Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 70. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.: Na začetku naj povem, da vas obveščam, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Zoran Mojškerc. Imamo eno pooblastilo, in sicer kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Na prošnjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bi tokrat izjemoma, če se strinjate, najprej obravnavali 5. točko dnevnega reda, nato pa ostale po predlaganem dnevnem redu seje.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 26. MARCA 2024.

Gradivo k 4. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 20. marca 2024, k 5. točki pa 21. marca 2024 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Na začetku bom prosil državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doktorja Blaža Germška, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi prisotni!

Še enkrat se vam lepo zahvaljujem, da ste nas dali na 1. točko.

Na tokratnem zasedanju bodo v ospredju kmetijske točke, in sicer se bo nadaljevala razprava o potrebnem ukrepanju na trenutne krizne razmere v kmetijskem sektorju. Komisija je pred kratkim objavila zakonski akt, ki vključuje predloge kratkoročnih ukrepov, ki so bili predstavljeni na februarskem zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, gre za nekatere tehnične kot tudi kratkoročne vsebinske ukrepe. Ob zasledovanju načela preudarnosti z vidika Slovenije je zelo pomemben predlog, da se za mlajše kmete predvidevajo izjeme glede nadzora pogojenosti, določene izjeme do izvajanja nekaterih dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev in da bi številne manjše probleme lahko naslovili preko spremembe strateških načrtov. Na tokratnem zasedanju bo komisija predstavila tudi nov paket ukrepov. Poudarek bo na krepitvi oziroma izboljšanju položaja kmetov v agroživilski verigi in sicer v smeri nadaljevanja boja proti nepoštenim trgovinskim praksam preko zagotavljanja večje preglednosti, nadgradnje poglobljenih odnosov in krepitve možnosti organiziranja kmetov.

Pod točko dva bodo ministri nadaljevali razpravo o razmerah na kmetijskih trgih, zlasti po invaziji na Ukrajino. Kot vemo, tako v letu 2023 kot tudi v letošnjem letu se razmere na kmetijskih trgih umirjajo oziroma stabilizirajo. V letošnjem letu se je beležil večji padec cen, vhodnih stroškov ter nižanje inflacije. To predstavlja podlago za bolj ugodno razmerje glede odkupne cene kmetijskih proizvodov. Še vedno pa se beleži vpliv negotovosti zaradi političnih razmer v bližnji soseščini v zadnjem obdobju v sektorju kmetijstva vedno bolj so vedno bolj izraziti vplivi podnebnih sprememb, kar ima vpliv na obseg in kakovost letne letine oziroma proizvodnje.

To je na kratko obrazložitev dveh točk. Hvala.

Najlepša hvala. Malo pozornosti bi prosil, malo tiše. Hvala. To je bila dodatna predstavitev. Odpiram razpravo pri tej 5. točki. Želi kdo razpravljati? Kolega Kosi, izvolite. Pa mislim, da kolega Gregorič tudi. Izvolite, kolega Kosi prvi, kolega Gregorič drugi.

Hvala, predsedujoči za besedo. Lep pozdrav prisotnim!

Torej, zdaj nekako pozdravljam to, da se je Evropa končno zbudila in začela razmišljati v pravo smer o pomenu kmetijstva. Menim, da je to spodbudilo predvsem te demonstracije po celotni Evropski uniji, ko so kmetje dejansko morali povzdigniti glas in kmetijsko politiko Evropske unije opozoriti na to, da je trenutna politika neustrezna, čeprav zdaj mogoče bi pa vseeno se dotaknil tega glede Ukrajine in pa žita, kajti poceni žito, ki prihaja na tla Evropske unije, ni v prid kmetovalcem, to opozarjajo predvsem kmetje iz Poljske, pa tudi druga živila, to bo morala Evropska unija nekako urediti.

Pozdravljam tudi stališče glede posebnih obravnav majhnih kmetij, to je velik pomen predvsem za slovensko kmetijstvo. Tudi glede deleža ornih zemljišč, tu sem že tudi podal vprašanje, da bi se te orne površine, predvsem te površine ob priobalnih zemljiščih, kjer se ne smejo uporabljati za njive, da se upoštevajo pri tem deležu neproizvodnih površin, kajti dejansko je kmetijsko zemljišče, ki ga kmet ne more obdelovati, ampak se pa ne šteje v ta delež, tako da tu je potrebno čim prej v Sloveniji urediti.

Sem pa potem gledal te podatke glede cen kmetijskih živil in me je tu recimo zmotila povprečna cena mleka. Pri pridelovalcu je ostala na enaki ravni kot leto prej. To je pa vprašljivo. Stroški se povečujejo, mleko pa ostaja na isti ravni, torej pri pridelovalcu. Torej, kmet dobi za to manj. V trgovinah smo pa bili priče znatnemu zvišanju cen pri mlečnih izdelkih. Če je bila, ne vem, leto prej še cena mleka nekje okrog evra, je zdaj že evro 40, evro in pol, nekje tu, no. Torej, 50 % zvišanje v trgovini, kmet pa dobi enako ali pa celo, nekateri pravijo, manj. Tudi žita so se pocenila, medtem ko izdelki v trgovini, inflacija pa raste pravzaprav zaradi povečanega pravzaprav zaradi višanja cen živil. Ampak me pa to, ko ste pa zapisali, da vsaj kar se Slovenije tiče, da se pa cena energije, da so pa cene energije padle. To pa ne vem, če drži, saj gorivo kot energija, ki ga kmet največ uporablja, ni padlo, ampak vemo, da gorivo raste. Tako pač menim, da bo res potrebno stopiti skupaj in glede na kmetijski politiki narediti več, kajti res, kmetijstvo je pomembna predvsem zaradi pridelave hrane in Evropa, kar so pokazale dejansko krize v svetu, mora delati na tem, da je čim večja samooskrba. Predvsem pa mora Slovenija zagovarjati politiko, ustrezno kmetijsko politiko za slovenskega kmeta, ki je specifična glede na evropske ostale države, predvsem v tem, da imamo majhne površine, da delujemo tudi geografsko in drugače ni primerljivo z ostalimi evropskimi državami. In da je treba tu storiti vse, da se slovenskega kmeta zaščiti, torej finančno, in pomagati tudi finančno in drugače ter skrbeti tudi za to, da ljudi ozaveščamo o pomenu lokalno pridelane hrane in da potem tudi potrošnik kot tak, ki se tega zaveda in kupuje torej hrano, lokalno, pridelano na lokalen način, in s tem spodbudi tudi nekako lokalno pridelavo.

Toliko. Hvala.

Hvala, kolega Kosi.

Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Tudi hvala predstavniku Vlade za gradivo in za podane izjave. Veseli me, da se ministrstvo in ministrica zaveda pomena slovenskega kmetijstva, in upam, da boste zagovarjali pri novi uredbi tako rešitev, ki bo omogočala čim večjo stopnjo prehranske samostojnosti Slovenije.

To, da smo v enotnem trgu, nam je dostikrat ovira, da bi imeli prehransko samostojnost. Ne smemo pozabiti, da smo, da so naši predniki več kot tisoč let bili sicer v revščini, ampak popolnoma prehransko samostojni.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sam bom dodal samo to, da nekateri pritiski držav matičnih članic na vsebinske spremembe, torej, da je vsaj komisija pripravljena razmisliti o reviziji tudi osnovnih uredb. Kot vidim v gradivu, je to nekako tudi v nekem omejenem obsegu, s ciljem poenostavitve in pa seveda zmanjšanja administrativnih ovir. To je tudi eden izmed ključnih poudarkov slovenskega kmeta, pa tudi ostalih kmetov v Evropski uniji, lahko bi rekel, spremljal sem te velike, lahko bi rekel, zgodovinske demonstracije evropskega kmetijstva po državah članicah, predvsem tistih, ki so izrazito kmetijske države ali pa velike kmetijske države. In tukaj je problem. Torej problem je tudi, da se je tam že začela preko razpisov preko številnih zakonskih in podzakonskih aktov nekako izvajati nova kmetijska politika v Sloveniji, tukaj nekako zaostajamo. Imamo pa kar nekaj problemov. Zdaj te nepoštene prakse v prehranskih verigah, predvsem tistega uvoza cenene hrane, ki je pridelana dostikrat na popolnoma drugačen način, daleč stran od kakršnegakoli spoštovanja nekih fitofarmacevtskih sredstev, ki se v Evropi že dolgo časa, mogoče že desetletja ne uporabljajo. Mi smo imeli lani dve neki malo večji aferi, na to opozarjajo tudi slovenski in pa seveda tudi evropski kmetje. Torej Slovenija tako kot na področju energetike, pa tudi gospodarstva, pa tudi cela Evropa, torej želimo biti v popolnosti razogljičeni, popolno zeleni, gremo zelo radikalno v to zgodbo, na drugi strani pa iz tretjega sveta, predvsem s tretjega sveta prihaja hrana, ki je lahko bi rekel, kvalitativno izrazito manj vredna. Če pa podamo ogljični odtis glede na logistične stroške in telo logistične verige. Je pa ogljični odtis te hrane ogromno velik. Bodimo realni. Nekdo, ki pripelje s kontejnersko ladjo sadje in zelenjavo, v Slovenijo ali pa na Bremenhafen ali pa v Hamburg. Kontejnerska ladja, ki kuri 30000 litrov mazuta še ponekod na uro, na uro, na dan, potem vemo, kakšen je ogljični odtis te hrane. Opozarjam, da so goljufije v hrani, največkrat govorimo o, ne vem, oljčnih oljih iz Italije in tako naprej. To so milijardni posli. Torej, slovenski kmetje, jaz vedno pravim, da pridelujejo hrano v avtomobilih ranga BMW, prodajajo pa z dosti slabšo blagovno znamko, tudi ta je osnovni problem. Vas kot predstavnika kmetijstva tudi na tem srečanju, pa vas prosim, kar je tudi, da imamo še en problem v Sloveniji. Torej, mi smo bili nekako zelo naivni, kratkovidni, 37 % slovenske površine je v Naturi 2000. Takrat smo mislili in tudi nekateri politični dejavniki takrat, ki so odločevalci, da bomo mi preko tega dobili ogromno subvencij, da bo Slovenija dejansko lahko gradila tudi neko svojo turistično zgodbo ob kmetijstvu, ampak danes vidimo, da Natura 2000, ki je bila relativno zelo bogato narisana takrat, marsikdaj že preko meje, da povzroča kmetovalcem na tem področju ogromne, ogromne težave. In še eno težavo, ki jo imamo, ki je za mene najbolj zaskrbljujoča. Bil sem na več kot 20-ih okroglih mizah glede kmetijstva, kjer razlagam te uredbe, ki so nekatere izredno škodljive, je pa problem razpis za lansko leto za mlade prevzemnike kmetij v Sloveniji. Ne vem, če je slovenski javnosti znano, od 12 milijonov koliko je bilo razpisanih 3 milijone je bilo tega denarja porabljenega, saj je vedno nekaj malega ostalo tudi v preteklosti, ampak ta številka je zaskrbljujoča. Mladi kmetje mi večkrat pišejo, sporočajo rabimo drugačno zemljiško politiko graditi, kot smo se pogovarjali večkrat na ravni Evropske unije, kot sem sam tudi na Kozakih, tudi Evropska unija zaznava, da je, da so družinske kmetije osnovno, lahko bi rekel skoraj glavnina neke resne samooskrbe, niti ne toliko velika kmetijska podjetja. Zaradi česa ne? Velika kmetijska podjetja so največkrat delniške družbe in se nam zgodi, kot se je zgodilo v času Perutnine, nekdo kupi delnice in prevzame torej veliko družbo, ki ima velik vpliv na slovensko pridelavo belega mesa, recimo v Sloveniji, največji pridelovalec in dejansko nam pa za nekaj let odvzame tudi 4000 hektarov kvalitetnih kmetijskih površin, ki so seveda v zakupu in sama prodaja je tudi bila v zakupu. Tako, da Slovenija se te svoje specifičnosti kmetijstva, ki je tudi nek problem iz preteklosti mora zavedati in tu vas prosim, glede na to, da tudi ni nekih razpisov, prejšnja vlada je dala 310 milijonov dodatnih nacionalnih sredstev za novo evropsko kmetijsko politiko, da tudi na tem področju bodite malo bolj aktivni. Začnite na tem zato, ker mladi kmetje, ki se danes odločajo, ali bodo prevzeli kmetijo ali ne, jih pesti nek problem iz Slovenije, seveda pa na ravni Evropske unije pa se moramo skupaj boriti proti nepoštenim praksam, pa proti pretirani, jaz bi rekel, zeleni politiki. Jaz mislim, da se skoraj vsi zavedamo, da je šla zelena politika, tudi zeleni prehod v neke skrajne meje, ki ne prinašajo ničesar. Ker okrog nas, vse države okrog nas, ki so ogromni onesnaževalci, se ne držijo ničesar. Jaz ne rečem, da mi smo neki trend seterji na tem področju, tudi to razumem in spoštujem in sem tudi nagnjen k temu, ampak kmetijstvo je zdaj, lahko bi rekel, po energetiki, po gospodarstvu, kjer se odpovedujemo svojim lastnim tehnologijam, kjer imamo 150 procentov dražjo električno energijo kot Kitajska, celo do 200 procentov, torej nemški kmetje so mi rekli na Grünewoche v Berlinu, po teh dveh vidikih, ki sta šli v krizo, zdaj prihajajo po nas. In temu moramo biti odločni. Ja, zeleno mislim, da ja, ampak bodite odločni in opozarjate na specifiko Slovencev, ker smo bili zelo fer in pošteni, ko smo stopili pred 20 leti v Evropsko unijo. Mi smo omejili tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev, naše analize vode in vodnih virov so v Sloveniji izredno čiste, izredno so se popravili. Smo, lahko bi rekel že, lahko bi rekel, članica ki je primer dobre prakse na tem področju. Seveda pa kmet je del naše krajine, predvsem pa mali kmet, tisti, ki ureja krajino. In od te urejene krajine živi slovenski turizem. In tudi mislim, da na spletni strani STO prva slika ni Bled in ne Portorož, ampak je lepo urejeno slovensko podeželje. Na to moramo biti ponosni. Moramo pa se zavedati, da za to mora nekdo nekaj narediti. Zato je tudi pomembna ta zelena komponenta. Tudi ti vidiki, ki jih zdaj Evropska komisija pravi, da bi dali neke odpustke. Jaz mislim, da na teh odpustkih moramo kar močno vztrajati in biti odločni in najti tudi neke znotraj evropskih odločevalcev, drugih ministrov in državnih sekretarjev, ki se boste srečali, morate najti, lahko bi rekel neko koalicijo na tem področju in izvajati pritisk na Evropsko komisijo. Toliko mogoče neko razmišljanje z moje strani.

Če želi še kdo od kolegic in kolegov? Vidim, da ne. Potem pa doktor Grmek, če še imate kakršenkoli odgovor na neka naša vprašanja pa vas prosim. Ja, izvolite.

Hvala lepa za vse sugestije, pripombe, dobronamerne. Ja, se strinjam, mi bomo na tem in vedno zagovarjamo specifičnost slovenskega kmetijstva v Evropski uniji. Na nekaterih področjih smo unikum, predvsem v pozitivnem smislu, tako kot ste sami povedali, predvsem v čisti pitni vodi. Dejstvo je, da imamo, skoraj 95 procentov je ne rabimo klorirati. To je ena stvar, ki jo moramo poudarjati in to redkokatera evropska država ima tako zdrave pitne vode, tudi na račun slovenskega kmetijstva in ukrepov, ki veljajo na najožjih in pa vodovarstvenih območjih drugega reda. Tukaj ni potrebe, da zaostrujemo in ne bomo zaostrovali stvari in tukaj lahko mirne duše tudi se Evropska unija oziroma druge evropske države od nas mnogo naučijo.

Ja, do 1. 6. letošnjega leta imamo namen objaviti 35 javnih razpisov s področja kmetijstva, kaj bo spodbudilo naše kmete po investicijah, ki jih vsi nujno rabimo. Vemo v kakšnem stanju, v primežu je slovensko kmetijstvo in bomo to omogočali.

Tudi ko ste se dotaknili lanskoletnega razpisa za mlade kmete, ja, je res, da je bila manjša udeležba. Izključno je bil objavljen iz tega namena, da ne bi zamudili tisti, kateri so v letu 2023 dosegli starost 40 let in da ne bi izpadli iz neke kontinuitete. V letošnjem letu pa se seveda zadeva ponavlja, se še enkrat odpira, tako vedno. Se pravi, mi bomo še bolj vztrajali pri specifičnosti in strokovni razlagi naše specifičnosti kmetijstva in upam, da bo nam to tudi uspelo pozitivno zagovarjati za slovenskega kmeta. Hvala.

Najlepša hvala. Zaključujem razpravo pri tej 5. točki.

Na glasovanje pa sedaj dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 26. marca 2024 in jih bo podprl.« Spoštovane kolegice in kolegi, začnemo z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je bilo 13 kolegic in kolegov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

In s tem končujem 5. točko dnevnega reda.

Iz 5. točke, pa sedaj gremo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, gre za PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O KREPITVI POLICIJSKEGA SODELOVANJA V ZVEZI S PREPREČEVANJEM, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJEM TIHOTAPLJENJA MIGRANTOV IN TRGOVINE Z LJUDMI, O OKREPITVI EUROPOLOVE PODPORE PRI PREUČEVANJU TEH KAZNIVIH DEJANJ IN BOJU PROTI NJIM TER SPREMEMBI UREDBE 2016/794.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 7. marca 2024, k 3. točki pa 14. marca 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva k 1. in 2. točki v Državnem zboru je danes, k 3. točki pa 29. marca 2024. Odločil sem se tudi, da bomo 1. in 2. točko torej, ker sta vsebinsko povezani, torej združili v razpravo tako, da lahko razpravljate sedaj pri 1. točki tudi v okviru 2. točke, kasneje bomo pa seveda pri 2. točki samostojno tako glasovali. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnemu delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na 35. nujni seji 20. marca 2024 in sprejel mnenja, ki smo ga tudi prejeli. Gradivo k 2. in 3. točki pa je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji je omenjeni gradivi obravnaval na 24. seji, to je pa bilo 20. marca 2024 in je prav tako sprejel mnenje, ki smo jih prejeli.

Ministra ni tukaj, z nami je pa državna sekretarka, se opravičujem, torej gospa Tina Heferle, državna sekretarka z Ministrstva za notranje zadeve, da nam predstavite predlog uredbe in pa zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav vsem! Evropska komisija je, kot že omenjeno, novembra 2023 objavila predlog uredbe o krepitvi policijskega sodelovanja in Europolove podpore pri naslavljanju tihotapljenja migrantov. In cilj tega predloga je v bistvu krepitev Europolove vloge v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovine z ljudmi, zlasti pa krepitev vloge evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov. Policijski in pravosodni organi se pri odzivanju na tihotapljenje migrantov soočajo s številnimi spreminjajočimi se izzivi. Tovrstna kazniva dejanja so po svoji naravi pogosto izrazito mednarodno mednarodna in zahtevajo širšo, tudi čezmejno sodelovanje. Glede organizatorjev tihotapljenja migrantov je po navadi zdaj zelo težko locirati in jih tudi aretirati, saj se pogosto nahajajo, skrivajo tudi v državah izven Evropske unije in dandanes tihotapljenje postaja vse bolj digitalizirano. Za plačevanje se uporabljajo tudi kriptovalute, digitalni denar ali druge neuradne oblike plačila. In ta predlog uredbe bo v bistvu prispeval h kompleksnosti boja proti tihotapljenju migrantov, ki zahteva kot rečeno, usklajeno, proaktivno in tudi sistematično sodelovanje različnih deležnikov. Pri izvedbi ukrepov za preprečevanje odkrivanja in preiskovanja te oblike kriminala. Da bi to vse dosegli, predlaga uredba naslednje cilje, in sicer krepitev sodelovanja med agencijami. Poleg Europolovega osebja in nacionalnih strokovnjakov bosta zaradi boljše koordinacije in izmenjave informacij v sodelovanje tesneje vključena tudi vključeni tudi agenciji Eurojust in Frontex. Potem nadalje se predlaga krepitev usmerjanja in koordinacije na nivoju Evropske unije skozi strateške in operativne naloge centra. Ki bo seveda spremljal trende na področju tihotapljenja migrantov, pripravljal strateške analize in situacijska poročila ter podpiral preiskave kaznivih dejanj. Potem nadalje se predlaga izboljšanje deljenja informacij z okrepitvijo obveznosti držav članic, da delijo informacije o tihotapljenju migrantov z Europolom, poleg tega pa bo center tudi identificiral primere, ki bi zahtevali sodelovanje tudi s tretjimi državami. Nadalje se predvideva krepitev resursov držav članic, ki bodo morale določiti specializirane službe za boj proti tihotapljenju migrantov in še nenazadnje, predlaga se tudi krepitev Europolove podpore s pomočjo operativnih projektnih skupin in pa Europolovih napotitev za operativno podporo. Zdaj, stališče Republike Slovenije je seveda takšno, da podpiramo vse ukrepe, ki pomenijo boljšo operativno podporo preiskavam v državah članicah, zlasti seveda z zagotovitvijo orodij za podporo aktivnostim držav članic. Podpiramo pa predvsem strateško vlogo Europolovega centra, ki bi zagotavljal pregled stanja in trendov tihotapljenja migrantov. Na operativni ravni pa bi se po našem mnenju moral osredotočiti predvsem na zbiranje in analitično obdelavo prejetih informacij, seveda vse z namenom povezovanja in odkrivanja delovanja mednarodnih hudodelskih združb, odkrivanja povezav med njimi in odkrivanja in povezovanja njihovih denarnih tokov. V zvezi s predlaganimi spremembami uredbe o Europolu sicer menimo, da je ključno ohraniti podporno vlogo Europola v razmerju do držav članic, zato se bomo v svojem stališču tudi zavzemali za ohranitev obstoječe ureditve, ki tako podporno vlogo Europola že določa, torej skladno s katero Europol ne izvaja policijskih pooblastil pri opravljanju svojih nalog in ne uporablja prisilnih ukrepov, ampak ima to funkcijo podpore nacionalnim policijam.

Glede podpore uredbi predlagamo stališče, da seveda Slovenija se s to uredbo načelno strinja, kot sem pa že omenila, bomo pa poudarili, da so ti ukrepi, ki sem jih zdaj predstavila, mogoči že na podlagi veljavne uredbe o Europolu, seveda pa bomo pri poudarjanju svojih stališč izhajali iz varstva temeljnih človekovih pravic in načela varstva osebnih podatkov.

In če samo strnem na kratko pri stališčih bomo torej načelno podprli predlog akta, bomo pa v razpravi pojasnili oziroma se zavzemali za ohranitev podporne vloge Europola v razmerju do držav članic. Glede specializiranih služb, ki so tudi omenjene v aktu, pa smo v stališču tudi nakazali drugačno smer od predlagane v luči bolj preciziranih določb in zlasti glede načina uporabe kanala Sena ter potrebe po, kot sem že omenila, večji jasnosti ureditve teh specializiranih služb. Toliko na kratko.