično, kar se tiče nezakonitih migracij je seveda nedvomno varnostno tveganje, ki ga nelegalne migracije predstavljajo. To izhaja tako iz informacij iz tujine, predvsem iz ciljnih držav Evrope, torej Nemčije, Švedske, Avstrije, Francije, kjer se v teh državah dejansko soočajo z zelo slabo integracijo, predvsem z demografskimi spremembami, kar pa je najhuje, z drastičnim, ponavljam, drastičnim porastom nasilja, katerih povzročitelji so torej ti tujci oziroma ilegalni migranti. Tudi v Sloveniji temu nismo imuni, kajti število ropov, tatvin v Ljubljani predvsem na območju Policijske postaje Ljubljana Vič, kjer je azilni dom, je v porastu. Na Policijski upravi Ljubljana so v sredini septembra lani poudarili, da povečano število nezakonitih migrantov v azilnem domu na Viču predstavlja povečano varnostno tveganje ter da so v centru Ljubljane in na Viču zaznali povečano število kaznivih dejanj zoper premoženje. Pri tem pa so policijo opozorili na povečano varnostno tveganje zaradi zgostitve prosilcev za mednarodno zaščito na nekaterih javnih mestih. Na policiji tudi pojasnjujejo, da je eden izmed dejavnikov varnostnega tveganja, povezan z migracijami oziroma številom oseb, nastanjenih v azilnem domu na Viču. To izhaja tudi iz različnih objav v medijih, ki so poročali o povečanem številu kaznivih dejanj v Ljubljani. Po podatkih policije iz lanske jeseni so v Republiki Sloveniji zaznali kar 170 odstotni porast posilstev, ki so jih zgrešili nezakoniti migranti. Na navedeno je torej jasno, da se je tega potrebno zavedati, nelegalne migracije ustrezno nadzorovati in tudi ustrezno reagirati. Varnost je ustavna pravica. In ena izmed največjih dobrin torej, kajti občutek varnosti je po potrebi vsakega človeka takoj za biološkimi potrebami. Iz tega razloga bi morala Vlada Republike Slovenije sprejeti učinkovite ukrepe za preprečitev nezakonitih migracij. Žal se dogaja ravno nasprotno. In zato smo v Slovenski demokratski stranki v poslanski skupini zahtevali torej sklic izredne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in odboru predlagamo sprejetje naslednjih sklepov. Torej Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Vlado Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, da odpravita sklep o organizaciji začasnih izpostav azilnega doma na območju občine Brežice in občine Središče ob Dravi, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 93. redni seji dne 29. februarja 2024. 2. Točka oziroma drugi sklep predlagan je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Urad Vlade Republike Slovenije da ustavi vse aktivnosti, povezane s postavitvijo izpostav azilnega doma. Tretji je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve, da nemudoma sprejmeta in izvajata ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev Republike Slovenije ob meji ter ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovit nadzor na meji in preprečili nezakonite prehode državne meje. O izvajanju ukrepov poročata odboru v roku treh mesecev. In četrta; Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve, da nemudoma ustavi vse aktivnosti, povezane z odstranjevanjem ograj na meji z Republiko Hrvaško, sredstva in kadre, ki so bili predvideni za ta namen pa preusmeri v učinkovito varovanje in nadzor na meji ter preprečevanje nezakonitih prehodov državne meje in zaščito vitalnih interesov Republike Slovenije. O izvajanju ukrepov poročata odboru v roku treh mesecev. Toliko uvodoma. Hvala.

Hvala. Besedo zdaj dajem predstavniku Ministrstva za notranje zadeve, gospodu ministru Boštjanu Poklukarju. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani župani Občine Brežice, spoštovani župan Občine Središče ob Dravi in spoštovani župan Občine Ormoža, spoštovana direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov, magistra Katarina Štrukelj! Spoštovani, dovolite mi, da predstavim tudi svoje sodelavce in tiste najbolj pristojne za varnost v državi, in sicer generalni direktor Policije, magister Senad Jušić, generalni direktor Direktorata za migracijo Ministrstva za notranje zadeve, gospod Matej Torkar in generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, doktor Dario Levačič so danes z mano. In najprej, če mi dovolite, spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, da vas seznanim s trenutno situacijo na področju nezakonitih migracij v Republiki Sloveniji. Na vseh notranjih mejah je bilo v obdobju od prvega 1. 1. 2024, torej letos, do vključno 17. 3. 2024 letos evidentiranih 8.184 nedovoljenih vstopov. Torej 8.184 oseb je policija prejela pri nezakonitem prestopu državne meje. V lanskem letu je v enakem obdobju, torej v enakem časovnem obdobju, nekoliko manj nezakonitih prehodov, 6.845, kar pomeni, da se nam je v tem obdobju nasproti lani povečalo za 28 % nezakonitih prehodov več na čas lani. Torej to je bil indikator, da je pravzaprav vlada ukrepala tako, kot je seveda s sklepom tudi ukrepala. Naj povem, da so v tem času v Republiko Slovenijo nezakonito prihajali državljani Sirije, in sicer 3.266 oseb je bilo prejetih, državljani Afganistana, 1.093 državljani Maroka, državljani Turčije 576 oseb in državljani Ruske federacije 294 oseb, to je v glavnem večina teh. Držav, katerih državljani so nezakonito vstopili v Republiko Slovenijo in sicer preko preko zahodno balkanske poti, največ na območju policijske uprave Novo mesto, torej predvsem na območju občine Brežice. In pa seveda, ko jih je policija procesirala v policijskem postopku, in pa seveda, ker je večina teh oseb zaprosila za mednarodno zaščito za azil, so bili pripeljani v azilni dom na Vič v Ljubljano in pa seveda potem naprej tudi v azilno kapaciteto v Logatec. Moram povedati, da se v tem trenutku Slovenska policija pospešeno ukvarja s tihotapljenjem oziroma z osebami, ki tihotapijo nezakonite tujce, nezakonito preko državnih mej, ne samo preko slovenske državne meje, tudi po državnih mejah Zahodnega Balkana. Moram tudi povedati, da policija sodeluje v številnih mednarodnih operacijah, in da se je prejšnji mesec na Hrvaškem ustanovila operativna skupina Europola, Zebra, v kateri sodeluje več policij z nalogo preprečevanja tihotapljenja oseb preko preko državnih mej in tudi pri tem je slovenska policija izredno uspešna, in letos je bilo prijetih že preko 150 tihotapcev, ki so seveda ustrezno procesirani v sodnih postopkih in tudi to je razlog, da so slovenski zapori polni.

Moram povedati, da na Svetu ministrov za notranje zadeve Evropske unije, pa tudi sam kot minister za notranje zadeve iščemo intenzivno sodelovanje z državami tako na Zahodnem Balkanu kot seveda s sosednjimi državami. Jutri se sestanemo na Brdu, trilaterala ministrov, torej ministri za notranje zadeve Italije, Hrvaške in pa seveda jaz, delegacija ministrstva za notranje zadeve, kjer bomo seveda intenzivno se spet pogovarjali kako in na kakšen način preprečevati nezakonito migracijo preko naših meja. Veste, da smo tudi lani zaradi povečanja nevarnosti terorizma v državah Evropske unije, vzpostavili kontrolo na notranjih mejah s Hrvaško in z Madžarsko in poostrili smo mejno kontrolo oziroma policijsko kontrolo na nekdanjih mejnih prehodih, tako da intenzivno obravnavamo tudi nezakonite vstope, ki praktično pridejo tudi po avtocesti preko nekdanjih mejnih prehodov, tam pa, kjer ni vzpostavljena policijska kontrola pa s tako imenovanim izravnanim ukrepov in pa seveda z analizo, ki jih policija izvaja preko tihotapskih poti praktično nadziramo, nadziramo državno mejo. Moram povedati, da je v tem trenutku zahodno balkanska pot izredno intenzivna, tudi v teh mesecih, januar, februar, tudi v začetku marca, zato je pravzaprav Vlada na vseh teh indikatorjih, ki jih ima, tudi sprejela sklep o dodatni azilni kapaciteti v Brežicah in pa seveda, na Obrežju in pa seveda v Središču ob Dravi, vendar moram vseeno povedati za razumevanje, da je, da se azilni postopki vodijo na Ministrstvu za notranje zadeve, in da je Ministrstvo za notranje zadeve tudi pristojno za varnost in red v državi, da pa je sam operativni azilni sistem oziroma oskrba in integracija migrantov, in pa seveda vse, kar spada v to oskrbo, v pristojnosti Urada za oskrbo in integracijo migrantov, ki deluje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije. Moram tudi povedati, da se vse države soočajo s prepolnimi azilnimi kapacitetami in pa predvsem tudi s tihotapljenjem tujcev preko državnih meja in tudi policija tukaj intenzivno sodelujejo. Moram povedati, da so v začetku leta so se nam pojavili sirski državljani v večjem obsegu na zahodno balkanski poti, in da pravzaprav ti sirski državljani želijo priti v Nemčijo kot ciljno državo, zato se nam je tok nekoliko preusmeril tudi proti Republiki Avstriji in naprej proti Nemčiji, da pa še vedno je Slovenija tranzitna država in migrantske poti oziroma nezakonite tihotapske poti potekajo preko ozemlja Republike Slovenije, največkrat na delu Policijske uprave Novo mesto, proti Italiji in pa seveda naprej proti ciljnim državam Evropske unije. Vseeno moram povedati, da je slovenska policija pri tem uspešna, zato ji tudi čestitam in seveda verjamem, da bomo uspešni še naprej skupaj tudi seveda v sodelovanju z ostalimi policijami. Vendar v tem trenutku nihče od notranjih ministrov, pa tudi predsednikov vlad, v Evropski uniji nima čarobne paličice, kako zaustaviti sam migracijski tok, ki pravzaprav gre v ciljne države Evropske unije. Mi se soočamo z nezakonito migracijo na zahodno balkanski poti. Italija se sooča z migrantsko potjo oziroma z nezakonito potjo tujcev, predvsem državljanov afriških držav preko Sredozemlja na Lampeduso in potem naprej. Da se Španija sooča z nezakonito migracijo na Kanarske otoke in seveda naprej v Španijo, da se sooča z nezakonitimi migracijami Francija in nenazadnje, da se soočajo tudi baltske države in pa seveda celo Finska z nezakonitimi migracijami, ki so instrumentalizirali zaradi destabilizacije držav tudi po vstopu v Nato s strani tako Ruske federacije kot Belorusije. Vse to so varnostni izzivi, ki jih seveda na Svetu ministrov za notranje zadeve obravnavamo in obravnave se tudi seveda na Svetu predsednikov držav in vlad Evropske unije. In to je pravzaprav v tem trenutku ena ključnih tem. Tudi sodelovanje z državami je pravzaprav tam, kjer je potrebna razvojna pomoč, tam kjer Evropska unija naslavlja bom rekel severnoafriške države. Zadnjič je predsednica Evropske komisije obiskala z delegacijo Egipt, dogovarjajo se seveda s Turčijo, da nekoliko zajezimo vstop nezakonitih migracij v Evropsko unijo. Vendar nekje smo uspešni, nekje smo kot Evropska unija neuspešni. Jaz si želim bolj uspešne politike vseeno, da se nekoliko zajezi ta, to višje število ali pa visoko število nezakonitih prehodov meje. Vendar tukaj lahko delujemo samo skupaj in to skupaj tako z zahodno balkanskimi državami, to sodelovanje poteka vseeno dobro, tako na ravni ministrov za notranje zadeve, kot tudi na ravni policij in ne nazadnje tudi na ravni Evropske unije. Kajti, samo s skupno evropsko politiko na področju migracij, lahko na nek način zaustavljamo nezakonite prehode državnih mej in pa seveda preprečujemo tihotapstvo.

Moram še povedati, da se še vedno ukvarjamo z nezakonitim oziroma z zlorabami azilnega postopka. Kajti, vsi tisti, ki zaprosijo za namero za mednarodno zaščito oziroma podajo namero, včasih prej kot v 24 urah zapustijo Republiko Slovenijo in idejo naprej v ciljne države in pravim, še enkrat poudarjam, da je tihotapstvo v tem trenutku tisto, ki žene nezakonito migracijo po zahodno balkanski poti in seveda to tudi s skupnimi ukrepi, s skupnim delovanjem notranjih ministrstev in pa seveda policij, tudi zaenkrat uspešno prepričujemo.

Še eno bi rad poudaril. V tem trenutku je v Sloveniji se nezakoniti tok migracij upravlja in policija svoje delo, tako kot azilni sistem svoje delo opravljata na normalnih številkah. Seveda pa je bila ta odločitev sprejeta za konico, v kolikor se nam napolnijo azilne kapacitete, nenazadnje tudi smo kar nekaj opozoril dobili tudi na Ministrstvu za notranje zadeve s strani tako nevladnih organizacij, kot tudi kot tudi vladnih organizacij, ki opravljajo monitoring nad samimi postopki mednarodne zaščite, da imamo prenapolnjene azilne kapacitete, imamo premalo azilne kapacitete in praktično tudi to je bil eden od ukrepov vlade, da je sprejela sklep v dveh občinah, da se te kapacitete vzpostavijo. Moram pa povedati, da bomo mi seveda s slovensko policijo, tako kot na Viču, tako kot v Ljubljani seveda in pa seveda tudi v Logatcu, v kolikor bo potrebno tudi z dodatno policijsko silo zavarovali in varovali ta območja. In nenazadnje tako kot slovenska policija varuje celotno ozemlje Slovenije, verjamem, da bomo to naredili tudi tam, ko bo to potrebno in v kolikor bo to potrebno. Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Hvala lepa. Naslednji dajem besedo direktorici Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, gospe Katarini Štrukelj.

Spoštovana gospa predsednica, poslanci, župani vseh treh občin, gospod minister.

Kot je minister že ponazoril statistične podatke, smo v lanskem letu v kapacitete azilnih domov, torej treh azilnih domov oziroma enega osrednjega in dve izpostavi, nastanili preko 59 tisoč ljudi. Uspeli smo jih oskrbeti, kljub temu, da vemo, da je kapaciteta bila veliko manjša. Ko smo v bistvu gledali statistiko, so največje zgostitve v poletnih mesecih, in v bistvu si take situacije v letošnjem letu enostavno ne predstavljamo več. Naši nadzorni mehanizmi, Varuh človekovih pravic, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, nevladne organizacije, Odbor proti mučenju, celo Greta, ki v bistvu dela po trgovini z ljudmi, so nas opozorili in Vlado in še posebej urad, da ljudje niso bili deležni ustreznega standarda, da na stanovanje po hodnikih, bom rekla, dodatnih, tudi zunaj so spali, da pač enostavno gre za kršitve tako evropske zakonodaje kot v bistvu lastnega zakona. Zato je bilo edino odgovorno, da v bistvu urad, urad je na to ves čas opozarjal, da urad Vladi predlaga nove in dodatne kapacitete. Gre v bistvu za začasne kapacitete za primer, da bi se v bistvu ta migrantski tok ponovil in glede na številke se nam to celo lahko zgodi in samo v času, v teh treh oziroma, ko bo zgostitev največja. Pri tem, ko smo predlagali kapacitete, smo seveda upoštevali smer migrantskega toka, še vedno, kot je gospod minister povedal, je največ vstopov na Obrežju. Možnost spremembe toka, ker že zdaj, kot je tudi to že gospod minister omenil, sirijski državljani gravitirajo proti Nemčiji oziroma proti Avstriji, upošteval je, da gre, da imamo državne kapacitete, upošteval pa je tudi infrastrukturo. Rada bi vam razložila, kdo bo tam nastanjen. Znotraj, bom rekla, statusa migranta, imamo več statusov, gre za statusa vlagatelja, namere prosilca in osebo s priznano mednarodno zaščito. Načeloma bodo tam nastanjeni vlagatelji namere, se pravi osebe, ki izrazijo namen podati prošnje in prošnjo še ne vložijo. Te osebe imajo po zakonu tri pravice. Pravice do prehrane, nujnih oblačil in pa nujnega zdravljenja oziroma zdravniškega pregleda. Zdravniški pregled zagotavlja urad s pomočjo zdravnikov, s katerimi imamo podjemne pogodbe. Nastanjeni bodo takrat, ko bodo ostale azilne kapacitete prepolne, s tem, da ranljive kategorije, se pravi družine, mladoletniki brez spremstva in tudi tiste osebe, tudi moškega spola, ki so recimo ostareli, ki imajo kakršnekoli bolezni, ki so invalidi, bodo takoj premeščeni v druge nastanitvene kapacitete znotraj države. Torej, na tej lokaciji bodo načeloma nastane samo osebe začasno, ker gre za začasne objekte, ko bodo ostale azilne kapacitete prepolne in takoj, ko se bodo, kapacitete praznile, se bodo te osebe tudi premeščale. Po naših podatkih, čisto svežih podatkih vlagatelji namere ostanejo v Sloveniji tri dni, prosilci pa 15 dni. Torej, Slovenija je še vedno tranzitna država. Naj poudarim, na tem območju se ne bo izvajala integracija, to je bilo večkratno vprašanje, ki se je zdaj ponavljalo, ker tega na tistem območju ni možno. Torej, gre za to, da gre samo za začasno namestitev, dokler pač osebe, dokler ne bo prostora v azilnih domovih. Glede števila, bom rekla, prosilcev zdaj, zadnjega števila, moram povedati, da smo na vseh lokacijah znotraj kapacitete. Na Kotnikovi ulici je nastanjenih 86 oseb. Kotnikova, ta izpostava, gre za, bom rekla, lahko primer dobre prakse, tam so v bistvu vse osebe tudi zaposlene, vključene na trg dela. V Ljubljani na Viču, kjer je najbolj obremenjena kapaciteta, je na današnji dan nastanjenih 542 oseb. To kapaciteto smo razširili do maksimalne možne mere, tako, da je kapaciteta zdaj 710. V Logatcu je nastanjenih 304 osebe, kapaciteta je 400. Tako, da v bistvu trenutno obvladujemo situacijo, razmere so znotraj kapacitet, vsem so zagotovljene pravice, ki jim gredo po zakonu. Znotraj kapacitet, vsem so zagotovljene pravice, ki jim gredo po zakonu. In saj pravim, še enkrat je treba poudariti, da gre le samo za primer, ko bodo kapacitete prenapolnjene in samo za tiste mesece, ko se, če se bo to zgodilo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Preden gremo naprej, želi še kdo od predstavnikov Vlade ali pa policije besedo? Če ne, potem dobro, potem dajem besedo županu občine Brežice, gospodu Ivanu Molanu. Bi vas pa prosila za 5 minut vse nadaljnje govorce, kot je to po navadi v naših razpravah. Izvolite.

/ Ni vključen/ Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj ... /nerazumljivo/ .... da je prav, da začnem kar pri letu 2015, ko smo v občini Brežice imeli po 15.000 migrantov na dan in smo vedno maksimalno se trudili, da smo zagotovili tiste osnovne človeške dejavnosti, da smo poskrbeli za to, da so bili oskrbljeni, s policijo smo poskrbeli, da so bili seveda najprej varnostno preverjeni, da so ugotovljeno identiteto, jih oskrbeli in seveda kasneje tudi bili odpeljani naprej. Potem seveda se nam te migracije nekako letno povečujejo, v lanskem letu od avgusta naprej pa so se začele bistveno spet povečevati. Začelo se nam je dogajati, da so se po tem, ko je bila schengenska meja ukinjena migranti začeli gibati več ali manj skoraj po celi občini in seveda takrat smo z glasnim opozarjanjem in pa seveda tudi s tem, ko nam je prisluhnil minister za notranje zadeve, nekako stvari rešili in zdaj večinoma teh migrantov se nekako ustavi na sami meji in potem seveda danes je tako, da migranti več ne bežijo od policije, ampak gredo dobesedno do policije in zahtevajo azil in pravijo, da približno 99 % jih zahteva azil.

V letošnjih prvih dveh mesecih je bilo po uradnih podatkih preko občine Brežice celo 4600 migrantov kar seveda je veliko število, verjetno pa zdaj do 17. so pa podatki bistveno večji. Sedaj to poteka tako, da se ti migranti vsi nekako odpeljejo na dva registracijska centra, eden je v Brežicah na policiji, katerega sem si prav včeraj pogledal, drugi je seveda na Obrežju in tam seveda policisti najprej te migrante varnostno preverijo, najprej seveda s prvimi s prstnimi odtisi, nato jih preverijo tudi, ali so to nevarne osebe ali niso, ali so ranljive osebe. In seveda potem jih pa morajo, glede na to, da se določene skupine celo ne smejo združiti, predvsem recimo Alžirce in Maročane, vsake dati v svoje objekte in potem jih seveda naprej nekako odpeljejo v azilne centre, kjer seveda se začne drug postopek, ki ni enak z registracijskim centrom. Seveda v registracijski center je to center zaprt in ti ljudje se enostavno ne gibljejo. Seveda, zdaj pa, ko je Vlada sprejela enostransko, brez tega, da bi sploh koga obvestila, še sklep, da bo zraven tega registracijskega centra, ki se napoveduje na Obrežju, nov, to naj bi šlo za pet dodatnih šotorjev, v katerem bi lahko bilo dnevno tudi do 600 migrantov, še postavilo azilni center. Mi ocenjujemo, da je to z varnostnega in pa vsega vidika izjemno problematično, kajti na eni strani bomo imeli tiste nezakonite pribežnike, ki nimajo prostega gibanja, na drugi strani jih bomo pa potem na nek način odpeljali v drug 100 metrov stran in bodo praktično se začeli več ali manj gibati po občini. To bo izjemno težavno tudi za policijo pa predvsem za krajane, kajti enostavno več ne bomo vedeli kdo je kdo. Po drugi strani seveda je treba povedati, da za nas je prvi problem, da enostavno nismo niti seznanjeni za kakšno število teh nastavitev bi šlo in pa podobnih stvari. Vidimo, kakšne pravice imajo, čeprav gre za ljudi, ki postavijo namero, vendar prav ti ljudje so tisti, ki intenzivno bežijo. Seveda, druga stvar pa, ki je, nas je pa predvsem zmotila lokacija. Dejstvo je, da tu se govori ogromno o človečnosti, ne vem kaj vse živo, varuha človekovih pravic, nevladnih organizacij, vendar z vsemi, ko se pogovarjaš ugotavljajo, da ta lokacija sploh ni primerna. Treba je povedati, da to gre lokacija na mejnem prehodu preko katerega gre 5 milijonov 500 vozil dnevno, ne dnevno, letno, pardon, okoli 10 milijonov ljudi. Zraven tega prehoda vemo, da so logistični centri in pa tudi tudi carinska izpostava. To je tretja najmočnejša carinska vzpostava, na kateri se dnevno, pravijo v največjem tisti prometni konici, tudi 400 do 500 kamionov nekako carini. Seveda ta mejni prehod ima omejeno gibanje tudi zaradi tega, ker odkar je ta povečana nevarnost terorizma, imajo še poseben mejni režim, kar pomeni seveda, da je to problem.

Seveda, tretja stvar, kjer je treba povedati, da ta mejni prehod sploh ni primeren za bivanje, to gre za logistični center. Tam je bilo tudi fitofarmacevtskih postaja, predvsem, dokler smo bili v Schengenu za živali, da so se lahko preverjale, da so bile karantene. In zdaj naj bi na praktično enim platojem, ki ni ne komunalno opremljen, ni primeren tudi za bivanje, kajti tu ne gre za stavbna zemljišča, se postavil nekakšen logističen ali pa ne vem, konec koncev lahko rečemo pri nas, kontejnersko naselje za te migracije, za število, ki jih sploh ne vemo. S tem, da še enkrat opozarjam zraven, se že predvideva pet šotorov, v katerem bi lahko bilo tudi dnevno do 500 ljudi, ki jih bodo v registracijskih centrih. To vse skupaj je enostavno nesprejemljivo, prevelika obremenitev za okolje. Dejstvo pa je seveda, da to tudi iz vseh smernic, evropskih, tudi mi smo brali smernice evropske, ni primerljivo. Kajti, dejansko v smernicah evropskih piše, da morajo tudi ti prosilci za azil imeti dovolj svetlobe, da morajo imeti sveži zrak in vse ostalo. Je treba povedati, da na tem območju so se hiše morale porušiti ob avtocesti, ker ni primerna za bivanje.

In konec koncev, vsi tisti, ki ste tako humani, ki tako zagovarjate človečnost in pa ne vem kaj, dejansko naseljujete ljudi v hleve. To so delali 41. eni drugi ljudje, ki so 100 tisoč naših Brežičanov izselili in so jih v Nemčiji uvozili v hleve. In jaz mislim, če vi vsi govorite o neki humanosti, kulturi, je to sramota.

Druga stvar, ki jo hočem povedati, dejstvo je, da je bilo na Vlado že 30. 9. napisano eno anonimno vprašanje, tako kot vemo kako v Sloveniji gre, »V Ljubljani imamo dovolj azilantov, tu je nevzdržno, dajte jih postaviti na mejni prehod na Obrežje.« In odgovor Vlade decembra je bil: »To ni primerno za oskrbo in integracijo, zaradi tega, ker to ni primerno območje, večinoma ni namenjeno za bivanje.« Jaz moram celo več povedati, na tistem območju, ki ga vi dajete sploh ni primerno za bivanje, ker je tam logistično. Za bivanje je ena lokacija stran od tega, ki pa ni v lasti države, kar pomeni, da tudi to ne drži. In dejstvo, da na tak način hočete praktično občino Brežice popolnoma spremeniti v neko azilno občino, je res za nas, se mi vidi, že ponižujoče in pa hudo.

Druga stvar, dejstvo je, da v tej državi pa tudi, ko se pogovarjamo, ste govorili, da dve leti že iščete primerne lokacije, da ste delali študije in vse ostalo. Zdaj pa sprejmete sklep, da v primeru višje sile boste vzpostavili začasni lokacijski oziroma azilni center? Zdaj ne vem, jaz lahko rečem, pa smo že marsikaj naredili, jaz mislim, da to dve leti ne dela in da nekdo potem reče, zdaj se pa dogovorimo na višjo silo in če dve leti nisi uspel drugje najti drugo lokacijo in zdaj boš rekel, zdaj pa bo višja sila, tudi ne vemo, kaj pomeni višja sila. Konec koncev višja sila je po navadi potres, je poplava in res ne vem zakaj bi bilo v primeru višje sile, to je samo zato, da ste nekako obšli zakonodajo, kajti veste, da tam enostavno to ni možno zgraditi in pa tudi ni nastanitve. Tako da tudi to jaz verjamem, da je kar velik problem in pa vsak dan se bolj zapletamo. Zato niti ni čudno, da so ljudje izgubili živce, čeprav sem hudo razočaran. Dejansko ste naše občane vzpostavili v neke nepredvidljive dogodke in zdaj jih predstavljamo kot ljudi, ki nimajo občutka za migracije, čeprav daleč najbolj trpimo že skoraj deset let. In dejansko zdaj seveda, ko ste ti dve lokaciji občin izpostavili, ste nekako, hočete nas predstaviti, tako župane občine, občinske svete, zdaj pa tam nimajo posluha za migracije. In to je, jaz mislim, da je nekorektno do vseh nas.

Gospod župan, se opravičujem…

Ja, bom zaključil. Saj sem kar poskušal kar precej tega povedati, lahko bi še marsikaj. Tako da jaz v vsakem primeru še enkrat poudarjam, ta lokacija je nepremišljena, to lokacijo ste naredili zato, ker niste bili uspešni pri drugih lokacijah. Zahtevamo pa, da nam dostavite gradivo, na osnovi koga ste to ugotovili. Naj pa povem seveda, da to ni ne v skladu z evropsko direktivo, s slovenskim zakonom in pa tudi ni ne humano ne človeško.